forrtfc« 41 p—t Potim, tek- Tačm. Comio aHtemtrn oom to gggtp. liliaja dne 1., IO. In 20. vauktiga meseca. — Uredništvo in ujirmvuiitvo r (Jodcl, Via C. 1'avetU ■ Naiodna Ti.kw.ia, ~ Izdajatelj iu nd*ov. uied.uk France Podberiif. - Cena oglasom: 1 'milimeter visočine v itnui enega atolj.a L.. — 80, za trgoVak« reklam«, Bančna obvestila, poslana, osmrtnice vabila, naznanila itd., vaaka Trata I L. — Cclbletna naročnina 1ČV L. — £a Inozemstvo 2B2.SO L. - -_________________----------i.---- Leto U. GORICA, dn« 10. avgujit« 1923 it. 23. Ljubezen iznajdljiva je bila in še bo Podstrešno stanovanje, pristan najlepših dni. Poresitik v njem prebiva, gospica Tamtiči, A vmes je ei»o okno, saj prime mo slabo, grcnkoSt me vsa objame, če siipniniin se na to. Tiun mati hudii I>Cre »Edinost« noč in dan, Ijosedo vsako vjame in vsak pogled udan. Ljubezen iznajdljiva je bija in še bo, pod okni žleb se spenja, ni brez pomena to. Napisal ji je pismo, Še enkrat ga prebral, je ladjico naredil v dno žleba jo je dal. Nalil jc v žlebič vode ip barčica, juhej, pretiho mimo mame zaplavala je k,njej! Brez jader in brez vesel je šlo. čez »širno plan«, pod »kravorri« je bogastvo, en zjat pozdrav in vdan. Od daleč žo sprejele so ladijco rokč, in hitro so priželo jo celo na sreč. Kcdo bi pač zameril, čc jc iz selie bil Peresnik in zavriskal kot bil bi se napil. Predramila so mati je vsa Iz mrtvili črk, zabllskal se pogled Je ves njen srdit iu mrk. Ni vedela, da pismo priplulo je ta. čas med Scilo in Karibdo »obema«: v velik »špas«. I jo gleda na | srdito, naiionja naj oči, Peresnik je oi»molkuil, saj bero pi^snro hči. IZDAL SK J M SAM. Gostilničar sodniku: »Ta» koj sem opazil, da mi manjka. 10 steklenic najfinejšega vina in sem gotov, da jih je obto* ženec odneseL« Obtožence: »Najprej zanikam, da bi jaz ukradel ptekle* niče, a drugič, ni bilo najfinej* še vino v njih, marveč pok v ar? jen kis (jesih), NA PROGI AJDOVŠČINA. GORICA , Nek potnik se je zadnjič jc= zil in napol glasno mrmral: »Oh kako jo dolgočasna ta pot s tem »kofemalnonL« Sc« daj sc mi jo cclo moja ura vstavila. < IZ ZDRAVSTVI-. NI-G A OZIRA. Sodnik: »Obsojeni ste na tri leta ječe. Imate kaj proti te* mu?« Obtoženec: »Da, gospod sod? nik! Ne morem sprejeti kazs ni, ker jc moj zdravnik prepož vedal bivati v zaprtih prosto* rih.« MODERNA KUHARICA. Gospa: »Vi ste torej odliko* vani. Ste bili morda odlikovani na razstavi za kuho na Dumu ju?« Kuharica (iskaje službe): »Ne, bija sem odlikovana na kolesarski dirki.« NESPORAZUM. V trgovino muzikalij vstopi nek kmet. Trgovec: »Kai želite, dobri mož?« Kmet: »Dajte mi eno vrv. Trgovec: »Vrv, toda kakšno, želite za vijolin ali za bas? Kmet: »Kaj mi govorite? Jaz sem ccrkovnik iz Tihe do* line, ter rabim vrv za zvon.« Trgovec: »Ali teli vrvi mi vendar nimamo.« Kmet: »Zakaj pa imate v oknu napisano — vrvice in vrvi za vse inštrumente.« Qorica, 10. avgusta. Pravijo, da nista prišla Iz A-mcrikc v Evropo iHnin tobak in krompir, uifltMlc tuji H^nja vročina, ki ii pravtftkft Jkftt druga Icta to a Jo tT»r,|ih(N h bolj vročil. Ljudje se polilo kot,po navadi, ctilttt te#n protiju !io nI dovolj, zald ftrtkaflOjd/V tffcdo in so po5jh»|( 'dVhžIvKft; hofc|ihccm je otrpflll )cm, ni d I Uftti jto /.a-prli parktuiento, minut ri so se zaprli v jeiicn^ kkr IkkIo zmrznili , YfU,. predjpgi in vse prošnje, uredniški moigaijj vre-jo kot v kakem loncu in ne dajo nič pametnega od sebe, teidi kisle kumaric* nič ne pomagajo: r*ibor*Bti rta ustreli noben si ftova nt spalmo, nihče Izmed narodnih voditeljev no k i h nv, kitni* *kl princ Ima normalno pnubavo, korejski uporniki se ne ganejo, Ure niti vihar ne dvigna, odkar 1* padld, skratka, nič se noče KttMliti, Ufc hočete, da naj Cuk deHb čudeže, poje in zabava, ko pa vse, hrepeni le po UuiQitqdi iri sladoledu, pivu io srudcnČnici, kar Je abstihentov ter po mleku, kar jc dojbn&kdVt Pač, nekaj st fa t*otiila To je Mitično #b6ix>dat$ka BAcfeva. Čuk nI fjOliHčeh lifct, zfato 6 po-fitikl ftfe pč*čbfl6 b Italijanski ne. Kar se pa tlčte drUfcih političnih zadev so takft Smešne, d? spadajo v njegovo serto in Jih že sme in mora omenjati. U-Marka je namreč padla, padla, pravijo. Kaj se to pravi? Nasprotno, zrastla je. NI vraga! Le poglejte. Cuk na palci se j« pred ^UcitJi ftuidll v NčinSjLV žepu je Imel aitteflški do* fer, ki mu ga j^ W štrfo Skdvir dal za napitnino že precl letu Komaj sem prišel v J^cipčijo, je bil ta vrag že Vr&teh <*>1 ittlijona ihark. Za bočjo vbljo, sem dejal. Te Srttmo** pa ne. Mrii oče ni bil milljonir. ne moj stric, niti moja tašča ne, pa naj ja£ prelomim svfcttf tradniljo hiše, oz. duple in fftStettih sty*rl. V strahu šem se spi*afrll pa najbližjo "banko. Na vratih seni srečal ljudi s košaram! In tff&aml »Kaj. pa nesete?* —»penar«. so dejali. Bil sem prepozen. »Jutri pridite,« so me potolažili, ob e* nem pa mi povedali, da je moj idolar, vreden en milijon mark. Kljun sem odprtin nisem prišel poj.pre do.sap^vjo^^ sem vendarle postal milijonar-;, Ko sem :čez flor dni zam&ijal dolar, sem dofcril ^tiri milijone, Dobro, da mi nisd dali drobiža. Sioer bi bil moral s kovčefcom v trafiko, .da si kupim vžigalici. V bojazni, da ne postanem še:milijarder, '-ko tako raste, sem bežat fe 4oMl fttanča, ki flf par tet potuje is Dunaja v Švico In bogati. V Nemški Av, •trljl kuni steklenico vina, kup! listek v Švico, po poti popjo vino, se pripelje v državo dobrega denarja, proda za Švicarski de~ nar steklenico, zamenja v krb-ne, se pelje nazaj v Avstrijo, kU' pl zopet steklenico vina ih mu še nekaj ostane. Na ta način Ijoga-tl. Kaj bi še 16 bilo, čo bi se danes vozil Iz Bremena v Njujork. Jaz lri se gotovo ne. Co Je na Uijno pomnočepje pehiike marke vplvala vročina ali mt*ka kotlina. Še ni znano. Vemo po, da bi Francozi radi sprem®!!! Nemce v gol papir, Nemčijo pa naredili za prazno naselbina Angleži sl t« vmivr" roke, Id sicer nimajo Vnr^ stzamtf3 kot premog in vrag felolip^pravU^dabo ropo vrag vzel na ta n iMMttancino nazadnje vsi milijarderji in ae spremenimo v sam papir.,Le eden. Imče ohraniti svoje perje celo in to Jc . Čuk mi palci. K^e Je MarICka? Naša Matička je bila ha le. tovišču. Sprehajala se le a svojimi zna^un pd> gozdu ;Jn li* vadi, ter skakala kot rtiposa* jen otrok, dokler se ni izgubila. Mttt&v* Kolek. {Humoreska). Gotov sem, (bt ste Že pogo-stoma naletih na l;udv ja so polni vsega m katere fNjega VeHčanstyo Dehar«' čolnoma nič nb skrbi Vefa tudi, da ste poznali take ljudi in jih še 't M* siiskajo si 'i-iiviiost ijieČeJo d® strani na« T .......... , proč brez potrebe. I)aSi «jar to Stara histoflja, raln boCent Vseeno poroditi slučaj očeta Pirlevca, katorefnu nI manjkalo niti ptič«, jega mleka. Imel Je svojo trgo* vino, par Žtifihadstropnih hiš v mestu in naložen kapital . v »Ljubljanski Kreditni Banki«.; Posla ni nikakega opravljal, razven kake partije šaha V kas varni Adriktiki, aH H »briško^ lo« in »tresenei ^ri Molarju na dvorišči!. NfekegA dne je sedel v laihitijl, ki je služila ob enem za sprejemno sobo, ter kriirrfja! s svtojo Ženičico. Na« enkrat se spomni, d* jfe Prej* šnji član pohabil poslati malen* kosten fa^tift ftekMbii, svojemu odjemalcu, ter se jc všled tega takoj lotil istega napisati. Ko gl j>a dovršil, niu je prišlo na um, da ga mora po novi pO, stavi tudi kolekovati. Iskal in brskal je v svoji črvivi mižnicj kolek za 10 Stotink, a njegovo Iskanje je bilo brezuspešno. Is jc p«; jwiciu5 pa- uvkjhi za20stotink, nebitefa Imel jc pač koleke Iu, dvajset stotink, Da kolek ... storil za smrtno obsodijo. *De* dejal »in flMtt VmaH€*f bom prilepil.« A kako, ko «1 imel kot koleke pO 30 stotiftk. Uka/ zal je svoji ženi, naj prikliče s ccste kakega p^UVe^ ga BnJc.0 ^malu se prfihdc mal posopetnik, . kateremu pravi Pirjevec: pofij. na požto in poturf sa.« Fantiček. jet stdkal po »iop* njlcafa ih se vrnil šele čeč do# bre pol ure. Položil jc 10 sto-tink ria mizo rekoč: »Gospod, danes jc nedelja in pošta je zaprta za kolek-«. Nato je -stekel po st6pti}iČaJt rtulico, veseleč sc zashižcnlh 50 stx> tink. Pirjevcc je postajal hbrvo-zen in ni vedel, kako bi ab tc* lil ,i* p zadrege. Kolek 10 $tMH|k pa jc hotcfinMl.pod vsiOdpi pobojem. Nekoliko pozneje )x>kliče drugega fan# tlča ter rtu vaji, naj poišče kako odprto tobakarno in ku« pi kolek *a 10 stotink. Za nagrado jc dni tudi njemu 50 stotink In gospa mu jc daro« vda velik koš cvrtega »plčttp lata«. Čez dobro uro sa 'je fantina vrnil z.- mastnimi ro* kami istotako pokrfiL-40 ato. tink na mizo tw jo od kuril, ker ni našel nobene tobakarne odprte. Pirjevec jc^bil že ves iz sebe in kolek je hotel m vsak način imeti. Da ga ta sta. ne če eno liro in za dve liri oVrtega »pičulata«, zavto se fe zmenu ni. Na račun mora biti prilepljeni koWt za 10 stotink, pa je maSa ven. AtUdkai iH tuhtal ja nekaj časa kakor Urban in naposled prišel do zaključka, da je po kar'edina njegova rešitev, Dc jal je svoji potrpežljivi ženki, da mora imeti pekpr gotovo koleke za svojo lastno vpora* bo, tec da. mu lahko napravi to uslugo. Seveda je treba kupiti, eno pogačo, ker ajco mu pekar odstopi en kolek U. 10 stotink, mora vandar. nekaj zaslužiti. In zopet je pokfical s ccstc e> nega bosopetnika, ker pred njegovo vežo jih je stalo žc kakih petnajst Hiatorija kok, ka je pričeta Zanimati toth ce stna frkoline »Ni.« mu Je tlojal, »m lmt< Ur in kuni pogato pri be, karju m Upnnl ga, »al H od t m kolek za 10 atotink ti bo itak od lOih lir o ič Je stekel tn W njiir cela jaU otrok a hrupečiir krohotom. Par minut na to j< prinesel fantič Pirjevcu poga čo, a koleka pi dobil, ker j< stala pogača ravno 10 lir in n tedaj oiič ostalo za kolek. Pir jevec je kar besnel togotc Fantiču je dal 50 stotink na grade, ki je z veseljem odtcld k svojim tovarišem. Kaj po. č^ti? Koleka ni, a hiora biti ni vsak način,' in sicer za 10 sto. tink, ker tako govori beseda postave in pravice v itaHjan> m državi. No in Pirjevec sc je dotnislU,'da zamota vsaj m kolodvoru kupiti kolek za IC jo froslal novaga »ku. >rirja« na poatajo, katetemu je izročil, denar za tramva| tja in nazaj in 50 stotink nagrade. Dolgo ga ni feilo nazaj m ko je prišel, je izpovedal, da toba^ karna n? odprta, ker ni promc ta z vlaki do aedm« ur« zvečer Pirjevcc je za^Jodil fantiča iz kuhinje iri srepo pogledal svKaj?« je zarohnel otc Pir« jevec, »na račun, Id mu priličc samo 10 stotink, naj dam ko« lek za 20 stotink? Kaj si morda znorela ali še le boš? Ne veš li. kaj pravi pregovor? — Daj Bogu, kar je božjega m cesatju, kar Jc cesarjevega; — no in njchiu jHtiče samo 10 stotink ib .te bom v obHkl ko» leka na radaa Htlhnft!.« »Veš, oče, to;je malo preveč pretirano.« , »Kaj pretirano, nit pretira« no! Država ima dovolj denarja [n ne ootrt?lKijč od mene kole ka za 20 stotink, medtem ko ii pntlče samo 10, Sicer pa treba tlidi hraniti, a. ms>-metati dener proč- brez potrebe. Že vem. kaj naredim.« , Vstal je nato, sc oblekel ir» šel sam na ulico. - - Podaj s<* \p v gostilno k Fi* •lu, na*QjW dober gokfi, nakar ",'n^NdM SpA^ža ^ fmj "d rtu iai ičpftjpo stpfih lirSttSjffilii koMt fefc 20 v rtincno in še štiri za nfcpfttripo. udno človide ta lltlmo ki ako »4 p ata*. Toda rak o aH Irugaft«, tijffo« rttčim )• bil <>mli« koUkoVad « d^tlni tottaifcrt, ta ko ga le vtfotil. nu je-odjemalec pojasnil, da bi roril imeti raiuh k Is faludo e primo kc ti ikri-to avadtf ti marido nn btočjo pur morita n je e ti škrivo ke >enso di žjorrto e di noto a to e *?« Tepček: »Zato, kaj" niajjm tako velik kakor Vi K napAcno raj&umk- vanje. Izven mesta je srečal trgovft svojega prijatelja mizarja, rl je komaj stopical pod težo šc* stih zastarelih oken. »Kain pa greš s temi okoj?« »V mesto kam. aj| nc veš. (Ja je danes -velika siavnost?« »No in kaj rr\lsliš strniti s to kramo tamkaj? »Prodati jih saj je bilo v listih natmaPO. da W ob takih slavnosuh plača za vsako okno po 50 lir.« PRED POROTNIKI. Meseca avgusta je bilo. Vročina ncvfcoržTjlVa. Pred poroto je sedel hud lu vei? • ?.cna: Samu auast inc na smiš! Mož: aulni, ah buj s«i» ti« t4 j c.s I aiiadin; ki bui p« sa v t* čer| c? Žena: Salata 'm pu paiiu za/gem, de zasurči. ka ulijeni jesk potre. Za dilavcc je use dabrif. Mož: Brana Mat'! Zej te bom pa 4* ra»Š janu, ka znaš talcu Aparat, bama mil an špeh dvim. *oiut: Uejn, kepi! A ti, jutri puidev^ v mesto k maš. pati« k* priocni damau lM>oa piščanca acvrla. Za ta dnijc skuham i>ulcnta 'm pa s kro* pam padlijm. Bo žc dabra, ka neč na dilajc. Zdej pa le beiš, ka pakli-čem južnat. TO JE PA £KtX;0. Poštni ufgdpik vpmša ga prijatelja oančnega uradnika. čemu tolikd Ukacija na policijo, pošto m vse abbtiri. Bančni uradriik: ic Start mesecev od tega, da lšfe naša banka blagajnika.« Poštni uradnik: »Kaj pri t^i brezposelnosti iikito v štafet} najti blagajnika.« I Uftdmk: »Na.... i{ r#4a p«|»a ti^cgj dobro JE odvrnil UDARKC. . Mftž in sta Sla pravkar pitat »JatarJfv* trgovine. O* hai »VerMnl ml dratec, 4* sem docela zaljubljena v fo ovratnico.« On: »Pojdiva dalje, saj veš, da sem ljubosumen nate.« RAZUMEN GOSPOD. Med dvema prijateljema. Prvi: »Kakor vidim si pre» menjal restavracijo.« Drugi: »Da, sedaj obedujem v hotelu Rostohar.« 4*rvi: »Tam mora biti gotovo boljše. Kakšna kuhinja je tam? Drugi: »Nc vem, jc nisem še! pogledat.« Slonova nezgoda ali škorenj na rilcu. t jm^ s ■ - r *. Ni dolgo šc od Lega, kar bil jc tu [>rl nas preslavui cirkus Krone, to Iril jc krttlck čas. In sk>u jc Čuku pravil prečudno res icčJ, kako sc tu |ta trnu jim t dno Afrike godi. I lilo Jc neko jutro. oi>otai lep jc dan, ko slon jc šc! po hrano v.lovoljcn hi zusjKin. Naenkrat kiij zagleda, kar v inrskii so črni. to ni uiti zebra ni kača bila ni. Ju boljšo ppfc»v1co i>ozahiI kak Anglež? A kaj bi zrfaj tif^al, če dobro Se ne veš. I \nnafcni, no, so bHžc. natakni pet očal. in če je to zverina na inalt Jo bo$ spoznal. ~ . e - . Pospešil slon je bliže . ogromni svoj korak, in skoraj sc osupel prekucnil vam je vznak. Je v pesku ležal škorenj, kdo vč od kj6, čegav. Zasincjal se jc rilec, to res n) tak bav bav! A glej, obuti ^ioaicnj; to pač Jfe težka slfvar. Je res, Ima nšeaa, s kom naj jih prime mar? Neznana sicer stvar Je, a slonu nI za to, obuje jo na rilec, . služila dobro A slin $ zvila bUČa, saj ta šc zoM, poišče ilh I je naglo, natakne jih na nje. Potem pa res Je gladko na rilec s škornjem Slo. kako zdaj imenitni, v puščavi hpdil bb. Postalo jc nerodno: s kom prime naj stvari, kako naj voha, *»asc, to težke so reči. Poskuša škorenj sneti, a tudi mu na grč, presneti oklji trdo v dnu uhljev mu tiče. Poišče brž dva sloha: i »omagaj ta, hl-lioj! Da z rilcem se na pasem, navoham šc nocoj. Takoj so šli na delo in z vnemo vsi trijč, vsi vlečejo presneto, napeto se držč. . • . . . H t,t In s čela znoj jim teče, okrog sc vse p naši, in poka v okljili, v rilcti. presneti škorenj, li! Nazadnje sc posreči, vsi jKidejo na tU: sam škorenj, trije sloni in oh! oba zohii. Kako jc dalje bilo pač nihče ne povč, če slonu zrastli danes spet novi so zobjd NAGLA SPREMEN A. Vajenec: »Gospodar, d op ob dne sem inkasiral eno poriare« jeno liro...« Gospodar: »Tepce neumni, zabiti, trot smrkavi. S teboj ne bo nikoli nič. Osel!.. Vajcncc: »... in uro pozne« jc sem jo žc naprej oddal.«* Gospodar: »Ti si priden dečko, vse hvale vreden. ReS pravi biser.« NI NJEGOVA KRIVDA. V trgovini kinkalij se jefci odjemalec: »Včeraj sem kupil pri Vas polico in dejali ste mi, da je roč iz pravega slonOvcga zoba. Danes sem pa ugotovil, da to ni resnica.« Trgovec: »Oprostite, a mo. ja krivda ni, če imajo tudi sloni ponarejene zobe.« Pravilo Pravijo, v Ročah in okolici, da so podpisani Pa vse zadnje vendar po« toni dokumentov in dokazov, izsledili ona »častno« osebo, avtorja šaljive pošte, katero so omenjeni prejeli, ter »i čutimo v dolžnost, da ga javno za* ii valimo, občudujemo in mu čaititamo na napredku, značajnosti, oliki in dostojnosti. Sploh na vseh čednostih ki ga dičijo. Podpisani: »Luhi«. »puf«. »krolca« In »palakuka«. Pravijo, da Iščejo Vrhovške dekletu fante na scinnjih a jih vendar uc do« hi jo. Pruvljo, du Imsjo mladi postojnski filozofi, v dobi počitnic inštruktorja, ki so pa poleg tega. čeravno le nekoliko starejšo, skrbni svetovslci; v posebnih slučajih dajejo svojim varuvanccm dobre nasvete, da ne zaidejo na slaba pota. Dokaz, du imajo » tem samart' lanskim opravilom ih> pošto, so za« ucmarjenc izložbe. Kjer stoji vse |m> vrsti »kakor hiše v Trstih Pravijo, da jc v Straži neka punca, du ko razgleda koš. pravi, da je Cuk. Zato pa sc ji zdi vse eno. če vržejo v koš, aU pa stavijo v Čuka. Pravijo, du sc fuutom Stražkc vasi močno zalivajo oči. ko vidijo, da pet' najstletnc deklice govorijo z mejnimi stražniki. Iu to vejo drugi, nsj ve šc •Cuk«. Pruvljo Dohravci. da bojo Skcrlan« iki fantje iineli ples ua 12 t. m. te* so povabili na ples gospoda pupe ln njegovo soprogo puoog. Pravijo, da pripeljejo v Solkan več voz ščipalk in »frKet« za ženske lase. To pa le radi tega. ker so nekateri fantje neki punci, ko so peljali se^jv iz Lijaga, vse polomili. Se« daj pa noj plačujejo in prav jim jc. Pravijo, aa šc pripravlja v Solka* nu več izobraženih punc za tekmo na moških kolesih. Vsjc so vsski večer od 9. do 11. ure," tudi čc ne gori elektrika. Pravijo v Postojni, da ni tukajšnjim revežem (milijonarjem) mogoče pod» pirati »Šolsko društvo«, čes, da rcr> nc ubožajo. — Narodni lc za svoj nasvet!« Pravijo ona dekleta, ki so 24. ju» nija hodile po Ljubljani, da jim ni» majo ledinski funti rd česar odpušča* ti. Dopisnik naj se pazi, da nc pride pod kruto bukovo pul'col Prayijo, da Sovodcnskc »frajlc« /ato nc nosijo več srebrnih in zlatih verižic krog vratu, ker bi sc railc razlikovale od drugih. Zato nosijo sedaj koščene. Pravi/o. da so prišli iz Jugoslavije v Podlanilče kosit. Bili so pa tako revni, da niso imeli orodja ne vži* galic. Ako so hoteli kuditi iz fajfe, so si 'morali kresati ogenj s kresih Pravijo da jc v Ložah letos toliko komarjev, da si nekatera dekleta obu« jejo po dva para nogavic, da bi sc ne« koliko ubranile proti tem nadležnim /ivnlicain. Pravijo, da »c Ičdinska tango dekle« tn močrib tolažijo s tem, da njih mala mnestrs tudi rada pleše solo tango. Pravijo, da fantje iz Bckc najrajši prepevajo italijanske pesmi, čc ravno jih nc razumejo. Pravijo, da imajo Bcški Skcdcnjci res poskočne noge in tudi nežni spol bi sc mnogo več za njih zanimal, če bi le pisati in čitati znali. Pravijo, da ima »konsum« na Idriji pri Bači y kleti tak studenec, da čc sc s tisto vodo pomaže tjn po svetu, kar na mestu bišs zrase. Ključi od tistega salamcjnsko čudnega studcnca ima sa« mo eden. Vsi člani pa morajo »z adna ucč (oko) mčžat, dn se hiša nc vstraši, takrat ko rase. Pravilo, da je v U. Bistrici neko dekle došlo čez euo leto iz solnčue 1» tslije, in uc ume niti eno licscdo več slovenako. Pravljo. dotičnemu, ki se zanima za klanska dekleta, da sO bila že pred vojno v tujih krajih, ko še vrabcev nismo poznale. Kaj pa tisti, ki doma ) čepijo in osle preganjajo. — Klančan« ke iz Trsta. Pravijo, da bo cen* »tavoietam« in klobukom v Nabrežini poskočila, ker se je na zadnjem Izlptu gfidliencg* društva dosti »tavolet« polomilo. Pravilo, iu me napadajo, reibiištvo ne'izojt. Ur.) Pravijo, da'« Novem mestu nc more dobiti uoiien slovenski fjuit punce po Pravijo, da jc taka presneta vročina, da on Je »pravijo« zaspali, možgani ao sc skuhali, pamet se Je sUmI*, smeh ac je posušil, vse zdeha in Si briše pot. Cuk se pa koplje In poti v Is« atueui znoju sani, fln^č tako, bopi naredil tako kol danes: vsp bom iuun napisal pa j» a meni HUDA OS VETA. Prvi: »'Vo ti pravu n, dragi moj prijatelj, da nikdar več ne poročim vdano, ako ni« doleti tu sreča, tia mi sedanja umrje. Vsakikrat ko so za najmanjšo malenkost sprevu, smune ■ .stene fotografijo svojega |H>-ko j nega soprogu, in na njem svoje krokodilove solzo |>ro taka« Drugi: »P.j, dragi moj, v ton slučaju sem jaz mnogo nn slal>« Šein. Ako se midva npreva, tc» daj vz/une v roko album, tc/ mi Hvojega prihodnjega, moža pod nos pomoli.« 1I1TER ODGOVOR. Gospa je rfopila iz tramvaj« skegii voza in takoj za njo kraški kmet. ki ji je pa ijchote stopil na predolgo krilo. Gospa lo videč, Zarezi z vuo siu> rovostjo mul njim: »Ali ne vi* dite, da ste mi stopili na kri* lo. Vi vol kmečki!« Krašoveč: »Oprostit« milo« stiva, ker nisem vedel, da ima* jo mestne krave tako dolg rep!« IZREDNO PRIPOROČILO. •Gospa Klavora, splošno znana brutalna hudobnost, ve* like in robate postave je srečala na ulici svojo nekdanjo služkinjo ter jo vpraša: »Ali ste zamogli najti šc kje kako službo, ko sem Vam napisale tako slabo izpričevalo?« Služkinja: »Gotovo sem jo našla in Se jako imenitno!« Klavora: »Kako sfe pa na* pravili?« Služkinja: »Na popolnoma enostaven način. Poleg Vaše* ga izpričevala sein pokazala tudi Vašo fotografijo. Gosi>o* da se je čudila, kako sem za* mogla prestati celo leto pri Vas, ter so mc na licu mesta vsprejeli brez pomisleka. PONAREJENO. Sodnik. Vi ste kupili steklenico viua iu ga plačali s ponarejenim denarjem. Obtoženec. Prosim, gospod sodnik, saj vino tudi ni bilo pravo. PORAZEN REKLAM. Takoj po zasedbi je bilo v Trstu na vseh koncih in kra* jih polno »špccijallstov inuzi-kantov« po noči in po dnevi. Tudi v kavarnah je bilo obilo tujih in domačih »umetnic« plesalk in pevk na razpolago. Nek znan lastnik kavarne »chantan«, je angažiral iz inozemstva tudi eno tako speci* j.-ilno pcvko;8kukalk<>, ter po« trosil dokaj denarja za rekla* mo v ta nainen. Skoda le, da je preveč »vlekel« j>bčinstvo, kajti na letakih in oglasih v listih je bilo, čitati z mastnimi črkami, edinole: Previdnost - pol zdravja« Gospod Potoiiktl. Cuješ, prijatelj! Nčkaj novega ti povem. Mati tvoje gospe soproge se je pravkar prineljala. Gospod Korenček. Zakaj pa KAKO SE JE UJEL. Nek bahati gospod, ki se je držal kakor da bi bil milijo* nar, a jc bil navaden siromak, kakor mnogo drugih, vstopi v restavracijo, ter cel četrt ure študira jedilni list. »Natakar, Čujte, sedaj ko je sezija za. lov, nimate fazanov«, ne zajcev. Da niti jagod ni* mate, pa nazivatc Vašo restavracijo prvega razreda.« . Natakar: »Oprostite gospod baron, fazane iu jagode so pravkar napravili, radi tega niso še v jedilnem listu.« Gospodič: »Dobro; prinesite mi tedaj en golaš in osmin* ko vina!« BERAČEVA 2EIJA. Berač je potrkal na vrata, nakar-jih jc gospodar osebno odprl. B.crač: »Ravno leto je mi* nulo, ko ste mi darovali telov* nik. Stokrat se Vam še enkrat zahvalim zanj.« Gospodar: »No je že dobro in ka?j hočete sedaj?« Berač: »V enem žepu sem našel bankovec za 100 b'r.« Gospodar: »Katerega ste — za božjo voljo — ne rečeš na* ravnost: tašča? Gospod Potomka. Ker te nisem maral tako hudo — prestrašiti. mi sedaj prinesli nazaj, ali ni tako?« Berač: »Aj Bog! Prišel sem Ie pogledati, če. imate morda še kak star telovnik.« ZAGOVOR NA SODNI JI. Sodnik: »Čemu sle ukradli Lcvcu poleg denarja tudi oble* ko?« , Obtoženec: »Gospod sodnik, samo radi tega, ker mi moja soproga vodno pravi: Jože, Jo* že, samo denar ne naredi človeka srečnega.« NA REKRUTN1H VAJAH. Poročnik rek m tu: »Kitko se piše signal?« Rekrut: »Signal se ne piše, marveč trobi s trobento, bob* na na boben, ali pa maha s • zastavo.« ! LITERARNA KULTURA. Nek gospod vpraša našopir* jeno gospo, ki je prej služila za deklo: »Ali poznate Dante* j a?« Gospa: »Kako ne bi poziiala tistega moža iz mavca, ki sem ga morala vsak dan brisati.« ona pridi:/ To je bilo povsoii n no neprestipo osem ot* NA Jk PRIŠLA71 Neprekosljiva pornada za čevlje »hkla!« * lJTZ SANjft Plvčck. Kaj se je zgodilo. Po« žiravfek, d* tako vecelo gledaš? PoimtvUk. Pomisli, sanjalo 'se ml J*, d* sem pri Mola rju ix>* pil deset velikih piv, ko ju bilo treba plačati sem se pa /.budil. na jvjkstu. V Svetu, sodni iiiinisi^f; »JVcdUguin, da se imprav| v konec loj nem-e$(a{d gu4jy|iji v državi.« Finančni rninpdcr: »Predla* gam rajfL c^ najdemo obliko, IJAimi redi?« Stanko (jokaje): Jih ni bilo več papa, kot no že vse drugi pred mano) dobili.« amkrlkanski listi. Amcril^ans^i listi ra vetti Carducci. Poštcm najditelj naj dengr odda v nt* šem urediuštvom proti nagra* di.« — Ce jc kateri Amerikan* ci res odd^J najdeno vsoto v uredništvu y Njujorku. nam do danes še 'ni Znano. Kra< šeVcu tudi np. NAŠI VOLKOVI. Marsikatero dogodblco so 2e povedali v prijetni družbi pri »Črnemu pajku i, |co povzdignil besedo niidgOft&ir pipa ln povedal tole zgodbo: »Nekaj čudnega sem doživel v lettl 1865., ko sem bil p« Hvojem prijatelju, nekemu ruskemu grofu povabi |en na njegovo -tisestvo v severni Rusiji. Nekega večera smo se peljali na lov Šest ur daleč na sosednjo grajSčino, Tco smo bili sradl gozda naenkrat napadeni od celo trii me volkov. Ze mho vse svoje krogle postre* Ijali ne da bi mnogo opravili in smo te smatrali Ka - 'feh divjih Everi, ko nam pade rešilna mise^ v glavo. J ar, sem imel sto-čajrtd eno §k*tlo srbrfnegia praska pri fcebl, potegnil vjm ga iz žepa, nabasal puško ž nilm ir| ga izpalll med volkove. Všpeh Je bil silovit Volkovi so se posedli in se začeli na načine obirati iti praskati mi smo pa porabili to priliko, da smo ušli. Tako smo bih rešeni.« * npvicc i/, stero domovi* Pred nedavnim časom je ||H>nlt*n UrMn. Buh iicbješko se usmile, ko* ku je trajba trpet ne svajte, koder sc grje s trbiihain ze kruham. Vnwč« jo toku nc* znansku, de ini no.hrbte rajte jen rešjeta puolcajo, v trebiihe mi pakriile ranku h' irietlu yo* kislem mlajke leksjerat. Kar toku je koker de b' llu človaj* ka fjentat. Nu pa puotk-.j se dobijo še planšerji, k' ne vu. jo kaj je dajlo, jen človajka plašijo. Un dan sm sc biu an mahi uodpoču nc porJd>ke guojzda, pa sm kar uiuoj |ii* ren ruobe tam zraven ane sinrajke |»o kuonce .poaUviJ- Ampek j ust na vajnfc kej na unein kraje IblajtarjefU, #1 siidatain u glavu pahi, «1 ao#» ce al pa grili, de x*Čjeli ne vso vižo u muoj les jen turen Strajlet. Toku *> k.uuW letajle, koker ne širitste. VS< Eeharje jenu sita ratkem loku preluf je blu usc skep duobnu. Vajste, de tje, al so morde ja i'e rešjeta zc pošaet :ašno festengo. fp misleli, de buojo mjede s tem kej hudga stuorle je« (le si nc buom muogu'uodpooe$j ja Figo mačkeno, se^ ira*n ltf'd|fiigo rupbo, pa buom pujno šu. Gvišnu imam jest jen cajlu naše majstu več Mobii^ koker uoni piilfra jen l&d#L JeM to* ku sm jo biu vsegllh MJ4£*tti prmahov, do Trsti. Ke »m iu pa zetu, k' sm se tu čez liiŠo U Istrijo prepjelet. Pa k' sm je* mu tiid klabuk hedu prevrtan, zetu k sm ga biu prou ne vrh m\jojc ruobe u £uojzde polužu, srp tm*Qgu u Trste, driizga kii* pet nc amne stapte. Sej najsm j emu zcduosti, druobnch sou* du koker samu štiri lire, am* pek zc tistu, kar je se inajnka* lu stn pa anu rcš|^tu dau. Prut poudne sm pa kar ke h muorje šu, zetu k' so djale, dc grje uod murja tista bark^, k jo rajfenk Poriva neproj. Tam bli2e sm su še tebalc* kiipet u anO štactino, pa kokeV sm nuotrc stuopu, je rajfenk toku zetiilu, de sm sc muogu ušjesa z bombažem zetekent. Pa k* Jc še naj njohalu tiilet,. sin upra* šou štacnarko, zckaj toku be* du piska, pa je diala, dc buo šla barka, neprej. No mjeni sc je prceej zdajlu, dc so rajfenk nc vsrj muč nepinja, ae buo nc< prej barko poririu. Jen koker je njehalu tiilet, je djala štac* najk^, dc muorem np vso inuč tcct ce se p4jum tu udat. Kar h plankam sm bčii skuoču pa kri^ou, de naj ae ralfctik UStave» Pa ncJmpl ipe naj lu šliiat, ainpck tuunn režak ae tj(J kruote. Jest ain pa lu poprtjj kr«kj ^etn, |c* sm JemM prpV. Sej njebi sinajla \ncz muoje ruobe neprej. Jvo k tgn loku pr plan kali knčou, hc m) /jc še druga oeW4« »e»dl!4. Ranku im mxihi Je zepihalu, pa mi je muoj kl«buj(t Ua kumej kupu, d pnvjo porinlu. Se vaj, de sm puoilej še ubel kričou. Pa k' to aden vidu, de muoj klabuk jHh toku brez raj* Iiuika plava, koker barka, jc prnje.su ano dougo štango h Špico ne kurmce pa po murje žuokoV. Kaj pa dajlate, sm djau jest nejevuolen. I kaj, je djau, klabuk Ipvim; kaj ne vi* dcš. Jojmenes s špico, muoj nov klabuk, drjcaat pomiscitc vender, lube muoje Idje, h* naj* |cej /estiiaptel Kaka, sm djau te^A pafje nc buož. Pa kar Mduonu sep se biu an malu, dc |pc bliom |UP0O z ruok uzjcu, Ki mijadekin se biu an malu tX kej, Zetu k' glih k' m tu ze Itango prjet, sm nuo; \4 u murje pliišknu. O buh nes ari ja, vejste del Neč ne-vajm :l»čujc duvkp, naj z« danea Šc o. Štifte. Ptnvlfo, da so v Rimu zalo v skr« bch, dA Irancori nc potujcijo tistih Italijanov, ki iivc v Tunlsu in zah* tcvajo od franjLOtkc vlade, da pošto« na •(. Italijani pravidno, Lot postopa Italija n svojimi manj&naini. 1'rui'IJo v Lonjcrju. da se dekleta veselijo, ker jih Cuk nikoli ved ne ovadi. Seveda, saj lahko zamolči. To pa It pove, da so *e nekatere bale Iti na Bazovico, nekatere so bile pa gori ic po noči. Pravijo, da kdor sc hode dobro ožfcnlti, mor£ v StnihcI priti. Pravijo, Shiihcvci, ila nonc KamloL ci strafiiio zamerili C.-uku, da jih jc žc začel metati v Urbanov novi kož. Pravijo, da ima v Studcncni orga. nist že pred mijfnikois pripravi/cM) pesem od mrvih rronov, zvonov pa Jc ni nikjer. Od prvega maja zvo« nove pričakujejo, pa ie za farnega potrona jih ni bilo. Pravijo v Dornbergu, da je Lainkaj neki »hlapec« za gospodarja in da. ima ie precej dohrb službo. A ie klobuku nimf V Gorico gre liic» njega. 'l'o Jh ^uden *vct. Žensko silijo klohujt ^ ijbvu, ' da skrivajo dolge lase. Miki p« k Upbllkum do. h. 3. pieic^ Wf\o \l- y Pruvijo, da V 2al0&čah pri Donu hergu so imeli fantje Mc $ t. ui. ja* ven ples. 1'leinli »o »lajn«. Fantje iu dekletu so sc tagi»po«U. Jc Curljalo l ikjih. »Cuk.« jih je rloel in al mislil I .-bogu inhidInM, kam drvii; Pruvijo v Dornbergu, da pprejem prelekta z Vidina je. bil lof; drugi trdijii m v no nasprotno. Ajšo hi »Cuik« vedel, bi tisti lian zletcl v Dornherg. In h| gotovo aaitrtvjl red. ' Pruvijo, tla albatator O»lfa«io. ki jc pred kavarne* Tcaljo v Gorici &lre» ljal ua hcpstorj« liombld«. j« bil od nuvz^čili tako natCpcn. ct ve-Ijal^ v gozd. Komaj si? prišla vanj, je hlapec zagledal -volka. »OqbikkI,« je defal, »vollr je letel Cez pot« Kmet Je dejal, da ga le tudi oo videl, an da je volk sreča za tis H dan. Peljala sta so v gOtzd, izprcgla konja, da se m^lo dalje in sekala drv*. Ko sta napolnila vor, je Šel hjapec, da pripel jo konia. Videl pa je. da mir jc volk ravno preparal trebuh in tišči z glavo vanj ter g* žre. Hlapec Je poklical gospodarja: »Cujte. gospod, sreča ie v konju!« Kmet nI razumel In je vprašal: »KaJ praviš?« — Hla-occ je ponovil: »Sreča je v konju.« Kmet ni razumel, šel ie in pogledal in videl, da volk tiči v konju in ga are. — Ce tii se Wf prejinji dati peljaJ v gozd, bi mei zajec gotovo ne požrl konja. ČASNIKARSKO POROClI () Kot se 6ije iz zaneslivega vi ra. poročajo iz llelsingforsa. vi prinesle »ftaaškb Novosti« br zoiav iz I>ondone, da so pisale »Times« na TKKlIagi svojega n»»-scbncfa poročevalca lf Pefrn-grada, da sc tam zatrjuie skoraj z gotovostjo, da je prinesel eden Ijoljševlšklh". listov senzačno vest da ic Ljenin ob Kranju cv ronsklh listov zadnie dni resno podvomil, ali še živi ali ne. I* ddjstytt, cfa Jc v^pnll v desno nogo. se Ima zahvaliti, da je prišel do snoznania. da le še živ in zdrav. To vest ootriujejo b»df potniki, došli iz Rnusije. KRIVICA, A' NE PRAVICA. So^jnjk: "Sto imeti Že kedaj opraviti« pravico?« Ol »jozenec: »S pravico? Nc nikoli 1« Sodnik: »In vendar je (11 v zapisniku vknjiženo, da ste biLi že trikrat kaznovani radi goljufije.« Obtoženec: »Saj tega nisem rekel, da nisem bil kaznovan. ' Bil jficin, td jc res, toda [>o nedolžnem.« Sodni^: »JTedaj pristajate, da sto imeli že posla s pravico?« Obtoitencc: »Nič f>o prista* jam, kijtl ako sem bil kazno* van po nedolžnem, tedaj nisem imel opraviti, s pravico ampak s krivico.«. 14. Jurčič. Spisi. tli. zvezek. (Desoti brat. Nemški valpet.) Broš L 4.-, vez. L 6.—. cesarja,, Mej dvema stofonia). BroŠ. L 4.—v vez. L 6.—. 15. Jurčič. Spisi. IV. zvezek. (Cvet in sad, Ijlči mestnega sod -nika, Kozlovska sodba v Višnji gori. Dva brata.) Broš. L 4.—, vez. L 6.—. 16. Jurčič. Spisi V. zvezek. (Sosedov sin. — Sin knietskega (Doktor ( Zobev, Tugomor.) Broš. L 4T-^, vez. L 6.—. l«. Jaritt, Sfsl, vil. zvšzeA (Lepa Vldq, Lipa, Kipa tobaka, Moc fft pravica, V vojirf krajini Pravda iqod bratoma.) Brol If 4.—, ve*. L 6.—. Ti knjig« Utajo nettavaAio rAtVe cen«, zato sezlto naglo ijo njih, dokler je še črt*. r5! Širite 1 Čuka * ua palci I Mu topil i Siliti priporoča sledeče knjige po ze* b nizkih cenah: 1. Humek, Praktični sad far, vez. L 24. t 2. Humek, Breskev in piarcU-ca, L 2.40. 3. Humek. Sadje v gospodinjstvu, L 6.—. 4. Janš&Humek. Čebelarstvo, L 4.80. 5. Humek, Sadno vino L 4.— 6. Erjavec, Slovenci, L 12. 7. Kalinšek, Slov. Kuharica, L 46.—. 8. Beg, Naše gobe. L 20. 9. Kelieramnn, Tunel, broš L 5.60, vez. L 7.60. ' 10. Sarabon, Gospodarska geogratia, L 12. 17. Jurčič, Spisi. VI. zvezek. 11. Porsler, OJačen beton. L 6.—. " 12. Erjavec; fzbrani spisi I. zv. L 6. 13. Jurčič, Spisi I. zvezek (Narodne pravljice. Spomini it£ deda, Juiti Kozjak, Jesenska noč med slov. polharji. Domen, Dva prijatelja) Cena broš. L 4, vez. L 6.—, PREVIDNO. Ognjegasci vasi Butci, ki le* /i ob lokalni železnici, so skle* nill ob priliki slavja društvene obletnice: »da bodo vnanja društva pozdravili ob prihodu vlaka- entkrat med 9. in 12. uro.« ZAREKLO SE MU JE'. Sodnik: V tej miznici leže papirji, ki govore o vaši ne* | dolžnosti, toda žalibog nimam ključe s seboj. Tat: NiČ ne de, gkispod sod* nik, saj lahko odprem z »vetri* bom.« ZADNJA SKRIVALNICA. I'r»» no ic.Sili; Martin K«in«t. .Sli«/« i>r» ('< rkiir.m, Tcrczlu« dilin*, (jraliovo; Jtialiiia llutir hovo; P mi I.apauj i, .ScŽuna, Kihard l'iil[>c« ii« ■/.; Srrdiii Krpiur, Prem i»ri Sv, 1'clru; Karoli' n« Kavčič, Ilirija; AnUhi Kovač. KuoŽak. (irafcuhruiiii. <-iilt«-v. Cekovnik <>i»ro»titc, da m mu l Cuk kol itahjmikki |iodamk priliko Študirati na «:naj#li Ml na Vrhniki, da hi Vaa pogrniti al. .Vi' Af/ir. Magil. tuo.; 1'iAilc nam kdo nlr. lu kaj al c. da Vam /aniorciuo dali o«U govor. Ako nic lažli|lvcc. kakoi un nam tdi. |o »ploh Ar tr vmt1<<- Ako. «la. - Svllitko: In lak p VaA do-Itin Kobarid: l'il Čuku m kont|>. Cljc. radi Icjja nc UlOic vm- nnu ll pic ha vili. Kai! te: l'oAl|jl<- umu kakr. *ko/lr. v protlntrup. pn iirlolifiino l'oalano na jo prurcmio. <"uk pa lo ml Knetuk Nc lun imjU "«•»., napi&itr hllilioritttiOim n nr HUikanlli,» I no. Nniu |c žal. O, i/tu (^-m Iiiio. ali v koiilo, Ao kuA |ili nr niiira vet v nvojrm iiaprlcm Irrhuhu. .<>/. Peter: fitajU-. kai »inn povrdali o. ■um iz Ocir.lc. (hl/tu: /oi.H k«, kor zgoraj. m: l)a jc nc i>omo iMilomili. zato t osebno* Muh v koš. — Dijak: O pnedpusl, ti presneti, da bi več. ne prišel v drugo, saj si z letel v Čukov koš, v lo |iožrcšno grdo kugo! — Tolminski Lom. Jtc zopet osebnont. ki je nr umremo pruicati. pri najboljši ('u* kovi volji nc. - (irjihni'n Z mi), večjo naglico je ziclclo v koš, uga h aotlnijako ekarknilju V lo vi »lo sicer Vi nr. spadali- Po/1I1 a v m /.diavi ofilanitr. Ar. po II drenu* lira I«>23. - Nemarni plaiVvahi, 111/. prodajalci: Pa/ile. roča JOS1NNA 1'OlKiOKNlK. re^tavralcrkij, MOBILJE O. BERNT GORICA, — Piazza (I. Vittorin 21 (ua Travniku) -. ' TeL C6 j*: DOC JOC Slaroznana klobučarna Ivan Pich- Dediči Gorica, Rašlel št. 13 Bogata izbera moških klobukov. - Popravlja, opere ln obnavlja klobuke. Ha debelo! Na drobno! DOC ji Narodna knjigarna | v GORICI, ulica Cardutti 7. Knjige Narodne knjigarne Goriška se prodajajo v sledečih krajih, kalerc toplo priporočamo: Bovec t IZIDOR OSTAN, veletrgovec. Kobarid i FRANC STRES, velelrgovec. Tolmin. IVAN SIMSIČ,, trgovec. PORDOI.O, knjigarna in papirnic.: poleg poŠte. , Kanali ŠTEFAN RAVNIK, Irgovec. Clrknoi .1ENEJ STRAVS, trgovec in župan. Idrija t VAL. LAPAJNE, veletrgovina. . CINIBURK, trgovina in knjigoveznica. Ajdovščina i IVO KOBAI., papirnica in knjigarna., ft Vipava: MARIJA FERJANČIČ, veletrgovina. W Trnovo (pri Bistrici)! J. BRINŠEK, trgovina. A' H A H v i iV«! -: SI. občinstvu uljndno naznanjam da se je zopet otvorila : bi via jfontilua . \ M I H A MALT*' Via S. Chiara It.15 Telim 9>btaa kiiikaliiaa ter izvrstni kraikl taran. libers« In mr/ilnl »Jaki t»i- - nrftU^ta I« luii blt» za k«Mt. /n nhllvn obisk »t- prlporoM"lastnik paitoZka z »Ntkai Iran liutkovjft. Znana v^ovenika Ivrdka JOSIP KERŠEVANI mehanik. puiKnr In Ir0«vc< Gorica, Stolni trg. it 9 (desno) »o mlDOivfia sfcmieniu oličliLstvil /.a nakiil) i[ajl.)lj.'>lh šivalnih stiojev OrlcliuU Mi«ulkw NuuSkili t J5 lat Poduk v uinclnun vkiuiiJu, kn>.«liu in žtvanlu brez utiOcii- Tako iiuain ludl nalboljSa dvokolesa znamko Kolumbu Ameriških luvaron. katere )amčlm 2 loti. vse 'dele spadaloCe iin lianlino In puSklirsko stnoli»>. Delavnica !n popravl|avnlca Stolni trg it. B. gorica BRUNO SAUNIG gorica Via Carducci 7 , m ,f |K|j|]Uci, Wa Cartocci 7 usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine, n Vrvi, biti, bitnnikl, masti, (kila, barvila. H" - , Sve»ek, kadil«. -% Kipoie {ebeM fosek po nivlšilti dnevnih caaafa. Tovarniška zaloga podpetnlkov PIHELU na debelo. J*J Podružnica -v Solkanu. Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE v Gorici, Cor^o Verdi ,/Trgovski Dom4' Tolet 61. 60. Br/ojavni nualov: LJUBLJANSEi. BASKA Delniška glavnica S 11 S kron Rezerva S H S kron SO milljioitov ©4 milijonov Centrala: LJUBLJANA Dnfiru^nlrn • Brtaic«, KrnnJ. Mtflkovič, Cdjc Maribor, Novi Sooc ,,n knJ,žiC4: V»*/o Na daljšo odpoved veznnr UUICjLUJC vloge po dogovoru. Nakazila in plačila v Jugoslavijo in inozemstvo sploh. Nakup In prodaja vsakovrstnega injcfja dcnaijii IzvrSuJe: vse v l»nčno široko »pndajoče jkisIc najkulan{ncj;.i- Uradne ure za občinstvo 8 '/, dO 12 In od 3 do 5. Ob sobotah pop., ob nedeljah In praznikih se.ne uradu}«:. Franc Prinzig - Gorica na Kateririijevem trgu št. 2. 1'revazanje z avtomobili, izdelki iz ccinenta, iz nmelnej!« kamenja, izrezani kipi ild. Zalaga cementa ln krede. Cene brez konkurence.