Iz sestanka II. plenuma Okrožnega odbora ZMJK za Vzhodno Primorsko
Dne 18. aprila se je vršil v Ajdovščini D. sestanek okrožnega plenuma ZAMJK za Vzhodno Primorsko. Sestanek je imel svoj pomen predvsem v naslednjem:
P Analiziral je politično stanje v našem okrožju predvsem v zvezi z odhodom mednarodne razmejitvene komisije ter določil nalogo mladinske organizacije in mladine SP °J} 0 zadnjem odločilnem jurišu ljudstva Julijske Krajine za pravično rešitev meja.
2.	Ugotovil je napake in pomanjkljivo-8 •> ki so se dogajale v mladinski organiza-cl/‘ in podvzel potrebne organizacijske ukrepe, da se jih odstrani. Nakazal je nalo-& mladine, katera naj si po Titovih bese-^nh da »predvsem duška v ustvarjalnem
-*• Ocenil je uspehe mladinske organiza-Cl]e o prvomajskem predkongresnem tekmovanju in poudaril, da se tekmovanje s 1. majem ne zaključi. Plenum je obenem se-^uanil mladino s povabilom Centralnega 0 bora USAOJ-a na kongres Ljudske mla-Ine Jugoslavije, ki se bo vršil o Zagrebu uiajnika.
P Končno je vnel ta sestanek svoj po-en v tem, da je v zvezi s predstoječimi letnicami, izražajoč enotno voljo mladine Ulijske Krajine strnjene v njeni borbeni ^anizaciji ZAMJK, manifestiral pripad-SlAT^6 m^a^ne Osvobodilni fronti odnosno katere vodstvom se je primor-0 ljudstvo borilo v teku štiriletne narod-
0	osvobodilne borbe.
,,	' političnem poročilu je bilo ugotov-
il no, da se je pri sprejemu mednarodne omejitvene komisije naše ljudstvo v polni mu zavedalo važnosti prihoda komisije ter „	svojo trdno voljo in zahtevo po
vključitvi julijske Krajine k FLRJ in da Za uresničenje te osnovne zahteve prijavljeno storiti prav vse. To svoje notra-.. razpoloženje je izražalo v neštetih ma-■lestacijah in demonstracijah proti posto-v. nJU civilne policije v coni A napram na-
1	. antifašistom, izraža ga v požrtvovalnem
lì J Za dvig gospodarstva Udskega blagostanja.
in s tem dvig
^ teh odločilnih dneh se je pokazala yVost vsega primorskega ljudstva, ki se v sle'!11 ^mi zaveda svoje moči — moči Ijud-nuri- Množic. $ pomočjo v živežu, katerega Prebivalstvo cone B Trstu, zaprtim an-ijjdom v tržaških zaporih in družinam 'mtifašistov, je to ljudstvo pokazalo, da ^ Priznava razkosanja Julijske Krajine, .. ie enotno v svojem mišljenju in borbi f. ^Priključitev Julijske Krajine s Trstom
do ^}jùb vsem reakcionarnim poizkusom , mače in inozemske reakcije, da bi razbi-, enotnost prebivalstva Julijske Krajine. ... ugotavljamo, da se jim to ni posre-°* marveč je to naše ljudstvo še podkre-0 in dvignilo v borbi za njegove osnovne Clonalne in socialne pravice. Ni se jim s?srfčilo zaradi tega, ker to ljudstvo stoji rr,jeno v svoji politični organizaciji 01
0*-$lAU.
Plenum je ugotovil, da se bo reakcija f slll'Žeoala še podlejših manevrov, da bi izbila to enotnost, zlasti pa bo skušala pariti med našo mladino; zato je bil sklep a Jf osnovna naloga nas oseh in s tem v ezi use mladine organizirane v ZMJK, da rJUje SJAU odnosno OF. kajti s tem bo-° p.r‘ v coni B na najboljši način ču-(ia” in utrjevali našo ljudsko oblast, kate-0 Je Ustvarjala narodno osvobodilna borba. P diskusiji, ki se je razvila po politič-poročilu, so bili osvetljeni nekateri pri-®rt, kako reakcija skuša razbiti enotnost adine. Reakcija, zavedajoč se, da je enotni mladine najtrdnejša opora SIAU in s r*11, na*e ljudske oblasti, skuša to enotnost infili ter slabiti našo enotno voljo in za-e°o za priključitev k FLRJ.
Diskusija je ugotovila, da reakcija del-0 uspeva samo tam, kjer so naše organi-Zaci/e z nepravilnim postopanjem, včasih ■ ° sektaškim odnosom, mladino odbijale jo tako dale v naročje reakciji. Ugoto-da je tudi, da so naši odbori v mnogih pozabili na osnovno nalogo mladin-\ e organizacije, to je na vzgojo naše mla-lrie. Prav s tem, da nismo mladini nudili Potrebne vzgoje, jC reakcionarna propagan-a lažje vplivala na mladino.
F organizacijskem delu sestanka je bilo Oceujeno dosedanje delo mladinske organi-z*cije in ugotovljene napake, ki so se se-ai>j pojavile.
, Kot prva napaka je bila nakazana oz-ost v organizaciji in ne dovoljna orienta-Clh v delu. Naši okrajni plenumi, kot tudi ?. r°žni, so imeli do sedaj zgolj reprezenta-lorto vlogo. Spričo odprave profesionalizma, f.6 donelo na samem sekretariatu, v naj-ecih primerih na sekretarjih samih. Zaradi eSa organizacija ni mogla dobiti tistega *?maha, ki bi ga spričo pripravljenosti Eludine za delo lahko dobila.
Druga napaka, ki ima svoj izvor o prvi le> da je mladinska organizacija mladini Dse premalo nudila; ni ji dajala novih in n°oih pestrih oblik dela. Kjer so bila rnla-lnska vodstva ozka, kjer ni bil k reševanju Problemoo mladine pritegnjen široki mia-
GLASILO OKROŽNEGA ODBORA ZMJK ZA VZHODNO PRIMORSKO
Leto IL ★ Štev. 7.	*	Ajdovščina, 4. maja 1946
Mladina Slovenskega Primorja nosi pozdrave Izvršnemu odboru OF v Ljubljano
V	krasnem pomladanskem jutru se dne 26. aprila že zgodaj, ob 5.30 zbirajo mladinci in mladinke iz Tolmina in pričakujejo avtomobila, ki jih bo porazdelil vzdolž štafetne proge do Želina. Točno 5 minute pred sedmo uro se štafeta prične in prvi tekač teče, spremljan od harmonike in klicev ljudstva, ki se je zbralo na trgu. Mladinec teče in preda štafeto mladinki, ki jo ubere z isto naglico. Oči in obrazi jim žare, vsakdo skuša o najhitrejšem času dospeti do cilja. In res smo že ob 7.12 v Sv. Luciji, kjer nas pričakuje štafeta iz Grgarja. Mladina tega okraja se ni plašila truda, ko je prišla tako zgodaj iz oddaljenih vasi, s tem je pokazala svojo predanost in zavednost. Ta mladina je izdelala najlepšo štafetno palico z resolucijo, ki je potem šla preko vse Primorske do Ljubljane na Izvršni odbor Osvobodilne fronte.
V	Sv. Luciji je štafeto pozdravila množica gledalcev z zastavo, petjem in harmoniko.
Pri Želinu se je ob 9.05 grgarska Štafeta združila s cerkljansko in nadaljevala pot do Idrije. Čeprav je pot vseskozi strma, vendar so se mladinci in mladinke pognali z vso mlado silo in močjo ter ob 11 uri smo bili že v Idriji.
Kdo ne pozna strme poti, ki pelje iz Idrije, čez Črni vrh na Col in Ajdovščino? Sami klanci, same serpentine, toda mladinci so jih pretekli z zanosom, kot bi bila najlepša ravnina. Neki mladinec je padel iz kamiona, ko je ta razvrščal poedince na progi in si ranil kolena in roke. Na vprašanje, ali bo mogel teči, je odgovoril, da štafete ne da iz rok, dokler ne pride do cilja. In res je prav urno ubral svojo pot. Vseskozi je štafeta prav dobro potekala. Veza je bila vzpostavljena do Razdrtega; tu smo pa štafeto zadržali, ker so pritekli do te točke 3 ure prej kot je bilo po načrtu določeno. Iz Razdrtega se je štafeta nadaljevala ob 18 uri in se 1 km pred Postojno združila z ono, ki je pritekla iz Kopra. V Postojno je štafeta prispela ob 19.10, kjer so udeleženci prenočili in zjutraj ob 6.30 nadaljevali do Planine. Tukaj so se primorski tekači združili s štafeto z Notranjske.
Obema štafetama so prebivalci Planine napravili lep sprejem in vse navzoče je obhajala ista misel, ki jo je poudaril tudi to-
variš iz OF odbora, in sicer, da bomo prav kmalu lahko svobodno, tako kot danes čez bivšo italijansko-jugoslovansko mejo, pretekli tudi krivično demarkacijsko črto. Podal nam je na pot zavest in trdno upanje, da nas nobena sila na svetu ne more več ločiti; nihče ne more uničiti tega, kar je bilo postavljeno in utrjeno v teku štiriletne krvave borbe. Isto garancijo nam je dal tudi zastopnik vojske, ki je poslal vsej mladini in osem Primorcem bratske borbene pozdrave. Naša glavna naloga je, da tudi danes vztrajamo kakor smo v preteklih letih in zavedati se moramo, da nismo sami, ampak je z nami ves napreden svet, vsi narodi Jugoslavije ter Jugoslovanska armada, ki ne bo nikoli več dopustila, da bi se zgodila Se enkrat krivica nad našim Primorjem in T rstom.
Ob burnem ploskanju in vzkliki je štafeta nadaljevala pot proti Ljubljani, mladina iz Postojne je krenila na svoje domove.
Ivanka Figar.
Izvršnemu odboru OF v Ljubljani
Medtem, ko letos prvič praznujemo v svobodi obletnico ustanovitve OF, ki je pod modrim vodstvom velike KP priborila svobodo jugoslovanskim narodom, Vam pošiljamo svoj prisrčni in iskreni pozdrav.
OF je bila tista sila, ki nas je rešila domačega in tujega jarma, bila je izraz ljudstva, hrepenečega po svobodi, ki je zbralo vse svoje moči, da si pribori stoletja tlačene pravice.
Mi Primorci smo bili sužnji in hlapci italijanskega imperializma, zatirani v svojih, težnjah in v svoji besedi. Drugi jugoslovanski narodi pa so bili igrača domačega kapitalizma, ki jih je izrabljal do krvi in jim odtegoval zasluženo plačilo.
Sedaj, po zaslugi OF ni več hlapcev in ni več sužnjev. Iz krvave borbe se je porodila nova, blesteča zarja boljšega življenja.
Primorsko ljudstvo je tudi veliko pripomoglo k tej osvoboditvi, dalo je ogromno žrtev, ki so padale kot borci, kot talci, ki so umirale od trpljenja in lakote po taboriščih, hrepeneč po bližajoči se svobodi. Toda še so na delu sile, ki nam hočejo kratiti pra-
Pionirji iz Herpelj-Kozine na delu
vico do te naše zemlje prepojene z muče-niško krvjo junaških partizanov, od te zemlje, iz katere diha ena sama želja in zahteva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Naše zahteve opiramo na naše žrtve in na naše trpljenje. Nihče nam ne more odvzeti tega, kar je bilo s tolikim junaštvom priborjeno in kar je bilo naše že stoletja. Z neomajnim zaupanjem gledamo v bodočnost.
Kakor smo verovali v zmago, tako verujemo sedaj v priključitev slovenskega Primorja s Trstom k FLRJ, v kateri vidimo zaščitnico demokratičnih pravic delavskih množic.
Naj živi OF, boriteljica in priboritelji-ca naše svobode!
Naj živi njen veliki vodja, maršal Tito!
Okr. odbor ZMJK za Vipavsko.
★
Tov. Edvardu Kardelju !
Mladina iz vasi Sv. Lucija ob Soči, zbrana na masovnem sestanku dne 25. apr. svečano izraža svojo pripadnost Osvobodilni Fronti.
Smo tik pred peto obletnico ustanovitve Osvobodilne Fronte, ki je dovršila vojaško zmago na Primorskem, s tem da je 1. maja osvobodila Trst. Vsa mladina z nestrpnostjo pričakuje i. maj. Šla bo v Trst, da ponovno manifestira ter odločno zahteva priključitev Trsta in ostale Julijske Krajine k FLRJ. Nastopili bomo s petjem in telovadbo. Pokazati hočemo, da smo kulturni narod, ki se hoče sam vladati.
Dragi tov. Kardelj, imamo polno zaupanje, da boste podprli naše pravične zahteve.
Naša bodočnost je edino v Titovi Jugoslaviji!
dinski aktiv, tam teh problemov niso mogli uspešno reševati.
Iz tega je izvirala slaba povezanost mladinskih vodstev z mladino. Mladina je bila prepuščena suma sebi ter je izvrševala skoraj ose naloge samoiniciativno. V tem vidimo, da je mladina pripravljena narediti prav vse, potrebno je le, to delo pravilno in sistematično voditi in ga usmerjati.
Naslednja napaka, ki prav tako jemlje polet in preprečuje aktivizacijo vse mladine v organizaciji, je sektaški odnos do one mladine, ki je bila zapeljana in katera se v času okupacije ni aktivno udeleževala borbe, a je danes pripravljena delati. Imamo zelo krute primere odbijanja te mladine, kot n. pr. odstranjevanje iz sestankov in celo iz kulturnih prireditev.
V zvezi z vsemi temi ugotovitvami je plenum izdelal naslednje sklepe:
1.	Utrjevanje organizacije.
Da bomo lahko izvršili vse naloge, ki se postavljajo pred nas, moramo delati predvsem na tem, da bomo organizacijo utrdili. Postaviti moramo sposobne krajevne sekretarje in tajništva, pravilno razdeliti delo, tako da bo vsak član tajništva dejansko vedel, kaj je njegovo delo.
Ker so bili mnogi naši plenumi zgolj reprezentativni, je naša naloga, da te plenume zamenjamo z ljudmi, ki bodo dejansko vodstvo mladine vsega okraja.
Organizacijo bomo utrjevali tudi s tem, da bomo o njo vključili vse demobilizirane borce iz JA ter jih postavili tudi na vodilna mesta. Zlasti pa moramo paziti, da bomo v organizacijo vključili mladino od 20—24 leta, ki je sedaj nimamo pritegnjene in je večinoma prepuščena sama sebi. To je tista mladina, ki ima o sebi že potrebno resnost, katera naši organizaciji često primanjkuje, ker imamo v nji samo mladino od 15—18 leta. Z aktivizacijo in vključitvijo vse mladine tako moške kot ženske, bo organizacija lahko izvrševala naloge, ki stoje pred njo.
2.	Postaviti odbore v tovarnah, šolah in vaseh.
K tovarnah, kjer mladina ni organizira-
na o svojih odborih delavske mladine, vlada še vedno stari odnos do dela, star odnos med mladimi delavci in mojstri. Mladina tam ne stremi za tem, da bi čimbolj dvignila produkcijo in izboljšala kvaliteto proizvodov, ker se v organizaciji ne vzgaja. Isti pojav opažamo na šolah, kjer je organizacija šibka, ali je ni. Slabi odnosi med profesorji in dijaki, slabi učni uspehi. Prav zaradi tega, da bo naša mladina delala v interesu skupnosti, da bo pomagala pri graditvi in utrditvi naše nove ljudske oblasti, moramo mladino pritegniti v organizacijo, katera jo bo vzgajala, vodila o delu in o borbi za svoje pravice ter za pravice naroda.
3.	Študij v naših odborih in študij statuta Ljudske mladine. Jugoslavije.
Mnogo napak, katere so se dogajale do sedaj, je izviralo prav iz premajhne razgledanosti naše mladine in funkcionarjev samih. Mnogo naše mladine po raznih delavnicah in šolah ne polaga dovolj pažnje na strokovno izobrazbo in s tem v zvezi ne vidi visokega cilja in naloge, ki jo ima mladina, kot bodočnost naroda. Zato je potrebno, da posvetijo vse naše osnovne organizacije, v prvi vrsti pa seveda mladinska vodstva, veliko pažnjo študiju politične in strokovne literature; prav tako čitanju naših časopisov, iz katerih razbiramo direktive za naše delo.
Do sedaj so se dogajale v naši organizaciji razne napake, ki so bile povsem organizacijskega značaja, ki so izvirale iz nezadostnega poznanja strukture naše organizacije. Ker vidimo o predlogu štatuta Ljudske mladine Jugoslavije organizacijsko obliko, po kateri naj bi se razvijala tudi naša mladinska organizacija, je plenum sklenil, da mora ta štatut poznati osa mladina na-, šega okrožja, da bo na podlagi njega pravilno razumela organizacijske oblike, da bomo osi skupaj zvesti in disciplinirani člani mladinske organizacije.
4.	Naša organizacija mora mladini čim več nuditi; zato moramo:
a) Formirati fizkulturna društva in aktive ter doseči čim večjo udeležbo o njih;
b)	organizirati kulturne prireditve in gostovanja po vaseh;
c)	organizirati izlete na kraje, kjer so se vršile borbe;
djorganizirati skupne obiske kinopred-stao.
Od mladine stalno zahtevamo razne stvari, nikoli pa se nismo vprašali, kako bi mladini kaj nudili. Na plenumu smo ugotavljali, da mladina ose preveč pleše in se nezdravo zabava; da pa jo bomo od tega odtegnili, ji moramo nuditi druga razvedrila. Gospodarski položaj dovoljuje, da naša tajništva premislijo, na kakšen način bi lahko mladini nekaj nudili.
Do telesne vzgoje ima mladina posebno veselje. Okrajni odbori naj pristopijo k organizaciji iniciativnih odborov fizkulture na terenu; mladinska organizacija mora imeti v fzkulturnih društvih svoj vpliv. V odbore morajo priti taki mladinci, ki bodo zastopali težnje mladine. Kmečka mladina ni sprejemala fizkulture. češ da je dovolj dela na polju. Mi moramo fizkulturo gojiti, da se telesno okrepimo, da bomo lažje prenašali napore ter da pridobimo predoojaško izobrazbo.
Pestre oblike našega mladinskega dela bomo poživili tudi s tem, da bomo prirejali dobre kulturne prireditve in šli prirejat te predstave tudi o druge vasi. Po prostovoljnem delu pa bomo organizirali tudi zdravo zabavo.
Težka je bila borba primorskega ljudstva in nešteto je krajev, kjer so padali naši najboljši borci, a mladina zanje ne ve. Zato, da bo osa naša mladina, skupno s pionirji, seznanjena z borbo našega ljudstva, bomo organizirali skupne izlete o kraje, kjer se se vršile borbe, kjer so bile bolnice, tiskarne, itd.
Da bo osa mladina lahko obiskala kino-predstaoe, ne samo tista, ki živi v krajih, kjer se nahajajo kinematografi, temveč tudi mladina iz oddaljenejših vasi, bomo organizirali skupne predstave za kmečko mladino, da se bo lahko tudi na tem področju kulturno izpopolnjevala.
V- 		--		1 1 I t i |	. , , .		V
			
Nekaj zaključnih rezultatov prvomajskega tekmovanja
Prvi maj in III. kongres USAOJ-a, dva praznika mladine in vseh jugoslovanskih narodov sta pred vrati, dneva, ki za nas obenem pomenita tudi obračun našega dela v prvomajskem tekmovanju. Že ves čas našega tekmovanja smo ugotavljali uspehe in zbirali podatke ter pošiljali in priobčevali poročila. Ugotovili smo na podlagi teh poročil, tla mladina res tekmuje in se zaveda svojih dolžnosti pri obnovi naše domovine in pri preobrazbi našega človeka. Mladina se dobro zaveda, da bo z uspelim tekmovanjem ogromno doprinesla v borbi, ki jo vodimo za našo Slovensko zemljo; za našo Primorsko s Trstom in Gorico, ki morata biti in tudi bosta jugoslovanska.
Pravico biti Jugoslovani, državljani nove Titove Jugoslavije, smo si priborili v teku narodno osvobodilne borbe, ko so padali naši sinovi in je naša kri pojila zemljo, katero na žalost še danes davijo fašisti v coni A. Toda, tovariši in tovarišice, prav kmalu bomo izbrisali tisto nesrečno demarkacijsko črto, ki še danes loči brate Slovence, ki še danes loči našo Primorsko na dva tako različna dela. En del, to je naša cona B, kjer ljudstvo uživa svobodo in sadove naše borbe ter drugi del, kjer zatiranje delovnega človeka — Slovenca in Italijana, presega vse meje. Da se ta razlika enkrat za vselej odpravi, smo mi tekmovali in še tekmujemo ter bomo tudi v bodoče tekmovali in z našim delom na vseh poljih obnove in izobrazbe dokazali, kaj in čigavi smo.
Kolikor smo dosegli v prvem večjem skupnem tekmovanju, je razvidno iz nekaterih končnih rvezultatov našega tekmovanja.
Priprave za sprejem mednarodne komisije: Pri pripravah za sprejem smo tekmovali v tem, kdo bo postavil več slavolokov, kateri slavolok bo lepši. Skratka tekmovali smo v tem, katera vas bo že na zunaj bolj jasno dokazala, da smo J ugoslovani in da Jugoslovani tudi hočemo ostati. Pri tekmovanju ua tem polju smo dosegli velike uspehe.
Tako je mladina iz Grgarskepa okraja na tem polju tekmovanja storila sledeče: v Grgarju samem so za prihod mednarodne komisije napravili 500 delovnih ur. v vasi Ravne 228 delovnih ur. v Tribuši. to je v vasi, kjer so se stalno zadrževali partizani in ki je že v teku nar. osv. borbe ogromno doprinesla, so v isti namen napravili mladinci in mladinke 278 delovnih ur. V Avčah 527, v Kanalskem vrhu 65, v Lipici 105. v Čcpovanu 220. v Dolu pri Čepovanu 790. v Podleščah 1200. v Levpi 540. Tekmovale pa so tudi ostale vasi. ki tu niso objavljene in so dosegle lepe uspehe. Tako je torej samo mladina Grgarskega okraja v tekmovanju pri pripravah za prihod mednarodne komisije napravila 4055 delovnih ur. v kolikor smo dobili iz posameznih krajev že poročila.
Tudi mladina iz ostalih okrajev je na tem polju tekmovanja pridno delala. V vasi Senožeče v Postojnskem okraju so n. pr. pri pripravah za prihod mednarodne komisije napravili skupno 1400 delovnih ur. Mladina iz vasi Senadole je napravila 4 lepe slavoloke, izraz naše Volje: pri tem delu je sodelovalo 25 mladincev in mladink in so skupno napravili 270 delovnih ur. Pri napisni akciji pa je 8 mladincev in mladink napravilo 12 delovnih ur.
Poleg dela pri pripravah za prihod komisije, se je mladina udejstvovala na kul-turno-prosvetnem in gospodarskem polju, kjer je žela in še žanje velike uspehe.
Mladina iz okraja Herpelje-Kozina nam o rezultatih svojega tekmovanja poroča sle deče: Samo pri delu na polju, kjer smo pomagali vsem tistim družinam, ki so v teku narodno' osvobodilne borbe izgubili svoje sinove, može in očete, katerih kri napaja našo primorsko zemljo — tovarišev, ki jih nikoli ne bomo pozabili — smo napravili skupno 4676 del ur. V teh delavnih urah so vytete tudi tiste ure. ki smo jih porabili pri sajenju sadnih dreves.
Mladina iz okraja Herpelje-Kozina je tekmovala tudi pri popravljanju in obnavljanju cest. Napravila je 15.748*del. ur in je pri tem bilo popravljene 52 km ceste, kar pomeni pri obnovi naše po okupatorju opu-stošene domovine velik uspeh.
Poleg dela pri obnovi je mladina istega okraja priredila 12 dobro prinravljenih kul turnih prireditev. 15 kulturnih prireditev pa je napravila skupno z vojsko.
Pri pogozdovanju, ki je prav v okraju nerpcljc-Kozina zelo velikega pomena, je mladina napravila 4'95 delovnih ur ter pri tem posadila 50.598 borovih sadik, ki bodo čez leta krasili naš Kras.
Kakor vsa Primorska tako so tudi vasi rz okraja Herpelje-Kozina bile dobro pripravljene in okrašene tudi na zunaj za prihod mednarodne komisije. Pri teh pripravah je mladina napravila 19.452 del. ur.
Ko je mladina vsega sveta proslavila mladinski teden, so mladinci in mladinkr tega okraja zažgali 76 kresov, ob koncu svetovnega mladinskega tedna pa je gorelo 54 kresov. Še bolj pa se je mladina izkazala,
ko je na predvečer 5. obletnice ustanovitve OF, ki za nas Slovence pomeni enega največjih praznikov, prižgala 164 kresov na najvidnejših mestih, to je na najvišjih hribih okraja. Vse te kresove so videli bratje
Tov. Vrtovec Stanko, Ustje
onstran bivše italijansko-jugoslovanske meje, ki čutijo in delajo z nami, videli so jih tudi naši bratje onstran demarkacijske črte in plamen borbe in srda proti zatiralcem naroda je v njihovih srcih se bolj zaplam-tel. Saj vedo, da smo mi z njimi in da se tudi mi borimo za njihovo osvoboditev, za katero oni še danes žrtvujejo svoja živjje-
nja, čeprav ne zahtevajo drugega kakor svoje pravice, ki so jih z lastno krvjo priborili. Mladina iz Gradišča pri Divači je zbrala za naše invalide 672 lir in jim s tem dokazala, da žrtev, ki so jih v borbi doprinesli s tem, da so darovali svoje zdravje, nismo in ne bomo nikoli pozabili.
Mladina iz okraja Ilirska Bistrica je v prvomajskem tekmovanju napravila tole: Prostovoljnih delovnih ur je bilo 52.510 in to pri popravljanju cest, čiščenju ruševin, postavljanju apnenic, čiščenju borovega prelca, sadja, saditev dreves itd. Zažganih je bilo 6 apnenic, posadili so 25.500 gozdnih dreves, od katerih je 20.000 posadila srednješolska mladina. Skupno z vojsko so nabrali 815 stotov železa, katerega je odpeljala vojska. V svetovnem mladinskem tednu je mladina napravila 7 prireditev in zažgala 108 kresov. Število mladinskih stenčasov v okraju se je povečalo, in sicer od 29 na 49. V devetih vaseh so bili večerni tečaji, obiskani od vse mladine. Pridobili smo 150 naročnikov »Primorske borbe« ter 50 naročnikov »Mladine«. Reorganizirali smo 18 mladinskih odborov po vaseh, pri tem se je organizacija izboljšala za 20 odstotkov.
Mladina okraja Tolmin je v prvomajskem tekmovanju napravila sledeče: Delovnih ur je bilo napravljenih 48.546, tekstilnih krp je bilo nabranih 5200 kg, starega železa 105 centov, stekla 2 centa, vsajenih je bilo 21.600 drevesc. V desetih vaseh mladina obiskuje večerne tečaje, stenčasi so bili postavljeni po vseh vaseh; prireditev je bilo 28, proslav 52, študijskih sestankov mladine 95. Gb priliki raznih proslav je gorelo po hribih 652 kresov, nabrali so 75 naročnikov »Primorske borbe«, prostovoljnih prispevkov 5596 lir. Teka čez drn in strn se je udeležilo 100 mladincev in mladink, štafete 45 mladincev in mladink, za fizkulturni nastop v Trstu se je pripravljalo 510 mladink, 180 mladincev in 150 pionirjev. V teku tekmovanja so se posebno odlikovale sledeče vasi: Poljubili, Zatolmin, Logaršče, učiteljišče in gimnazija v Tolminu.
Tudi primorska mladina bo sodelovala pri graditvi proge
Brčko-Banoviči
V teh dneh odhajajo z navdušenjem prve skupine mladine iz vseh pokrajin
proge
Jugoslavije na gradnjo mladinske Brčko—Bauoviči.
S to akcijo, ki je največja od vseh dosedanjih mladinskih akcij, bomo dokazali, da smo pravilno razumeli naloge obnove in da smo pripravljeni ua vse žrve za izgradnjo naše domovine.
Gospodarski pomen te akcije bo jasen vsakomur, ko bo spoznal, da se bo z zgraditvijo te industrijske železniške proge proizvodnja rjavega premoga v rudnikih na področju Banovičev desetkrat povečala in bo vsa industrija v Beogradu in Vojvodini dobila dovolj dobrega in cenenega goriva; poleg tega se bodo izvažale iz bogatega okraja Banoviči še druge surovine in produkti.
Ta akcija pa nima samo velikega gospodarskega pomena, ampak so GO USAOJ-a vodili pri načrtu tega velikega dela še mnogi drugi važni politični momenti. Pri tej akciji se bo mladina vseh narodov Jugoslavije zaktivizirala, spoznala se bo med seboj, utrdilo se bo bratstva in edinstvo mladino Jugoslavije, ki je osnova bodočnosti naše domovine. Mladina sama se bo vsestransko zgradila, ker se bo pri tem delu kulturno, politično in strokovno udejstvovala. Iz te akcije bodo izšli tisoči mladinskih kadrov,
ki bodo sposobni izvršiti velike naloge, ki stoje danes pred vso mladino Jugoslavije.
Posebno važen politični pomen ima za nas primorsko mladino udeležba pri gradnji te proge. S tem bo mladina Julijske Krajine še enkrat pokazala svojo odločno voljo za priključitev k FLRJ, svojo ljubezen do nove domovine, svojo hvaležnost do vse mladine Jugoslavije, ki se je z nami borila in nam.danes v celoti stoji ob strani pri naših pravičnih zahtevah. Z udeležbo pri tej akciji bo mladina Julijske Krajne ponovno pokazala svojo borbenost, svojo požrtvovalnost, svio udarnost, ter se bo izkazala vredno mladih tovarišev, ki so padli v boju za svobodo Primorske.
Razni primeri že. kažejo, da se mladina Julijske Krajine zaveda gospodarske in politične važnosti izgraditve te proge. Mladina Tolminskega okraja se je takoj, ko je zvedela za to akcijo, masovno odzvala. 200 mladincev in mladink — prostovoljcev se je odzvalo pozivu GO USAOJ-a. S posebnim navdušenjem so sprejeli to obvezo dijaki in dijakinje iž gimnazije in učiteljišča. Skupno z mladino so Se prijavili za delo tudi tovariši profesorji: Božič, Urbančič, Brataševič, Suhadolnik Iza in Kogoj.
Vsa ostala mladina Julijske Krajine, kmečka, delavska in srednješolska naj sledi zgledu tolminskega okraja in naj gre z navdušenjem na delo.
Nadaljujmo z načrtnim delom
Prvomajsko tekmovanje smo zaključili. Zaključili smo ga s precejšnjim uspehom. Mnoge mladinske organizacije so svoj načrt tekmovanja prekoračile, kar pomeni, da se mladina zaveda važnosti tekmovanja, da se zaveda, da si bomo samo s požrtvovalnim delom ustvarili tisto bodočnost, za katero smo se borili. Toda s 1. majem naše delo še ni končano. Mladino čakajo še velike naloge, ki jih bo morala z uspehom izpolniti.
Predpogoj za vsak uspeh v našem delu pa je načrtnost. In ravno zato. ker se je držala načrta, je mladina v prvomajskem tekmovanju dosegla velike uspehe.
To osnovno načelo, ki nas mora voditi pri vsej naši dejavnosti, je dobro razumelo tajništvo tolminskega okraja, ki bo tudi v bodoče delalo po načrtu. Ob zaključku tekmovanja je okrajni odbor ZMJK Tolmin napravil načrt svojega dela za mesec maj. Ko objavljamo tu načrt, pozivamo vse mladinske organizacije, naj posnemajo primer okrajnega tajništva ZMJK za Tolminsko, ker samo tako bomo lahko dosegli uspehe, utrjevati našo organizacijo in izvrševali tiste naloge, ki stoje pred mladino Julijske Krajine, samo tako bomo dosledno delali v smislu novoletne poslanice maršala Tita.
Načrt dela okrajnega tajništva ZMJK za Tolminsko za mesec maj je sledeči:
1.	Pritegnili bomo v mladinsko delo mladince in mladinke, ki delajo v okrajnem merilu, iz učiteljišča in gimnazije.
2.	Utrjevali bomo naše osnovne organi-
zacije — otlbore ZMJK na vasi. V ta namen bomo obiskali najmanj dvakrat mesečno vse, vasi okraja.
da jih bomo uvajali v načrtno delo, v točno
3.	Utrjevali bomo odbore na vasi s tem,
Mladina vipavskega okraja je napravila sledeče: 39.500 delovnih ur pri popravlja-uju cest, za priprave ob prihodu mednarodne komisije, za čiščenje ruševin in polja-V celoti je mladina sodelovala pri akciji za pomoč Trstu. Precej mladine tega okraja ja tekmovalo neorganizirano, kar se je opazi* 4 5 6 7 8 9 10 11 tudi v drugih krajih. V prvomajskem tekmovanju se je najbolj izkazal tov. Vrtovec Stanko, tajnik ZMJK na Ustju.
Mladina iz Postojnskega okraja je iz" vršila sledeče: gospodarstvo: pri čiščenja ruševin in planiranju jarkov 5479 del. °r' v vsem okraju je mladina popravila 21 k® cest s 5190 del. urami, pri elektrifikaciji pri žganju apnenic 520 del. ur. Očistila J 15.000 kv. metrov gozda za nasaditev, Ih.lw0 borovih sadik in smrek je nasadila skup®® s pionirji v 15.620 del. urah. Pri obdelavi polja 1037 ur, v neobdelano zemljo so na‘ sadili 900 kg krompirja in 60 kg fiz*”8. Očistila je 1850 kv. metrov travnika, pri Pr8' n ju vojski 6500 del. ur. Starega železa Je bilo nabranega 550 centov. V svetovnem nM8' dinskem tednu je ta mladina napravila :5. prireditev, 110 kresov, 15 napisov z veliki®1 kamenitimi črkami na vidnih mestih. KU' turno-prosvetno delo: 65 kulturnih prireffl' tev, 45 proslav, pionirskih zborov 5 mešani
9.	Naročnikov »Mladine« smo dvignili e° 256 na 600.	.
V tekmovanje se je v celoti vklju®. srednješolska mladina iz gimnazije, ki J tekmovala v naslednjem: v učenju, kjer I imela 45 .študijskih sestankov po krožki8, kulturno prosvetni sektor, fizkultura, so®' alno skrbstvo, prostovoljno delo. Mladi®8 iz vasi Orehka. Postojnski okraj, nam P1!' naslednje: »Naša mladina je tekmovala 1 bo nadaljevala tekmovanje zato, ker se z8 veda velikega pomena skupnega prostovob nega dela in ker hoče biti enaka ostali ®,8‘ dini Jugoslavije, kateri hočemo biti čifflP^ priključeni in s tem uresničiti težnje in^ze Ije vsega naprednega ljudstva Julijske hj8" jine. To naj bo geslo ne samo za mladi®0 Orehka, ampak vse primorske mladine.
statistiko nad svojim članstvom, v čut °d govornosti pri izvrševanju sklepov, spr®J. tih na sestankih, v zavestno disciplin0 1 točnost.	_
4.	Pritegnili bomo v organizacijo ml®0, no, ki še stoji ob strani. Odstotek neorga®] ziranih bomo znižali na 10%. Posebno P8Z njo bomo polagali na mladino od 20. 0 25. leta.
5.	Uredili bomo finančno vprašanj0,
najmanj v polovici vasi okraja.	,
6.	Izboljšali bomo naše kulturo-prosve. no delo s pritegnitvijo novih članov v okra) ni mladinsk- kulturno-prosvetni odsek.
7.	Še naprej bomo izvajali .kampa®l za udeležbo mladine pri gradnji mladinslk železniške proge Brčko—Banoviči.
8.	Utrjevali bomo pionirsko organiza® jo s tesnejšo povezanostjo s tajnišG0®1
ZMJK.
9.	Uredili bomo po vseh vaseh vpras8 uje članarine.
10.	Okrajni odbor ZMJK lx> uredil sja tistiko o članstvu in o udejstvovanju n1*8’ dine na vseh poljih.
11.	Ker je mladina v Tolminu malo*z8 jeta in zaktivizirana, bo okrajno mladii®8 tajništvo polagalo odslej več pažnje 88 mladinske organizacije v Tolminu sai»0®*’ V zvezi s tem, bomo pod vzeli nove primer1®’ organizacijske oblike po zgledu SÌAU °G bora in sicer bomo postavili mestni in ** četrtne odbore.
Iniciativo, ki jo je pokazalo okraj®0 tajništvu v Tolminu, moramo pohvaliti 1 vsestransko podpreti, kljub temu, da je nekaterih točkah premalo konkretno, kakor moramo poudariti, da je to na®1 okrajnega tajništva, ne more pa biti Š® blonski načrt naših masovnih orgauizacjl na terenu. Organizacije na terenu si moral.
tudi v bodoče v svojih načrtih pasta«1.
..
konkretne naloge, označene s številka®*’ ker samo tako bo našo delo načrtno in 0 želo zaželjene uspehe.
Kako naj bodo urejene naše knjižnice
Kot ena izhied najvažnejših pridobitev narodno osvobodilne borbe je za nas Primorce brez dvoma ta, da se lahko svobodno izražamo v našem materinskem jeziku, da ,jc nam povrnjena pravica slovenskega govora, katero nam je fašistična Italija kratila vso dobo njenega vladanja v Julijski Krajini. Znane so metode raznarodovanja našega ljudstva, s katerimi so hoteli fašisti za vsako ceno ubiti med primorskimi Slovenci narodnostno zavest. Posebno mladina je bila podvržena temu pritisku:	potom
otroških vrtcev« so otrokom že v predšolski dobi vsiljevali tuj, nepoznan jezik, kar je potem nadaljevalo vsa leta osnovne šole. Italijanski učitelji so pretepali naše učence ter jim pljuvali v usta, ako so slišali. da se ti v šoli pogovarjajo po slovensko.
Da bi tudi iz ostale množice čim bolj izruvali slovensko besedo, so se italijanske oblasti že takoj v prvih povojnih letih, kljub prvotnim slovesnim obljubam'o zaščitenju naših kulturnih pravic in o širokih kulturnih avtonomijah, vrgle na uničevanje slovenskih knjižnic, katerih je bilo takrat po deželi in v mestih precejšnje število.
Gorele so slovenske knjige, zaplenjen je
inventar. Le majhen del tega so zaved® ljudje uspeli ohraniti, da so lahko na sk®' vaj učili svoje otroke materinščine. S p®8^ redkimi izjemami je bila slovenska knji#? izgnana iz naše zemlje za vso dobo f®®1* stične okupacije.
Da te raznarodovalne metode niso uspc' le, nam je v dokaz veliko zanimanje in selje. s katerim so naši ljudje še pred ka* pitulacijo Italije segali po našem partiz®11' skem tisku, kako verno so prebirali slove®' sko pisane časopise, in ljubezen, s katero to časopisje čuvali. Da narodna zavest fll izumrla niti v naših najmlajših, so nam kazali pionirji, ki so v najtežjih okoliščin»® kljub pogostim okupatorjevim vdoro®> kljub snegu in mrazu ter z nezadostno obut' vijo, z veliko vnemo posečali slovenske šol® na osvobojenem ozemlju, ter skušali čim' prej nadoknaditi to, kar jim je bilo p®6! onemogočeno. Po naših vaseh so se ustana«' l.jale čitalnice in knjižnice, spočetka skromne, ki so se pa pozneje čimbolj razvijale.
(Nadaljevanje prihodnjič.) '