LISTEK. Izpod Ratitovca. Podlonkom je moja šola — za silo. Dobro uro hoda v hrib — gorskim rožam in planinkam skoro že blizu. GladaKio rneglice pod seboj, kako lepo plavajo. se dvigujejo jn se trgajo ipo obronkih in Oobcčiih. Jezimo ?e na goste veje češenj, ^-r nani zapirajo pogled v grapo. »NajleDše so grape,« iŁ deial nekdo. ki je ^sled težke bolezni že krai življenja is^l z očmi drago mu krasoto gorenjskih ^ora. Tu nas ne moti nič posvetnega. Največia posebnost vsakega dne je Pa§a. Ob petih nas zbudi črednik. Trobr 'i1 trobi na roe. doMer ninia zbrane s'sc Ce^e. Kmalu nato stopajo krave in kravl^ie solidno in umerjeno glcboko ^pocl mo11lT1 rknom. Za črednikom prižene ovčar ^io povodenj ovac. Nato ^io primahajo lj'Sliiji s čredo kozlov in kozličkov. ki so !*a vsc zgodai žc razposajeni. Zvonci po'° in »zvonca.'o< doklcr se glasovi ne iz^fce. lo ie promenada! Izpod robov priplava orel. Ziblje se ii p >nosno vas.io. obstrmi. vrže se na drevo in preži na ftlen. Časih ga prepode. kc pobija kričečo perutnino. največkrat pa odnese preplašeno žrtev. To so dogodki! Pošto. vcz kuiture dobi Podlonk mkrat na teden. Kaj pove učitelju »To\ariš«? Zborovanje! To ie že Velika nedeija! To vemo učitelji gcrjanci, hribovci in tpodgorci. To ve tudi poštni voz. ki nas ie nedavno jemal na kolesa od Zalega loga do Sclc. Ednajst! Srednjeveško se ie zihal i!o Krruija. F nazaj .ie šlo slabše. Hudoniušnezi so trdili. da snio naložili konje na iireno. "Aesta mijjo mrtvj.-Vke šolskc s"be. Bele so in resnobne, ko sodni stol. Ce ni ženskili rok. niti rož ni kraj čme table. Bilo je dclgč.as v deski šoli sred.i Kranja. 82 učiteljev in učiteljic nas je bilo zbra- nih. Utrujeni. le malo obrazov zagorelin.  Konec šolsikega leta pač! ' Učiteliein in učencem ie zaort svet ves beli dan. in sulncc ne more sko/i zidove. Zunai pa se uonuia dlan božia — polna zdravja in veselia. Nihče na.i ne misli. da pri nas nl kratkočasne Samo veselje. vse naokoli! Poziir.i so pravili jnožaki. ki obdelu.ieio les v bogatih državnih gozdovih .ielovce o sledcivih volka, o lačnjh srnan, ki so prihajale blizu. o smrekah in ielkali, ki imaio tolike lišaie, da vise sikoro do tal. ko mogočne brade. Zdaj ooleti pa imajo smreke v Jelovci toliko medu, da se kar cedi od njih. V travi pod! njimi se bleste kapljice, Kakor mana božja. Lepih potov ie toliko kakor samo v plaiiinskih krajih. Hoditi moramo navkreber ali navzdol. a podkovani čevlii in palica, to pomaga! Celo v šolo lezem navkreber. Pozimi so niorali večkrat otroci na pomoč. 7iva palica ie imenitna! Na poti v šolo imamo veliko mravljišče. Otroci opazuiejo mravlie s čudcvito ljubeznijo. Noben teh otrok. ne bo nikdar razdrl mravljinčkom gradu. aii nalašč pohodil črvička. — Zrak je povsem planinski, da mora dolinski mehknžnik nositi vplnen iopič. če ie količkaj dožja. dasi smo v drugi polovici junija. Ob nedeljah hodimo na planino, ki je v razoru med tremi vrhovi Ratitovca. Rododendron ima že popie. Planinke se bleste po robovili žametasto zelenkasto. Anemone in encijani so le še redki. Kmalu poidemo po murke ali miurčke, ki •>tok h'do l'po diše.« Tu pa tam se zadere krakar kakor koštrun. Toliko novega, toliko izrazov. ki" jih v ravnini ne poznamo! Kmetiška beseda. kako si lepa. Vo se pretakaš po svoje. izvcn tira oredpisanih čitank! S ipono^om čijLtiš bogastvo svojega naroda. »Šole kradejo,« mi je rekla nekoč Vida Jerajeva. i\0 ie bila še učiteljica. »boliše bi bilo, da bi iemale.'< \n res. treba je. da ipridno zapisujemo in zaiemamo. da se nam ne IziT''be bopfati zakladi. Planitfci govore nialo in s pametjo. -Kai tevliaš. tevl.ia!« se krescajo z gosto| besednežžm. ! N.iihova civilizacija leži v niih nara- i vi. Obzirni so m dobri, fivaležni in pre- srčni. Brez hinavščine. brez predsodlka se pzira vate pogled poštenih hribovcev. Morda že predolgo »tevliam«. Pridite v gore vsi. ki ste žeini miru, ljubezni in solnca! Kogar se loti nobožna niisel žrtvovati vsai eno leto tem nedolžnim kra.|em. naj ve. da ie taka božja pot lenša od vs^ke romarske. Podlonk. meseca juniia 1921. Simončič Ivana, 471.