V Triku« v sredo 16» aprila 1924, Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX leljek, nak c* zjct»i Uredništvo: nHca sv. FranSIka I- nadstropje Doph ^ ae paHljaJo urednMhru. Kckaakiraoa W sprejemajo, rokopisi se na vn£a|o. IzdaJMelj In odgovorni urednik AM*n G«rbec. — Lastnik tiskarna Edinost Tlak tiskarna Edino*. Nsrofalna ii&K^ZM me»e L 7.—, 8 mesece L 19.50, pol leia L 32.— in celo leto L 60.— 2«\(tz<=Bs*vo mea^Cno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave it. 11-67- EDINOST Številke v Trstu In okolid po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti eae kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanke in vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiške AsiOcegs štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57« Mas uspeh .Masa našega naroda se je — vzlic težav-, vir srčnosti m neumornega dela. Le po no sli razmer in vsemu pritisku — pokaza- vestnem in srčnem priza^vanju pravega la zdrava v svojem jedru, zvesta našemu in resničnega f!^ narodnemu programu. Našo narodno razviti tudi koristno sodelovale « vlado^ vk ;onost predstavlja tistih okroglo 30.000 Odločno mora nastopati in odkrito govo-zavednih volilcev, ki so kljubovali nasiljem nti vladi o krivicah, ki ph ona dela ljud-n izsiljevanjem kakor mogočen hrast v stvu, če hoče, da vladni mozje spo^ap divji vihri. Vihra mine, a hrast ostane! svoje zmote, ce ph hoče prepričati, da je Toda ta hrast ni tistih par vej na tleh, ki treba kreniti naJf^g^j^ jih je nevihta odlomila, temveč ono po-1 r v?,o c'eblo, ki je bilo močnejše od ne- 1 £ vihte. S tem našim narodom v njegovi ----- -- . , . « vkupnosti morajo računati, če nočejo svoje tisku o potrebi pomirjenja duhov. Ce kje, t L. išinske politike napram naši narodni je to potrebno tu pn nas. Izjave volje od manjšini postavljati na pesek! | strani na** poslance^ .ko smo pisali v nedeljski številki za sodelovanje z vlado, učinkovita maru fErinosti». Izrekli smo ogromni večini festacija od strani našega .ljudstva, mH> rašega ljudstva zasluženo priznanje. Mir- nost ki jo je znalo ohranjati to ^dstvo no šlo to ljudstvo na volišča, zvesto na dan volitev kljub vsem izzivanjem — sebi! svojemu rojstvu in svoji grudi. i vse to naj prepriča vlado v Rimu o potrebi Zasluženo priznanje — smo rekli. Opra- preorijentacije vse njene dosedanje poJiti--------_ utrjeno vero v zve- ke napram naši narodni manjšim. povrnitev k stanju stvari kakor fa predvideva versailleeka mirovna pogodba. Osebno sem mnenja, da nemtita vlada ne bo mogla sprejeti predlogov 4xvedencav.» Nemški JustiČni minister i vsaka prizadeta lista. Ako pa se na ta način ne oddajo vsa poslanska mesta, se prisodijo ostrila mesta tistim listam, ka imajo največje ostanke pri delitvi. Ako so ostanki enaki, pripade poslansko mesto tisti listi, ki ima već glasov. In tu ravno nastaje vpras&nje', ali morajo priti v poStev tudi ostanki tistih list, ki niso 9egle količnika, ali pa samo ostanki list, ki so dosegle količnik. Dosedanja neuradna razdelitev poslanskih mest v našem volilnem okrožju (Slov. 2, pop. 2, kom. 2, rep. 1, un. 1.) temelji na prvi razlagi, zakaj uni-tarci in republikanci niso dosegli količnika. ^Popolo di Trieste» se v svoji včerajšnji številki tudi bavi s tem vprašanjem ter pravi, da se nagibljejo odločilni rimski krogi k drugi razlagi, po kateri bi prišle v poštev le liste, ki so dosegle količnik V tem slučaju bi repubHkanci in unitarci ne dobili nobenega manaata, ker bi se moralo razdeliti vseh osem poslanskih mest v našem okrožju samo med Slovane, popolare in komuniste. Katera razlaga bo obveljala, o tem bo moral odločiti osrednji volilni urad v Rimu, ker obstoja njegova naloga med drugim tudi v tem, da proglasi izvolitev posameznih poslancev. Pri nas In o Gomjsm Poađlžju Der Landsmann- prinaša nekoliko ugotovitev, ki so poučne za tiste, ki na podlagi primerjanja med našim in uspehom Nemcev v zgornjem Poadižju prihajajo do sodbe neugodne za naše ljudstvo v Julijski Krajini. Kot tipičen primer za agitacijske metode od fa-šistovske strani jemlje tirolski list občino Sa-lurn. Za namene volilne agitacije so razpustili staro fašistovsko organizacijo, oziroma so jo sestavili na novo. Stare člane so izključila in mesto njih pritegnili nekoliko domačinov in med njimi celo nekaj posestnikov. Ti domačini so agitirali najiivahneje za večinsko listo in 6icer z utemeljevanjem: «Če ne boste glasovali za vladno listo, ne dobi Salurn nikdar več svojega občinskega zastopa, marveč bo občino upravljal * komisar, ki jo upropasti*. In res je nekaj volilcev nasedlo temu manevru. V tem je razlaga za dejstvo, da je bilo oddanih precej lašistovskih glasov! Dalje ugotovlja «Lsndsmann*, da je bila v tej občini udeležba manjša, nego na prejšnjih volitvah, da so bile volilne liste najslabše sestavljene in da mnogo volilcev ni bilo vpisanih. Iz teh ugotovitev v nemškem listu izhaja, da so se tudi tam, vsaj v nekaterih občinah, porabljale iste metode agitacije, da je tudi tam nekaj domačinov vstopilo v fašistovsko organizacijo in živo agitiralo za fašistovsko listo, da se je torej tudi tam *zajedcl» fašizem v ljudstvo!! Če se je torej to zgodilo tudi med Nemci v Gornjem Poadižju, ki so znani po svoji zvestobi do nemštva in svoji discipliniranosti, potem se pač ne smerno čuditi, če je tudi med našim ljudstvom takih pojavov ter da ni pravično, če se radi tega izreka neugodna sodba o vkupnosti ljudstva. Za dejstvo pa, da je bil uspeh poadiških Nemcev razmeroma ugodnejši, nego pri nas, daje ugotovitev v «Landsmaunu», da so se tam volitve vršile mirno in brez nasilstev. Da je bilo tudi pri nas tako, bi bil naš uspeh ukliub vsem agitacij-skim metodam gotovo ugodnejši, nego je bil pri Nemcih. Pomislite le iia dejstvo, da je mogla v Istri voliti komaj četrtina naših vpisanih volilcev! In Že to pomenja izgubo več ti-sečev glasov! Vse to je treba uvaževati, kadar se primerja naš uspeh z enim Nemcev v Gornjem Poadižju! 21. aprila — državni praznik dela. Splošna zveza italijanske industrije poroča: Opozarjajo se vsi industrijalci, da je v smislu veljavnih odredb državni praznik dela določen na 21. aprila. Ta datum je treba tedaj v vseh pravilih in delovnih pogodbah staviti namesto datuma 1. majnika, ki ima veljati kot navaden delavnik. Izpiti na tolminskem učiteljišču, Dodatno k prejšnjemu poročilu o praktičnih izpitih na tolminskem učiteljišču javlja ravnateljstvo imenovanega učiteljišča, da se bodo ti izpiti vrnili 28. aprila t. L Delavske knjižice za delavce in slurabni-itvo. Tukajšnja kr. kvestura naznanja, da začasno ne more izstavljati delavskih knjižic za dclavce in služabništvo, ker nima omenjenih knjižnic in je tudi generalna državna zaloga izčrpana. Dosedaj ni bila še izdana odredba za novo založbo. Radi tega se obveščajo prizadeti, da začasno pomanjkanje delavskih knjižic ne sme oviiati sprejema delavcev in slu-žabništva v službo. Delodajalcem bodi v znanje, da italijanski zakon ne predpisuje, da mora imeti delavec knjižico. Le v njegovem interesu je, če jo hoče imeti, zahteva jo lahko samo v slučaju odpustitve, ali ob koncu leta, da mu delodajalec napiše spričevalo o službovanju in o zadržanju. Nalezljive bolezni v našem mestu. V dobi od 5, do 12. aprila 1924 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 15, Ikrlatica 9, trebušni legar 2, ošpice 139, malarija 2, norice 3. Umrlo je 9 oseb vsled ošpic, 2 vsled škrlatice in 1 vsled trebi^nega legarja. Dr&fitvesie vesti «G1. M.» Nocoj ob 19.30 odborova seja. * Podpisani vabi zastopnike vseh onih dru-Itev, ki imajo v najemu prostore «na stari ►oliciji», na važen sestanek, ki se vrši danes 6. t. xxl ob 20.30 v gostilni DKD. — Upravitelj. Nogometni odsek »Športnega društva Adri-Ja» ima v četrtek dne 17. t. m. svoj prvi redni sestanek v prostorih DKD. pri Sv. Jakobu. Istočasno se vpisujejo novi ČlanL Nogometaši, pridite mnogoštevilni! — Zdravo! Iz tržaifeesa iiviJeitSsi Dve nesreči pri delu. Včeraj predpoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 41-letni te-£ak Fran Gerk, stanujoč v Rocolu — Molino a vento št. 41. Mož je delal v skladišču tvrd-ke Parisi, v Llovdovi ladjedelnici, kar se ie nenadoma zrušil sklad vreč bauksita; par vreč je padlo na Gerka, ki je pri tem zadobil več po?Kodb na raznih delih telesa. — Ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični oddelek. — V isti ladjedelnici se ie včeraj popoldne pripetila druga nesreča, katere je bil žrtev mizar Andrej Polli, star 48 let, stanujoč v ulici Chiozža št. 27. Polliju je pri delu na pa miku «Nippon» padel na glavo debel tram. Ubogi mož je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z javnim avtomobilom. Zdravnik je dognal, da ima Polli poleg velike bunke na glavi tudi nekoliko pretresene možgane. Ostal je v bolnišnici. Vo« ga je podri. Včeraj popoldne se je v spremstvu očeta zatekel v mestno bolnišnico 14-letni Josip Govacich, stanujoč v Rocolu-Molino a vento št. 38. Deček, ki je bil precej hudo pobit po nogah in po glavi, je povedal, da ga ie v u1k» Veitro podrl na tla nek tovorni voz. Po prvi pomoči je bil deček prepuščen domači oskrbi. Posknšen samomor mlade neznanke. Sinoči okoli 18. ure so nekateri ljudje, ki so šetali v javnem vrtu v Barkovijah, našli na neki klopi mlado žen&ko, ki je bolestno ječala. Močan duh po karbolni kislini in steklenica z ostanki tega strupa, ki je ležala pod klopjo, vse to je zočnim jasno pričalo« kaj se je zgodilo. Medtem ko so navzočni skušali podati nesrečni Ženski kako pomoč je nekdo obvestil telefo-nično o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je uvidel, da je stanje za-strupljenke zelo nevarno; dal jo je nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji iz-prali želodec. Ta operacija se je deloma posrečila. Radi velike količine karbolne kisline, ki jo je nesrečna deklica zavžila, je malo upanja, da ji rešijo življenje. Samomorilka je stara približno 16 let in je dostojno oblečena, pri njej niso našli nobenega dokumenta, radi tega ni bilo mogoče dognati njene istovetnosti. Istotako ni nič znano o vzrokih obupnega čina deklice. Vest! s TERORISTIČNA NOČ V RIKEMBERK% Zavedni rihemberški volilci so temeljito prekrižali račune domačim fašistovskim kaporjo-nom. Le ti so z gotovostjo upali, da odnesejo zmago pri volitvah. Kljub vsem sredstvom, ki so jim bila na razpolago, kijub vsemu straše-nju, so dobili s težavo 50 glasov. V svoji mogočnosti so se čutiK ponižane in užaljene, kajti doživeli so pravi moralen poraz. Dan po volitvah se niso upali pokazati med zavedne ljudi. Ako si katerega izmed njih srečal na poti, se je dtžai p oh ulj eno, ni se upal pogledati v obraz. Tiščali so se v svojih brlogih, izpirali si moralnega mačka, kuhali jezo, znašali se nad zavednimi volilci in tuhtali načrte za maščevanje nad ljudmi, ki so se jim s svojim odločnim, mirnim in dostojnim nastopom tako hudo zamerili. Hoteli so se maščevati, da vsaj nekoHko pomirijo svoje duše. V noči med torkom in sredo so priredili s svojo gardo pravi divjaški pohod po mirni občini. Ojunačeni in zaliti s pijačo svojih mecenov so priredili podoknico pred hišami odličnejših in zavednejših ohčinariev. Poguma so si dajali s hripavim tuljenjem. Obsipali so okna s kamenjem, zmirjali speče ljudi in se znašali nad njimi z najsurovejšimi imeni. Klicali so porchi sc'iavi, andate in Jugoslavia. maladetta lingua dei porchi, - bruciate la časa, sežgite, sežgite hišo, « prinesite bencina, dajte bomb, sežgite, — uničite hišo.» — S takim culukafrskhn divjanjem so se pomikali od frakcije do frakcije in povsod izzvali mnogo strahu. Med razbijanjem Šip so upili: «Morte al — in pri tem imenovali več oseb, ki so jim najbolj na želodcu. Zaklinjali so se, da morajo tolilco in toliko ljudi ubiti. Prestrašene matere so zbežale z otroci iz hiš, se skrile na polju in v strahu čakale belega dne, boječ se, da se sedaj pokaž^ plamen raz strehe njih hiš. Ubogo ljudstvo je doživelo pravo teroristično noč, to pa le vsled tega, ker noče zatajiti svoje slovanske krvi. — In komu naj se za vse to zahvalimo? Vsi lahko pokažemo s prstom na I-škarijota, tega strupenega gada, ki je povzročil občini že toliko gorja. Poznamo izdajalsko petorico, ki bi rada zidala svoje gradove nad razvalinami naše zavednosti. Nočemo jo imenovati na tem mestu, kajti po vsem, kar so uprizorili v svoji breznačajni uskočnosti, so njih imena nevredna, da bi jih imenovali na tem mestu. — Ljudstvo si bo dobro zapomnilo njih pogum in se jih znalo temu primerno tudi Čuvati. Vsi dostojni ofcčinarji jun bodo zaprli vrata, se strnili Še tesneje v domačem kolu in čuvali neomadeževana ognjišča pradedov. Sedaj jasno vidimo in čutimo, koliko jim jo mar za naš dobrobit. Da le zadoste svoji pokvarjeni krvci, in če bi pri tem gorele hiše mirnih oratarjev, kaj je njim če umirajo naše matere in naše Žene? Ker ne gre z lepim in hinavskim laskanjem, bi nam radi izsilili s terorjem in za to so uprizorili to noč, ki je ne pozabimo nikdar, noč med 8. in 9. aprila po II. državnozborskih volitvah v svobodni in pro-svittjeni Italiji. Le tako naprej in kmalu boste popolnoma osamljeni! naj si nekoliko ogleda tega Antona Klobasa in naj obračuna z njim po raalngi. Tako daleč ne sme iti podivfanosL da ljudje niti v krogu svoje družine ne bodo več varni pred nevarnostjo za svoje zdravje in morda celo življesjei Prip. ured.) DAROVI Za šentjakobsko reiekcajo je poslal g. Bra-tina na naslov g, J os. Cernigoj pri Sv. Jakobu 1 vrečo krompirja, 1 vrečico moke in 1 vrečico fižola, kar je bilo nabrano po ŠoL otrocih v Vel. 2abl|ah. Lepa hvala mladim dobrotnikom! Ves!3 iz Istr© IZ TR5TENIKA NA ISTRSKEM KRASU. Tudi v naši kršni Čičariji imamo, žalibog, ljudi, ki nam ne dopuščajo, da bi živeli v miru — in da bi si mirno, pošteno in v potu svojega obraza služili vsakdanji kruh. V ponedeljek po volitvah je prišel v Trste-nik neki Anton Klobas iz Račje vasi. Ta človek je fašist in oče Številne družine. Okoli poldne se je podal v stanovanje učitelja Martina Ribariča, kjer se je nahajal ta s soprogo in malim sinčičem. Junak Klobas je na razne načine izival učitelja in se pripravljal na strašen Čin. Že je začel vleči iz žepa revolver! Čim je to zapazila učiteljeva soproga, je začela obupno kričati in se je spustila v silen jok. Obenem je z detetom v roki odtiskala Klobasa iz hiše. Jokalo je seveda tudi dete. V tem 6ta prihiteli iz sosednjih hiš dve ženski, ki sta bili priči temu strašnemu prizoru in sta tudi oni pomagali odrivati napadalca iz hiše. Božji previdnosti, srčnosti teh braniteljic in angelski vstrpljivosti našega učitelja se je zahvaliti, da ni ta poslednji postal žrtev te zločinske roke. Vsi pošteni ljudje, ki dobro poznajo našega dobrega učitelja in ki ga zelo spoštujejo, so bili do dna srca ogorčeni nad takim £r • • 0-03 —0*04 avstrijske krone . . . • • • .0.0315 0.0325 češkoslovaške kron<.. • < .6*75 67 25 dinarji ...... • .87.80 28.— leji ........ « .11.60 12.— marke ••••••• m ■ > '« a " — dolarji . ....... • • • 22.55 francoski franki . . . . • * • • • .137.60 138.50 398.— angleški funti papirnati Tm X. m. j , 97-80 ie Adriatica ••••••• ca • W • • • • • J • " • • • • • • 136 CofuHch ••■•••« • • • • • » • • • • . 673 Dalmatia* • • • • • • • • • • • 830 Ger jlimich • • « • • * • 9 • • • • • • • • 1469 Libera Triestlna • , « • • • • • • • • • • • 470 Llovd •••••••• • • • • • • • • • • . 25M) Lučsino ••••••• • • • • • • • • • » . 776 Martinollcli »«■•■• • • • • • • • • •. • • 173 Oceania e • • • • • • • • • • 154 Tripcovich •••••• • • • • • • • • • • • 485 Ampelea ••••••• • • • • • • • 600 Cement Dalmatis • • • • • • • • • • • • • . 399 Cement Spalato • • • • • • • • • • • • • • • 463 Mali oglasi GENTDLLI & CRISMANCICH via Mazzini 40. Manifakturno blago po najnižjih cenah v Trstu. 338 MESNICA L 2000.—, majhna Čev4jaraica L 2000.— na proda). Raffineria 3, gostilna. 453 OBČINSKI TAJNIK dobi službo takoj. Plača po dogovoru. Zglasfti se je pismeno ali osebno pri županstvu na Premo (Primano) 431 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Gfoua 29. 306 gROHE, srebro, zlato In platin ________ Plačam več kot drotfL Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 KAMJON znamka Sosrtr. v najboljšem stanju, se proda. Poizvedbe v Gorici Vin Trieste 16. 434 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Fnmcezco 15, II. LIloMscIJa vsesa Nosa. M - Via tU 39 - Tist v kateri se nahaja trgo-in le- TBGOV5KA HIŠA vina z mešanim blagom, s prosi orni m pim stanovanjem velikimi skladišči, kletmi, hlevi, velikim dvoriščem, vrtom za zelenjavo L t. d. v industrijskem kraju na Goriškem se proda, .Hiša je pripravna tudi za trgovino z defelnimi pridelki na debelo. Cenjene ponudbe pod «2.000» na tipravnifitvo. 452 Odlikovana krojačnfca za ženske obleke L. VALCiNI Trst, Via Ireneo della Croce 10, pritličje (v bližini gledalifiča Rossetti) Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 urah. (Govori se slovensko) (20 Edini materijal za kritje streh. » Odklanjajte druge ponarejene Izdelke. Zaloga: Trs«, Via Hllano Stav. 12. Zobozdravnek dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh ntnjasi u na zetozdravnisk is zsboftfciika oprafHa v Gorki, na Travniku 20 (Pira ieila fittoria 29) od 9-12 In od 2-5. <72 Zadnji 4 dnevi naše prodaje ostankov V po Kdor kupi v enem dnevu — pa bodisi tudi v raznih oddelkih L 150-— blaga, dobi popolnoma — za steklenico izborne in odlikovane CDEIU KARMU ALI/SOVO CRISMANCICH gnusnim činom- rSog nam aaj mir m zarav;«, kruh pa si bomo služili sami (Na račun raz-paljenosti političnih bojev se more zapisati marsikaj. Da pa tak srditež udira v družine z orožjem v žepu in da tam ogroža življenje nedolžnih ljudi, je znak razmer, ki bi se jim moral že enkrat a&pravlti konec. Taki ljudje zlorabljajo svoje pripadništvo h kaki organizaciji za najgrše čine in ji ne delajo časti. Priporočamo vodstvu fa&istovske organizacije, nnnppnnnnnnDDDDaODPPD oonnaoPPnDnoPDnoann a a a a □ □ Ustanovljena leta 1905, DeMlka glavnica Ut. 15.000.000-- popolnoma vplačana. CHaynl sedel j Trst, Via S. NScold 9 (Lastna palača), Podružnici s ABSAZIA, ZAS&. Olajšuje vsako trgovsko operacijo ■ Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti lafcHp blaga. — mi na I afektov In rakunov. Informacija- — Kupuj« In prodaja ralut*. Jamstvena pisma ta druga oporadja po nalugodnaj&lfc pobojih. mm hranilna knjtllca In Jih obrestuje po 4•/. letno netto, a vfoge na lako«! ?až«jn pe I vezene vloge prod odpoved« obrestuje najbolje po dogovoru. 090 v Dinarjih ter JIH obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v Urah In dinarjih za Jugoslavijo □ nanoapaooP°P°PnDPO oappa □□□a p p p p p p p p p □ o □ p p p p p □ jO lai D □ j I P i D i t □ i □: D ; D j □ p !□ h !D' ; a i D I PODLISTEK W. Coflins: BREZ IMENA Roman. Minilo je nadala« Mrt ore t» niC norega se ni zgodilo. Ob osmih In pol končno začelo v spalnih aofaah vrrenje. Prti ud družine, ki je prišel doli, je bil gospod Andrew Vaa-stone, gospodar. Bil je visok, Širok in postaven, svetlih plavih oči in zdrave cvetoč« barve; rajava lovska suknja iz pttta je bila neraarao zapeta; za p«lami mu )e sledil ruja? Ikotaki Jazbečar, ki je lajal brez vzroka; s eno roka t tepti, z drugo ploskajoč po bedru — tako [e stopal gospod Vaustone po stopnicah navzdol ter al mrmral neko pesem; po tek znakih je btl ▼šakom ur njegov raafaf pognan. Bfl je to lahkoživ, svet, čeden in vesel gospod, ki si }e Y življenj« Izbral eoJačso stran, in ki fe vsakemu bližnjemu privoščil istotako. Po letih bi mu človek prisodi! Teč kot petdeset, toda po brezbrižnosti, cvetočem zdravju in sposobnosti biti vesel, ni bil starejši od mnogih moških v tridesetem letu. «Tomait» Je zakGcal gospod Vaustone, ko je v predvež^u vzel svoj stari sukneni klobuk in močno popotno palico z mize. «Zajtrk je ob desetih. Mladi dami ne bosta po koncertu priili prej doli. — No, kako ti je ugajal koncert, kaj? Meniš, da je bil velik? Prav imaš. 1 Nič drugega kakor čin-čin bumbum in za iz- 1 premecnSo bumbum-čin-čin. Vse ženske stis-ene za celo pest v život; strašna vročina, omai »velik» je prava beseda, toda «prije-t en* pa ne. Po teh besedah >e gospod Vaustone požvižgal svojemu rakavemu jazbečarju, pri vra^ tih je vamahal s palico, kakor bi se hotel po-rogatt dežju In Čel je skozi veter in dež na ? Ti svoj Jtttranii -Szprehod. Kazali na i ari sta prttl aa deset minut pred deveta. Zopet se fe prikazala nova družinska članica T osebi gospodične Gorfh, vzgofhe-Jfksau ' Na prvi pogled d apuinaV da )a is severne Angleške. Trde poteze, molka odločnost in nagle kretnje ter skrajna poštenost v potezah [obraza In nt) osebnosti, vsa to |e pričalo, da je bila rojena in vzgojena pri morju. ravno ji je bilo nekaj črez štirid* *ct let, je bila skora-j popolnoma siva in na glavi je nosila gladko havbo starih žena. Pa tudi lasje in pokrivalo »o bili v skladu z njenim obrazom. M je bil videti starejši, nego je bil v resnici, i - rb je že zgodaj začrtala vanj svoje ostre poteze. OcEočnost, s katero je hodila in se ozirala okrog sebe, je jasno pričala, kakšno mtsto zavzema v družini gospoda Vaustona. Nič ni bila podobna onemu običajnemu tipu zapuščene, preganjane in odvisne guvernante. To ;e bila ien&ka, ki je Živela s svojimi gospodaril v trdnem, spoštovanem razmerju, ženska, ki je bila v stanu sama poučiti star