in ti XIII. Brskajoč po starih svojih »spominskih« listinah sem našel listek, ki je bil pred več nego desetimi leti izšel v nekem slov. političnem časopisu. Da ga otmem pozabljivosti, priobčim ga v našem š o 1sko-političnem listu, ker mislim, da značilno kaže, kako se je godilo in se še godi ob naših šolskooblastvenih sejah. Seja okrajnega šolskega sveta v Zakotju na sv. Aleša dan 1. 1906. Predsednik : Guten Tag, meine Herren! Člani: dekan, nadzornik, dva učitelja in dva deželna odposlanca se manj ali bolj spoštljivo priklonijo in sedejo. Dnevni red: 1. Poročila. Okrajni šolski nadzornik, pred kakimi petindvajsetimi leti upokojeni profesor, ki pa še ni pozabil brati in pisati, začne — seveda po nemško — polglasno, zaspano čitati, kaj je od zadnje seje okrajni šolski svet sklenil ali kaj se je »kurentno« rešilo. Za naivne »bravce« moram povedati, kaj se pravi »kurentno« rešiti. Pri okrajnih šolskih svetih in baje tudi pri deželnem šolskem svetu se vse kočljive zadeve, naprimer nastavljanje protežiranih učiteljic na dobre službe, disciplinarne zadeve župnikov-katehetov z učiteljicami, no, in sploh vse, kar bi mogoče dalo povod kaki debati, rešuje »kurentno«. Kadar se nabere kaj takega gradiva, potem odpade gotovo par sej okrajnega šolskega sveta. Nadzornik poroča: ... učiteljica A. v B. je dobila tritedenski dopust zaradi bolezni, izpahnila si je mazinec na levi roki in ne more poučevati; učiteljica C. v D. se je prestavila v E., tam je postaja železnice, bo lahko vsak teden šla v Ljubljano; učiteljica F. v G. je dobila šestmesečni dopust zaradi bolezni — hoiientlich wird sie inzwischen heiraten. Par odbornikov: Upajno! Nadzornik: Učiteljica H. v J. je stopila začasno v pokoj... Prvi učitelj: Hvala Bogu, kmalu bomo sami! Tako teko poročila 0 kurentnih zadevah še dober četrt ure naprej. Druga točka dnevnega reda je disciplinarna zadeva učitelja Bogatina v Žalostnem dolu. ,Ovaden je bil po kaplanu, da se je pri procesiji sv. Reš. Telesa smejal »Marijinim devicam«. Nadzornik predlaga z ozirom na njegovo vzorno dosedanje službovanje, da se mu da samo posvarilo. Odbornik A: Kaj »Marijinim devicam« se je smejal? Ha ha ha! No, ali je prepovedano smejati se »Marijinhn devicam?« Nisem še vedel. Sicer pa, prosim, ali je sploh dokazano, da se je smejal ta nesrečnež? Oba učitelja: Niti dokazano ni in on trdi, da se res ni smejal. Dekan: Če pa je to poročal g. kaplan, pa je vendar dokazano! Odbornik A: Nič ni dokazano. Tu stoji trditev za trditev. Vsaj vendar ni vse res, kar duhovni trde. Dekan (srdit): Torej duhovniki lažejo? To je preveč, prosim, da se to protokolira, to je žalitev našega stanu!! Drugi učitelj: Proslm, vsaj ni nihče tega trdil, da lažejo, mi le pravimo, da ta zadeva še ni popolnoma jasna ... Nastane splošno razburjenje. Odbornik A. se smeje, dekan se jezi, drugi učitelj gestikulira, nadzornik pa gleda, kje bo večina... ' Predsednik: Ich bitte, melne Herren, ich bitte sehr! Kmalu se duhovi pomirijo in sklene se z večino glasov, da treba zaslišati priče, če se je učitelj res smejal. Ubogi učitelj! »Marijine device te bodo pokopale!« 2. Schulbesuchserleichterungen. Nadzornik potegne s štelaže ogronien konvolut. Vseh navzočih se polasti strah. Dekan gleda na svojo zlato uro in kima z glavo, predsednik si prižge petindvajseto cigareto, prvi učitelj gleda v strop, drugi pod mizo. Odbornik B. k odborniku A. na uho: Ali ste dobili kaj go- laža? Jaz sem prepozno prišel. Bojim se, da mi bo slabo! Nadzornik vzame v roko prvo prošnjo in začne z nepopisljivim mirom in vdanostjo v voljo božjo čitati: Slavni cesarski kraljevi okrajni šolski svet! Jaz sem velik prijatelj ljudske šole. Rad bi pošiljal svojega sina Janeza v šolo, toda ker imam dvanajst živine in so pastirji dragi, nimam nobenega, da mi pase in zato prosim: Slavni c. kr. okr. šolski svet dovoli, da moj sin Janez, ki je že 11 let star, dobi dopustnico. Križ. Tone Zarobljen. . Nadzornik: Jaz predlagam, da se prošnji ugodi, in ker vsi odborniki molče, pristavi: Einstimmig! Druga prošnja: Slavni ces. kr. okrajni šolski svet! Jaz sem velik prijatelj ljudske šole. Rad bi pošiljal svojo hčerko Miicko v šolo, toda ker imam še razven nje sedem. majhnih otrok, potrebujem jo za pestunjo. Jaz prosim: ces. kr. okrajni šolski svet blagovoli dovoliti, da dobi moja hči, ki je že štiri leta hodila v šolo,dopustnico. Nadzornik pogleda prav milo po odbornikih: Unbedingt statt zu geben! (vse molči).- Einstimmig! Zdaj pfide na vrsto tretja prošnja, četrta, peta, deseta, trideseta, vse enako narejene po formularu, samo, da ta hoče otroka iz šole, ker je edlni, drugi zato, ker jih ima preveč, eden zato, ker je oče bolan, drugi zato, ker je mati bolna, ta zopet, ker je mati umrla, predlaga in sprejme se dovolitev... Prvi učitelj (prav pohlevno): Prosim gospod nadzornik, dovolite, prosim, res je sicer, da se mora ozir jemati, toda... te oprostitve so protipostavne, kajti... Drugi učitelj: (smehljaji): Le pusti, Ie! Pri prihodnji seji izpraznim jaz kar cel razred! Odbornik B.: Jaz pa predlagam, da se tele zadeve rešujejo kurentno; če je oprostitev po postavi dovoljena, naj se dovoli, če ni, pa ne. Ali ni res? Odbornik A.: Pametna je ta! Meni se gospod nadzornik kar smili, le glejte kako se trudi, in otroke iz šole rešuje kakor sv. Mihael duše iz vic! Predsednik: Ich bitte! Nato teče ta mlin še pol ure naprej in Izve se vedno kaj novega. Tako naprimer iz neke šole par tucatov otrok izpu- ste, ker je v šoli prostora samo za 50 0trok, obiskuje jo pa 80! 4. Schulbauten. — O tem poroča g. predsednik sam. Tu izvemo, da je prejšnji glavar, ki je bil le malo časa v Zakotju z veliko vnemo »kot nova metla« začel graditi kar sedem šol naenkrat. Seveda zdaj to počiva. Znano nam je iz prejšnjih sej, kako nekateri župniki šoloobvezne otroke zataje! V neki občini jih je bilo že deset let postavno število, toda župnik jih je zatajil. V drugi fari so šolo že gradili. Pride nov župnik, ustavi delo, zgradi mežnarijo in ponudi eno sobo za šolo. In tako Je fara rešena šole za nekoliko let. Izvemo tudi uradno, da v slučaju, če so dani vsi zakoniti pogoji za novo šolo, ima občina moč, da z rekurzi in prošnjami lahko zavleče zidanjc najmanj 15 let! Tako skrbi naša vlada za uboge kmete, in jih varuje šol. Mi sino kar ginjeni. Tu zazvoni poldne in gospod predsednik zaključi sejo: Ich danke Ihnen meine Herren! P. S. Angelskega češčenja še nismo niolili prl seji, to moram po resnici povedati. Pa dolgo ne bo, ko se zgodi še to. Da ste mi vrlo zdravi! Slamoštev.