St. 309
iliMUlHiianaa^b^
"tiu, v nađeno 31. d>wibw IMS.
eDINOST
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVtl
BMrnmmt
&e*m* v Ttrtn la akoNd po 90 mbL — OfU-i ta
<n anM » Ofiast k|MMiv to afrtafltmr mp»4l< piriotei to vafcfia pa L l-, ifiait dcsaralh M H L — MsH oglasi pa 90 ceaL tate&t, aa|na&j pa L % — Orfa* trH^" to retfMMdje m puM|*<> iafcljafaa opravi ftlinoctf, v Trata. aĐca » Ptasđfta Astifcec* *tf- L oetottapie. — TalaSaa mtfaf&va to »pm II-«.
Pojlouje o opravičenosti političnih nasilsteo I	| .ZSfr&L'
, . . .	. ,	i RIM, 29. Po časničkih vesteh iz Beoura- francoskcža dogovora je dala povod za ži-
Ćtiateljem je znano, kako fe pred par pravice, aonesle vkupnosti, — arzavi da je Venizelos poklical princa PavU Ka- vahnc komentarje v vseh političnih krogih, tnevi večja družba na javni rimski ulici kako korist?! Ali niso marveč neizmerno i „gj^ j^ća kot pretendenta na grški pre- i Konservativni in tfennanofilski krogi ob-sapadia poslanca Amendolo ter ga prete- škodovala ramo tistemu, kar si mora arza-1 ^ v paHz .Tribuna* se je zaradi tega žaju;e;0i da ie stopila Čehoslovaška % do-
1 **>} ot; v nrvi vrsti: utrievamu državne i..___.__,___• . _—1 ' '	' r	-
rfa tako siino, da se je napadauec zgrudil va želeti v prvi vrsti
f nezavesti. Napad je bil izvršen iz po ličnih razlogov. Poročila iz Rima o tem
sanadu so zatriala, ^a vsi listi — brez kar je treba posebno uvaževati azlike političnega mišljenja in strankarske , vidika državne koristi?! Če g. Bottai misli pripadnosti — ogorčeno obsojajo ta aten- J drugače, potem mu moramo že reči odkrito, lat. Temu velikemu zboru se je pridruži! da nima pravega zmisla za resnične kori-sidi Giuseppe Bottai v listu Resto del sti države. Njegova razlaganja o upravi-£ar!ino». Obenem pa je porabil to priliko, j Čenosti političnega nasilja so torej glede
ljudstva absolutno brez vsake
življenje oseb, s čimer je bilo upravičena nasilja. Tudi ta trditev ni v iženo tudi najhujše žaljenje skladu z resnico. Kajti, dejstvo je — ki naj poniževanje za napadenca:; ga g. Bottai vzame na znanje — da se pri vsa ts£t3 msiVz txste predpo- nas še vedno dogajajo moralna in fizična
pravi na zaključku, da napadi
.adnjlh letih pikanten predmet!	«četvorice proti enemu* niso vsebovane v
Poslušaimo imej g. Botlaia! Politično *:iašcx jsuMu^k^tn repertoarju*. Ta trditev nasilje je opravičeno le tedaj, ako je duh,! je glede naših krajev v nasprotju zresni-ki daja pobudo, plemenit in ako bo cilj, j co. Tu so se odigravati slučaji, ko je tudi k! se roče doseči, koristen za vkuonost j dvajset, trideset oboroženih navalilo na K^čemo oporekati tej razlagi. Še več: enega samega, ki je bil oborožen — z golo priznajmo celo za hip, da je veljavna. Tem roko!	_
bolj pa je opravičeno vprašanje: ali soj Sedaj pa je — tako pripoveduje g. Bot-tmela tista politična nasilja, ki so rušila tai na dolgo — drugače. Boljševiška ne varna! e narodne domove, naše kulturne, nost je minila in funkcije, ki jih je vršil £osr >:1 rrke in socijalne naprave, imetja fašizem, so prešle v drugo močno državno Ea< r:kov itd., ki so stavljala v nevarnost roko. Zato da morejo^ prenehati poprej
^dra^H^MMMpfl
os adno združeno tudi najhujše
in moralno
fetli so imela vsa tista nasilja tiste predpo ____ _	„ . .
lic*?e, ki jife g. Koitai navaja za opravičenost nasilja, četudi ne tako pogosto in ne v prej-političnegE nasllra?: Kdo ima pogum za šnjem strašnem obsegul lako trditev? Niti nadaljnja ' izvajanja i Za politična nasilja, ki so se izvajala
"	" * škode
dobrinah moralo zado-
pravi — proti pogubnemu boljševizmu, je ščenje, moralno in — materijalno! lo bilo opravičeno po duhu, po svojih ciljih, kličemo tistim, ld jim je fašizem položil moč v bistvu in v sveji obliki! Nikdo da ne more v roko.	#
tr.iti, da je bila fašistovska revolucija zgo-j Tu gori smo le za hip in iz polemičnih do vinsko upravičena: od idealnih premis razlogov priznali stvarno veljavnost Bot-pa do praktičnih ciljev, udejstvenih s po- tai-evega razlaganja, oziroma opravičeva-hodom v Rim!	nja političnih nasilstev. V resnici pa ne
Naj bodo te opravičbe — o tem se no- more opravičevati političnih nasilstev ni-čemo prerekati — še tako upravičene z kaka zunanja ^plemenitost razlogov in ozirom na tedanje politične razmere v ciljev». Ta cplemenitost* se more kvečje-starih pokrajinah, glede nas tukaj oa mo-|mu priznati kot olajševalna okolnost, remo videti v njih le prazen izgovor v Naše načelno stališče, ki smo mu zvesti tpravičc.nje grdih dejanj, storjenih na ma- z vso doslednostjo in ki smo ga označili ferijalno, etično in kulturno škodo našega }udslva.
Ves svet ve in tudi voditelji fašizma so gotovo vedeli, da smo mi slovenska narodna stranka, ki je bila ravno zato i naj kleveta in osebni napad ne ubijata povedno v ostrem navskrižju s pristaši bolj-; Uiičsega nasprotnika in ga naj ne odtegata šcvizma! Če je bila torej fašistovska revo-; delu, ker s tem se izgubljajo dragocene lucija v glavnem naperjena preti boljševi-! energije narodne vkupnosti! zmu, kako naj bodo potem upravičena tista j To svoje slališče —( ki je, po našem strastna nasilja proti našemu ljudstvu?!: naziranju in globokem uverjenju, neopo-Kaže-Ii požig brez veljavnega razloga — rečno — naglašamo vnovič pred drugo-
tudi na koncu članka pod naslovom «Politična umorstva^ v štev-ilki od 13. januarja,
je to-le:
Misel naj se kreše z mislijo! Nikdar pa
1rl.-vT-o.in in rvco^n?	*A T?<» uhibia no-
kajti, vse naše borbe se gibljejo strogo v
rodnim svetom v naši državi in na naslov
mejah državnih zakonov — na plemenitost našega domačega slovenskega tabora! Le duha?! In plemenitost ciljev, oziroma ko- tedaj, če bodo vsi uravnavali svoje^pohti-ri »tnost političnih nasilstev za vkupnosi, o čno postopanje v skladu s tem stališčem, kateri govori g. Bottai?! Mari so tista na- če bodo izključale vsako fizično in roo-silstva na škodo mirnih državljanov, ki ho- ra!no nasilje: le tedaj more postati poh-čejo strogo zakonitim potom uveljavljati i tično življenje res plemenito, koristno svojo borbo za neoporečne državljanske . vkupnosti!______
MEsiisIrakl svat
ZcJkon za ukinitev csrine na žito podaljšan Preuredba zemljiških posoHl in raznih uradov državne uprave RIM, 29. Na današnji seji ministrskega
Močit M fale eateots v Boopfia
BEOGRAD, 29. Današnja «Politika» piše: Skorajšnji sestanek zunanjih ministrov Čehoslovaške, Romunije in naše kraljevine v Beogradu začenja vzbujati zani-sveta je bila na predlog finančnega mini- I manje ne samo v jugoslovenskem tisku, sira podaljšana ukinitev carine na žito do ! ampak tudi v zunanjih političnih krogih. oO. junija 1924. Nato je ministrski svet i Posebno v Madžarski in Bolgarski zabele-cdoir-ril načrt za preuredbo sveta za diplo- j žujejo listi vsako vest o konferenci v Beo-matsko sporno postopanje. Na predlog rai- gradu, od katere se pričakuje novo stali-nistrskega predsednika je bil sprejet tudi išče Male entente v zunanji politiki, načrt za odlck za reformo zakona o prev-| «Politika* se je na poučenih mestih zani-zenumju javnih naprav s strani občin. Za- \ mala za poste, ki jih morajo izvršiti gg. ko« od 25. junija 1911., štev. 586 o olajša- Duca, Ninčić in Beneš, ter je izvedela, da
' • •	------J- L---se zastopniki Male entente snidejo v prvi
vrsti zato, da manifestirajo solidarnost v odnošajih med Čefcoslovaško, Romunijo in
kratkim poročil z grško princezinjo Olgo in je do srede decembra bival v Rimu, se sedaj za božič mudi v Parizu. V grškem poslaništvu izjavljajo, da je položaj v Grški pred povratkom Venizeiosa popolnoma nerazjašnjen. Vpoklic princa Pavla je očitno razlagati iz tega, da gržkega prestola nočejo ponuditi princu kske velesile.
mm mzi Frsncllaii ČešKoslGoalKo
Vtis v rasaiTi državah
Dogovor med Parizcm in Prago je najnovejši uspeh francoske zunanje politike, ki stremi za čim tesnejšo zvezo z državami, ki so nastale na področju bivše ajvstro-ogr-ske monarhije. Jasno je, da je ta važen dogodek vzbudil splošno pozornost v evropskih dipiomaiičnih krofih. Dogovor pome-nja važno fazo v raz ■ oju in razjasnitvi mednarodnih odnošajej med evropskimi državami, ki si skuša,« v sedanjem kaosu zagotoviti mirno bodočnost in čim večji vpliv pri reševanju la*inih in tujih zadev. Časopsje raznih držav ga komentira s stališča svojih posebnih interesov in tako pišejo
francoski listi sledeče: «Matin» upa, da bedo sledila pogajanja za zboljšanje finančnega stanja čehoslovaške. Izključena ni domneva, da^bo obiskal predsednik reoublike Prago, Bel-rtrad, Bukarešto in Varšavo, da vrne obiske državnih poglavarjev dotičnih držav. Toda z ozirom na sedanje okoliščine se ne bo to zgodilo v kratkem času.
cOeuvre» pravi da pogodba ne more škodovati interesom zaveznikov in bo itak objavljena z vpisom pri svetu Društva narodov.
cČe se brigamo — piše „Ere Nouvelle" — za organizacijo obnovitvenega sistema kontinenta, smo upravičeni gojiti upanje na uspeh tega sistema.»
Pogodba obvezuje po «Gauloisu» obe državi čuvati nad «status quo», ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Vse države, Ki se boje za svojo bodočnost se obračajo na glavni stan zmage, ta Pariš, in prosijo bodisi za topove, bodisi za vojaške učitelje.
Poljsko armado vodi francoska misija. V Pragi je načelnik francoske vojaške misije obenem načelnik generalnega štaba čehoslovaške armade. Politična in vojaška karta nove Evrope torej obstoja. Čemu torej nov sporazum? In vendar so bili zaključeni povsod. Francosko-čehoslovaški sporazum ne znači torej drugega kot nov člen v verigi, ki veže razne države, ki so neposredno interesirane na konsolidaciji vojnega izida.
«Echo National« citira govor Thiersa iz leta 1871, začetka pariške vstaje:
cVzpostavil bodem red. Evropa je z menoj in hoče, da vladaj red. Nehala bo to želeti in zahtevati, ko bodo imeli na Angleškem socijalistično vlado.» Vprašanje je, dali ni napočil oni čas sedaj —• se vprašuje list. Radi tega se »kušajo združiti narodi, ki so podpisali pogodbo iz 1919, kajti navdaja jih slutnja bSržnje nevarnosti. Naši prijatelji v Pragi se kot mi zavedajo, da vlada v Berlinu pritajeno zadovoljstvo
govorom v vrsto nemških nasprotnikov in da je vedno pripravljena nastopiti na jugovzhodni nemški meji kot prostovoljni agent Francoske. Obenem se v tukajšnjih političnih krogih ugiba o stališču, ki ga bo z ozirom na to zvezo zavzela Poljska kot francoski eksponent v Evropi.
V Rimu ni vzbudila ves? presenečenja RIM, 29. Prevladujoči utis v Rimu je, da
letih, prebitih v Novi Zelandiji, je obsojenec zvedel, da so znanstveniki iznašli nekaj, kar bi zamoglo biti zanj življenjske važnosti. Ugotovilo se je namreč, da vsebuje človeško telo že po svoji naravi arze-nik. Njegovo obsodbo sta pa določila 2 miligrama arzenika, odkrita v črevesu njegove žene. Uložil je tedaj priziv in je bil leta 1902 potniloščen, njegova prošnja za revizijo procesa je pa bila zavrnjena. Znanost je imela priti pozneje na pomoč nesrečnemu lekarnarju, ko je letos zavod za preiskovanje sirupov dognal, da more človeško telo vsebovati 3 miligrame ar ženile a.
S takimi dokazi je Duval v drugič rekviriraj za revizijo procesa. Pred kriminalnim zborom kasacijskega sodišča je Duval na-
vali za preskrbovanje s pitno vodo bo ostal v veljavi Jo 31. junija 1924. V izpopolnitev
tega skleoa je bilo tudi ukrenjeno, da se-------
bodo še nadalje ohranile določbe za dela Jugoslavijo. Treba je zabeleziti, da je Mala v svrho pobijanja brezposelnosti. Na ta na- 1 ententa v zadnjem času dosegla uspehe, čin se bo lahko uporabila svota nad 100 in sicer v vprašanju madžarskega poso-
milijonov za zgraditev vodovodov in drugih h^ijeničnih naprav.
Po sprementvi nekaterih občinskih okra-
na
jila.
Na sestanku Male entente pa se bodo razpravljala tudi vprašanja notranjih odno-
jev je ministrski svet sprejel na predlog šajev. S Čelioslovaško se morajo urediti ministra zr državno gospodarstvo načrt za j nekatera vprašanja, ki so izven politike, z preuredbo zakona o invalidskem in sta- j Romunijo pa bi se imeli urediti gospodar-rostnem zavarovanju in o zavarovanju za j ski odnošaji, ker so politična vprašanja s slučaj neprostovoljne brezposelnosti. ^ podpisom konvencije o razmejitvi likvidi-Nalo so bili odobreni razni ukrepi za do- rana. Slednjič se bo na sestanku razprav-voljevanje zemljiških posojil, po katerih j ljalo tudi o smeri^skupnega stališča napram bodo operacije za dovolitev posojil za ostalim balkanskim državam. O vstopu melijoracije postale bolj enostavne. Mini-
t i *	_ m. 1__ x - -	a n k»«I	t rnmp f~\
strski svet je tudi odobril načrt za reformo srednjih kmetijskih šol ter sprejel odlok za iis*?oovitev pokrajinskih kmetijskih svetov.
Na predlog ministra Corbina je bil odo-fjren tudi načrt za odlok za gospodarsko izenačenje osobja obrtnega inšpektorata no/ih pokrajin s tozadevnim osobjem st irc kraljevine v zmis lu lir. odloka 18. februarja 1923, štev. 440, ki se tiče juridlčne ureditve uradnikov bivše vladavine v službi pri državnih upravah. Sprejeti so bili končno nekateri načrti za preureditev raznih uradov, tako v prvi vrsti inspektorata za obrt in delo, statističnih in meteoroloških zavodov in gozdnih uradov.
Nadalje je ministrski svet razpravljal o državni upravi postojnske jame, ki se je po odloku z dne 3. maja 1923 vzdrževala iz* prebitkov idrijskega državnega rudnika. Sedaj pa je skrajno potrebno ločiti upravo idrijskega rudnika in postojnske jame, ker rudnik sam ni zadostno datiran in ker izkazuje postojnska jama sama dobičke, ki iih bo deležna tudi država.
Po ntes&tu no Jipcsslisgo r^esta
Knez regent odklonil sprejem ostavke kabineta - Pri atentatu so bili udeleženi člani uglednih rodbin - Socijalni značaj g&anja PARIZ, 29. Japonskega notranjega ministra, ki je podal skupno s celim ministrstvom ostavko radi atentata izvršenega te dni na regenta dolžijo socialističnih ten-denc, odkar je povabil na Japonsko Jof-feja. Njegovo stanovanje in stanovanja drugih socijalistov so zastražili z močnimi policijskimi oddelki.
Atentator je izjavil, da je izvršil dejanje na svojo lastno pest, medtem, ko je preiskava dognala, da je bilo udeleženih več oseb: med njimi tudi trije mladeniči iz najboljših rodbin. Atentat naj bi bil znak za splošno revolucijo.
Kljub temu ni knez regent sprejel ostavke.
Ostavka dunajskega policijskega sela DUNAJ, 29. «Wiener Journal« poroča, da je podal policijski šef, bivši kancelar republike Schoeber svojo demisijo radi nesoglasja s finančnim ministrom, ki ni hotel ustreči njegovim zahtevam po zboljšanju gmotnega položaja policijskih agentov.
Sklenitev avstrijsko-turške pogodbe
DUNAJ, 29. Listi zagotavljajo, da bo v prvih .dneh januarja podpisana med Avstrijo in Turčijo politična in trgovska pogodba. Za to sta se nedavno pogajala v Carigradu zastopnik nemške inangorske vlade.
Pernz mm!) čet v fMIKf
Vslaži zajeli sovražaikov glavni stan NEW-Y0RK, 29. Revolucionarne sile so včeraj razpršile 2000 mož, ki so se pripravljali na napad čet generala Estrada, poveljnika revolucionarjev na zapadni fronti. Pri tem so revolucionarji ujeli 500 mož, med temi tudi generala Cardenasa, Iti je bi! ranjen v boju. Načelnik zveznega glavnega stana Navarro je bil ubit.
Nato so vstaši zajeli Manzanillo ter tako zaprli pot četam, ki so hotele priti sovražniku na pomoč. Zvezne čete so bile tudi
je sklenitev dogovora med obema država- Svetal 50.000 frankov odškodnine. Sodišče ma sauno uradna sankcija že obstoječega ^ obsodilo državo na izplačilo 20 tisoč prijateljskega razmerja med Francijo in -	*	* ' *
čehoslovaško, ki je vladalo na vojaškem, političnem in gospodarskem polju. Sankcijo je pospešil Masarykov obisk v Parizu. Vendar pa v političnih krogih ne^ podcenjujejo tega dogodila in pravijo, da se je Mala ententa nagnila k francoskemu političnemu sistemu. Razen tega naglasa tisk, da je francosko javno mnenje zelo obzirno napram odnošajem z Italijo in pogodbeniki so naglasili, da je dogovor v skladu s čeho-slovaškim zadržanjem napram Italiji. Francoski listi omenjajo izmenjavo pisem med Benešem in Sforzo. Naglašajo tudi prisrčnost Beneševega obiska pri Mussoliniju v Rimu, V glavnem naj bi Čehoslovaška služila v korist protinemški politiki.
londonskimi dogodki in bodočo vlado Mac ^ vzhodni fronti na več krajih poražene, Donalda. Pomisliti je treba še na drug d<> j kjer so morale izprazniti Pueblo,
godek. Povratek kronprmza znači bolj ali manj oddaljeno vzpostavitev monarhije.
PARIZ, 29. V uradnih krogih so nezadovoljni z načinom s katerim zasleduje nemški tisk .francoske dogodke. Vse drugače se obnaša francoski tisk, ki noče ustvariti slabega razpoloženja, ki bi lahko škodovalo ugodnemu poteku sedanjih pogajanj. «Temps» pravi, da so napadi nemškega tiska vredni vsega obžalovanja.
Globok vtis t Nemčiji
BERLIN, 29. Diplomatične korake Pariza zasledujejo v tukajšnjih političnih krogih z največjo pozornostjo. Predvsem je zelo učinkovala vest o dogovoru s Čehoslovaško, ki je po tukajšnjem mnenju naperjena v prvi vrsti proti Nemčiji, ako že ne zasedaj, vsaj za bližnjo bodočnost. Poraja se vprašanje, bo-li v kratkem pristo-
i >i i_ * -_____• A„j2
Grške v Malo entento dosedaj ne more biti
niti govora, ker bi taka kombinacija _	. -•_».»■
povsem spremenila osnovo Male entente. pila k tej zvezi tucfi Jugoslavija in govori PRAGA, 29. Glede na sestanek držav-'se o možnosti, da bo Francija protinemški nikov Male entente v Beogradu pišejo I blok še bolj razširila.
«Narodni Listy», da se bo na tem sestanku razpravljalo v prvi vrsti o vprašanju madžarskega posojila. O Grški se bo govorilo z veliko rezervo, ker je pred durmi vstop Grške v Malo entento. Tudi o Bolgarski se bo malo govorilo. Pač pa se bo mnogo razpravljalo o sporazumu med Italijo in Španijo, ker more ta pogodba spraviti precej močno v nevarnost interese Jugoslavije na Jadranu in na Sredozemskemu morju. _
Vata dogodek v
Prevara Venizelosovega goda t Atenah
A l ENE, 29. Ob priliki imendana Venizeiosa se je vršil v atenski stolnici cerkveni obred in odpel «Te Deum». Svečanosti so prisostvovali člani vlade.
Ta dogodek je zelo značilen za današnje razmere na Grškem.
Te dni se vršijo v Berlinu pogovori med ruskim poslanikom Krestinskim in poslanikom Francije, De Margerie. V stik sta prišla že pred nekaj časom, toda radi od-potovanja Krestinskega v Moskvo so morali biti prekinjeni. Nadaljevali so se po njegovem povratku v Berlin. Domnevajo, da gre za sporazum, po katerem bi Francija priznala rusko vlado.
Češki glasovi o Beneševih uspehih
PRAGA, 29. V tukajšnjih političnih krogih naglašajo veliko spretnost dr. Beneša, ki se mu je pri zadnjih pogajanjih v Parizu posrečilo rešiti već vprašanj finančne narave, osobito glede odškodnine, v smislu, ki odgovarja željam Male entente. Čehoslo-vaftki dopisni urad pravi, da bo sklenila Francija slične pogodbe tudi z Jugoslavijo in Polisko.
VERA CRUZ, 29. Vstaši so zajeli generala. Lazaro, njegov glavni stan in 300 mož konjenice.	________
ZmSspSM Jixmu&" ponesrečil
PARIZ, 29. V Parizu prevladuje splošno ameaje, da je upanje aa rešitev zrakoplova «Dixmude» brezuspešno. Brzojavki iz Alžirja, da so zrakoplov videli 200 km južno od fosa-laha, nihče ne verjame. Porazna na prebivalstvo je vplivala veat, da so našli truplo poveljnika zrakoplova Du Plezis-na na sicilski obali. To je pač ofividen dokaz, da je zrakoplov ponesrečil bržkone že nad Sredozemskim morjem in da ni sploh dosegel suhe zemlje,
K*kor znano, je zrakoplov dne 21. t. m. poslal zadnje obvestilo, da se nahaja nad zalivom Gabes. Snoči pa je prispela v Pariz vest, da je poveljnik italijanske ladje «Porto di Allessan-dretta®, ki je privozila iz Bengasi v Neapolj po tridnevnem boju z morskim viharje®, izjavil, da je zrakoplov trikrat prosil pomoči potom brezžičnega brzojava. To se je zgodilo dne
23.	t. m. ob 13.21 v bližini pristanišča Gales. Zrakoplov je takrat, gnan od vetra, plul s hitrostjo 200 km na uro. Iz tega bi se dalo sklepati,'da je uničil zrakoplov vihar, ki je dirjal nad Sredozemskim morjem v noči med 23. in
24.	decembra.
Zrakoplov c.Dixmude» so dobili Francozi od Nemcev oa podlagi mirovne pogodbe; Nemci so ga nazivali «Nordstern». Zgrajen je bil v Zeppelinovih tovarnah. Približno enak zrakoplov je dobila tudi Italija, z imenom «Boden-see». Strokovnjaki trdijo, da so zrakoplovci izbrali neprimeren čas za tako potovanje; nesreče je tudi krivo dejstvo, da je zrakoplov imel tako številno posadko.
1 § Oprošten po 24 letih
nled dveh znanstvenih irnadh
"PARIZ, 29. Lekarnar Duval, ki je bil leta 1878. obsojen na dosmrtno prisilno delavnico, ker da je zastrupil z arzenikom svojo ženo, je bil končno vel javno spoznan za ne-1 dolžnega ter izpuščen na svobodo. Po 24
frankov in dosmrtne pokojnine letnih 12 tisoč frankov kot odškodnino za posledice te zmote.	_
sala
Conradi in Curzon obsojena na pozorisču
RIGA, 29. Sovjetska oblastva so dala uprizoriti v nekem mestu na Krimu ponarejen proces morilca Conradija, ki je —-kakor znano — umoril v Lausanne ruskega zastopnika v Rimu Vorovskega ter bil pozneje na razpravi oproščen. Juridične diskusije v gledališču so se udeležili najboljši juristi na Krimu. Predstava se je končala s slavnostno obsodbo na smrt Conradija in njegovega sokrivca pri omenjenem umoru Polunina. Lord Curzon je bil tu obsojen v internacijo v kakem taborišču do revolucije laburisiov na Angleškem.
Zanimiva pravda radi «Spominov» carja Aleksandra NIZZA, 29. Pred tukajšnjim sodiščem se je te dni vršila zanimiva razprava, katere predmet so tvorili «Spcminix> carja Aleksandra. Prlncezinja Jurjevska, ki je živela z njim v morganatskem zakonu, je sklenila svoječasno pogodbo z ruskim pisateljem Nikolajem Markovem, ki ga je pooblastila, da sme sestaviti in objaviti carjeve «Spomine». Predala mu je celi carjev arhiv, ki je bil povečini sestavljen iz njegove korespondence z raznimi političnimi osebnostmi. Vseboval pa je tudi nekaj zasebnih pisem. Po njeni smrti so se njeni otroci objavi odločno uprli in pisatelj je zahteval v pogodbi določeno odškodnino 250 tisoč frankov. Potek razprave je vzbudil splošno zanimanje.
il položni la pmufcg mamila
Svetovna vojna je pripomogla do nepopolne rešitve narodnostnega načela, ki datira šele iz druge polovice 18. stolci ja in se je kot rdeča nit vleklo skozi poldrugo stoletje in stopilo v raznih dobah z vso svojo silo na plan. Večina narodov, ki so živeli v narodnostno mešanih državah, je dosegla svojo politično neodvisnost. Toda v področju narodno tujih držav so o-tali iz političnih ali gospodarskih razlogov deli samostojnih narodnih teles in tak del tvorimo tudi mi Jugosloveni, priključeni kraljevini Italiji.
S tem, da smo postali iz političnih razlogov podaniki narodnostno druge države, tvorimo del problema narodnih manjšin, za katerih usodo se briga ves kulturni svet. Kajti predvidevalo se je, da ne bo možno povsem ustreči zahtevi po samoodločbi narodov; toda za narodne manjšine se je v državah, kjer se je pričakovalo, da bi se jim utegnile goditi krivice, predvidelo nekako jamstvo zu miren potek njihovega razvoja z raznimi obveznostmi, ki so jih morale prevzeti dotične države. Italija se je tem pogodbenim obveznostim spretno izognila, češ da je njena starodavna kultura dovoljno jamstvo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja.
Kakor ostale države je tedaj priznala obstoj manjšinskega problema in nujno potrebo njegove pravične rešitve. i oda vsi njeni dosedanji ukrepi glede narodnih manjšin nam pričajo o njenem neiskrenem razmerju do svojih r:ovih državljanov. To se nam zdi še bolj nerazumljivo, kajti baš Italija je ena izmed držav, ki se je v preteklem stoletju najbolj borila za narodnostno načelo in povzročila, da je isto pričelo zanimati tudi znanstvenike.
Takcs je napisal filozof in realni politik T. G. Masaryk v svojem delu «Borba za samoodločbo narodova sledeče besede: «Ako hoče biti Evropa res demokralična in želi vzpostaviti trajni mir, mora radikalno rešiti narodnostne probleme.» Sicer pa je tudi on predvideval, da bodo v obnovljeni Evropi ostale nekatere narodne manjšine in opozoril je, da je «treba gledati, da bodo zaščitene v svojih državljanskih pravicah®. V tej zahtevi pa tiči nekaj več kot bi na prvi pogled izgledalo. Državljanska pravica jugoslovenskega italijanskega državljana ni samo n. pr., da sme nastopiti pred sodiščem kot vsi ostali italijanski državljani, marveč on sme nastopati v svojem jeziku. Tudi se ne smejo narodne manjšine ovirati v njihovem razvoju, kajti ^narodnost se ne izraža samo v jeziku, marveč v vsej kulturi-znanosti, umetnosti, veri, običajih*.
Tudi narodne manjšine so del človeštva in kultura nasprotuje, da bi se ti deli iztrgali iz svojega dosedanjega žitja in s tem odtegnili sodelovanju za splošni blagor človeštva. To pa je možno samo, ako se pošteno izvede narodna avtonomija, prizna
{'ezik v šoli, uradu in parlamentu, Čeravno
>i taka rešitev po Masaryku zadostovala
|££io t nskatčiili slučajih Rarodnih manj-lin. To bi bil torej minimum, kar mora storiti vsaka država, ki hoće veljati za kulturno, moderno.
, S takim postopanjem si država seveda oe Škoduje, kajti zadovoljstvo narodnih manjšin v njenih državnih mejah ie za ves ostali svet dokaz o njenem demokratizmu in kulturi. S takim postopanjem ne koristi samo sebi, pač pa mnogo pripomore k splošnemu kulturnemu napredku in pripomore končno k ublažitvi raznih n&sprot-stev v svojih lastnih mejah in tudi do na-sprotstev z ostalimi državami. «Nasilno vsiljevanje*, raznarodovanje in prenarodo-;vanje pa po Masaryku, «v vseh rac-ianih državah samo potrata moči in zmanjšanje čuta pravičnosti; kajti tudi oni narod., ki vlada in vsiljuje, škodi sam sebi s tem, da se opušča v nasiija in s tem, da prevzema ne baš najboljše značaje tlačenega naroda.
To kar je napisa! slavni filozof in politik Masaryk velja tudi za Italijo in njeno razmerje do naše jugoslovenske narodne manjšine. Naši zastopniki so često izjavili in naše kulturno ljudstvo je ponovno dokazalo, da hGče vestno izpolnjevali državne zakone, mora pa žalibog vedno zahtevati svoje pravice, ki mu jih priznava ves kulturni svet. Svoje življenjske sile, ki jih danes po nepotrebnem trati, bi z večjo koristjo zase, za Itaiijo in človeštvo uporabljalo drugje. AJio primerjamo naš sedanji položaj z modernimi zahtevami velikih mislecev, moramo na žalost ugotoviti, da nirnsina niti onega, kar je Masarvk zahteval kot minimum in v kar so se morale nekatere države zavezati. Erez vsake škode za pravni red država lahko razveljavi krivične ukrepe napram našemu narodu in jih nadomesti z določili, ki nam bodo omogočila napredek in državi pripomogla do priznanja res demokratične in kulturne države.
ONhftl wmmi orMI
V	naših pokrajinah so vodili do sedaj malice dušni partirji, za pripadnike neka-toliškili kontesij pa predstojniki posameznih erugover ski h skupin ali udruženj: Dušni pastirji so bil? torej obenem ludi državni matični uradniki in župni urad obenem tudi matični urad. Matične knjige se imenujejo tiste knjige, v katei-e je do sedaj zapisoval dušni pastir rojstva, krste, poroke, smrti in druge podatke, ki tvorijo takoimenovani državljanski stan (stalo civile) vsakega posameznega državljana.
Kot matični uradniki so dušni pastirji torej vodili evidenco o vseh izpremembah / državljanskem stanu, izdajali so krstne iiste, družinske liste, cpravifali poroke, izdajali poročne liste, smrtne liste in sploh vse listine te vrste. V Italiji pa je v lem pogledu popolnoma drugače, Matični er&dniki niso dušni pastirji, temveč žspani. S kr. odlokom od 24. septembra 1923, št. 2013 so bili predpisi o državljanskem stanu raztegnjeni tudi na nove pokrajine, in sicer 2 veljava cd i, januarja 1924., tako da preide z novim letom v?a matična služba iz rok doh&vrafskik ohlastev tudi v naših krajih v roke občinskega oblastva ali županstev posameznih občin.
V	zvezi s to važno izpreroembo je izdalo tržaško županstvo daljše opozorilo, v katerem navaja tudi vsebino najslavnejših predpisov, tičočih sc novih občinskih matičnih uradov. Ker so ti predpisi enaki za vso državo, jih objavljamo obenem tudi v obvestilo naše javnosti izven Trsta in po deželi. Kar se tiče posebej Trsta, naj omenimo, da bo imel novi občinski matični urad prostore v palači Basevl v tri. S. Glor^io št, 3. Za sedaj pa, t. j. dokler se novi urad končno ne uredi, se bodo nahajale matične knpge v «1. Sanita št. 23.
Evo sedaj najslavnejše predpise, ki se tičejo občinskega matičnega uradov a njar A. Rojstvo,
Rojstvo se mora naznaniti matičnemu uradu v prvih petih dnevih po porodu. Matičnemu uradniku se mora prinesti tudi novorojenček. Ako govorijo za to tehtni razlogi, matični uradnik lahko odredi, da mu novorojenčka ni treba predstaviti.
2.}	Ko preteče pet dni po porodu, se sme napoved rojstva izvršiti le na podlagi razsodbe sodišča,
3.)	Naznanitev rojstva morajo opraviti sledeče osebe: a) oče ali njegov po3ebni pooblaščenec; b) ako ne opravijo gori omenjeni opravi naznanitev zdravnik, babica ali kaka druga oseba, ki je bila pri porodu; ako je mati porodila izven svojega običajnega bivališča, opravi naznanitev družinski poglavar, oziroma pooblaščeni uradn'i zavoda, v katerem se je porod izvršil. Naznanitev lahko izvrši tudi mati ali kaka dr^ga oseba, ki jo je ona pooblastila.
4.)	Kdor najdii kakega otroka, ga mora izročiti matičnemu uradniku z obleko in drugimi stvarmi vred, ki so se našle pri otroku, ter naznaniti vse okoliščine glede časa in kraja, kjer je bil otrok najden.
B. Smrt.
1.)	Smrt, ki se pripeti na domu, morajo domači ali dve priči, ki sta o smrti obveščeni, najprej naznaniti zdravstvenemu u-radu, da izvrši mrtvaški ogled. S potrdilom o smrti, ki ga da zdravnik mrtvaški oglednik se gre potem na matični urad, kjer se sestavi smrtni list in se dobi dovoljenje za pogreb. Brez takega dovoljenja se ne sme pokopati noben mrlič.
2,)	Ako nastopi smrt v bolnišnici, v kakem zavodu, v ječi ali v kakršnemkoli drugem skupnem bivališču, je dolžan predstojnik ali njegov namestnik obvestili matični urad v 24 urah ter dati podatke, omenjene v čl. 387. civilnega zakonika (leto, mesec, dan, ura, minuta smrti; priimek, ime, starost, poklic, rojstno mesto in bivališče pokojnika, priimek, ime, poklic, bivališče starišev; stan, t. ako je bil pokojnik poročen, se navede priimek in ime živega
zakonca, ako je bil Vdovskega stasu priimek in ime 2akonca, fct je pred njim umri). Obenem se mora izročiti potrdilo o smrti, ki ga izda v to poklicani zdravnik. Na podlagi te napovedi se szda smrtni lisi in dovoljenje za pogreb.
C, Poroka,
Preden se izvrši poroka, s e opravijo oklici, ki se izvršijo po zahtevi prizadetih
opozarjamo, pred žsp-a?iom nikako ne odpravlja ali prepoveduje cerkvena poroka. Isto velja tudi glede krsta. Naši ljudje se bodo torej tudi po teh predpisih držali svojih podedovanih običajev in cerkvenih predpisov in zapovedi. Vsakdo bo neovirano mogel skleniti zakon pred rednim dušnim pastirjem ka-strank in na podlagi "listin, ki jih zahteva W do sedaj. Ponavljamo torej, da v tem matični urad primerno vsakemu posamez- j oziru novi predpisi ne vsebujejo nikakih nemu slučaju. Da bo poroka pred zakoni prepovedi ali kakršnihkoli ovir.
veljavna« jo mora opraviti Župan, ali kak njegov pooblaščeni zastopnik.
Č. Državljanstvo*
Pred postavo pa bo poroka veljavna le tedaj, ako se sklene pred županom. To se pravi, da le po civilni poroki nastanejo za poročenca in za njihove otroke pravne
V spise državljanov se sprejemajo iz- posledice sklenjene poroke. {N. pr. otrok, jave, ki jih predvideva zakon cd 13. junija ki je rojen iz zakona sklenjenega le v 1912, št. 555, dalje prisega novih držav-i cerkvi, se smatra pred postavo za neza-Ijanov, ki jo predvidevajo čl. 5 omenjenega konskega, toliko mož kolikor žena se zakona, čl. 8. kr. odloka od 30. decembra lahko vnovič poročita, kakor da bi bila še 1920, št, 1890 in čl. 2. kr. odloka od 29. j samska itd). S cerkvenega stališča pa je
rejo prizadete . . . _ bivati v isti občini in biti starejše nego tudi sklepanje civilne poroke, ako to za-stranke, jhtevajo postave dotične države, kakor ne * • • .izključuje postava iierkvene poroke, kot Med našim ljudstvom bodo ti novi pred-1 smo že zgoraj omenili,__
—	S Sjezik pri vseh državnih, deželnih in občni-
| skih uradih, kakor tudi pri naših gospodarskih «Pred kratkim sklenjen dogovor z Južno ; udrozenjih« težko zadel naše interese. Morem železnico dovoljuje nagrado 2 zlatih fran- ^toviti Vaši ekscelenci v imenu županov
pfei povzroči precešnjo zmešnjavo iit je Stara komedfja —^sfsra Čast! nevarnost da se	napačno tdmačUU Ffancoski ffliaislpr za pol;c<IeIsWo fe ncdav_
te^a opozarjamo, da se s poroko odredil poizvedovanje, toliko let possdu-
jejo oziroma obdelujejo zemljo poeđine kmetske rodbine. To poizvedovanje je ugotovilo, slučaje, ko take rodbine posedujejo in obdelujejo svojo zemljo že dve-tri-m tudi štiristo let. Takim lastnikom zemlje je ministrstvo podelilo častne diplome. Med drugimi je bil tudi naslednji zanimivi in redki slučaj. V kmetski občini Moličres živi številna rodbina Lafargue. Njihovo zemljo je kupil praded te družine leta 772, torej pred tisoČstoenoinpedesetimi leti!!
«Istarska Riječ* pa ugotavlja, da so tudi v Istri kmetje, ki obdelujejo zemljo, ki so jo njihovi pradedje pridobili pred sto in sto leti. To se more dokazati iz raznih starinskih ooorclc. Iz starih listin se more ugotoviti, koll&o sto let je kaka posest v rokah istega imena. A!i ne more biti po vsej pravici ponosen kmet, ki more reči: to zemljo je obdeloval moj oče, moj ded, moj praded, ki je nosil isto ime, kakor nosim jaz in vsi moji otroci?! Pomislite le, koliko dogodkov sc je odigralo po svetu v tako dolgem časni Koliko vojn je bilo, koliko nesreče, koliko sprememb! Padate so države in mesta, menjali so se kralji, zakoni in običaji. Zemlja pa je ostajala v rokah naše družine in "prehajala od očeta na sina, na vnuka in pra-vauka! In to v Istri kljub staremu benečan-skemu pohlepu, kljub drznosti nemških grofov in baronov in kl;ub raznim elementarnim nezgodam! Proti vsem tem nadlogam se je moral boriti naš kmet, da je ohranil svojo zemljo, podedovano od prednikov! Vsaka Ieha, vsaka ograda, vsak vrtič je velika knjiga, ki so jo napisale žuljave roke našega največjega, najvrednejšega človeka — našega kmeta! Klobuk z glave pred njim! Bog ga čuvaj in ga nam ohrani! Stara kmetija — stara čast!
VNE VESTI
kov za tono blagu, ki je namenjeno preko Trsta; radi tega je Južna železnica zainte-
vse dežele, da smo si tudi v tem težkem času spreminjanja zakona prizadevali, da bi izpolnjevali svojo dolžnost toliko napram državi,
resirana, da odvzame Benetkam še ono	kolikor napram lastnim občinarjem. In menim malo prometa in ga usmeri proti Trstu. To morem ugotoviii s polno pravico, da smo
stori "tem lažje, ker ima v svojih rokah	jo tudi izpolnili. Tudi smo pripravljeni, da
kontrolo nad vsem avstrijskim železniškim	bomo nadalje posvečali vso svojo moč bla
omrežjem. Rim nam je	------n™^«, —Hk-, t,*™ ™
za olajšave pri prevozu
stanišča; in ko smo se sklicevali na Trst,	^^ j ^ bi nas twJi prfiibivaistvo
nam je odgovoril ca so bile dovoljene	ne /a2JmeIo -m ne bi mcg!o varovati svoje
Trstu te olabave, ker jih je umival ze pred	pravicc. prosimo Vašo ekscelenco, ~
ojno — kakor da	n-------
S
te- •
Silvestrov večer je tu! Da se na ta večer obilno pije in jč, je obče znano! Kako veliko korist bi naredili, ako bi se tej veseli razvadi le nekoliko brzdali, v korist « Šolskemu dru-uštvu», t. j. za vzgojo naše mladine. Par litrov vina pri vsaJci družbi manj in «Šolsko društvo» dobi lahko lepo svoto, da potolaži nedohranje-ne želodčke naše revne decc! Naš klic ne bodi klic vpijočega v puščavi!
Poroka. Dne 29. t. m. se je poročil v Buzetu da pri [gospod Josip Demarin, učitelj v Vodicah (ro-
^	T"l	i	«	j-r a j	w v ——— — - - —--« —— r — o--zr " — ---jf —----- -— —— v	j » »
bi jih Benetke ne bile, uredbi jezikovnega vprašanja v nemških ob-1 dom iz našega česiitega Medulina) z uživale! Zahtevamo, da Ge železniški in činah tu-di nadalje dovolite nemščino kot dr-IZorko Flego, učiteljico in hčerko gospo
gospico gospoda Fra-
iavni jezik, istotako pri občevanju z vsemi j na Flego, bivšega buzetskega župana, bivšega državnimi in deželnimi oblastva, vsaj v 1. in 2. deželnega poslanca, širom znanega neusiraše-S. Germaineska tiircvna" pogodba nalaga \ mstanci. Da se občevanje oblaste v s prebi- nega narodnega borca in mučenika. (Sin chi-Avstriji, da dovoli jadranskim pristaniščem ™lsivom ol^a, prosimo, da bi na naše ozem- hovmk mu je umrl v metntšiv., na Sardiniji}.
^ j L	-__: -__»te pošiliali lc uradnike, zmozne obeh jezikov. fJovcporoccncerna zehrao iz srca vso srečo in
ugoonostne razmere v pnmeri 5 severnimi , . . .	,	obilni blaoft.inva h^žir«*
^■Umirl' ali r^ien morda Reneike iadrsn- Posebno težko e za župane proučevanje no- oDiinega blagoslova božjega, pnsvamsci, ali niso morcJa Benetke jaoran- ^ zakonov in' prosimo Vašo ekscelenco za| Poroka. Poročil se jc g. Anton Bemark iz
odreditev, da se bodo o najvažnejših materijali j Ricmanj, adjunkt državne železnice v Vinkov-izdajale zbirke zakonov v nemškem jeziku. fcih z g. Tonco Auerjevo iz Boršta. Zavednemu
ob uvedbi
pristaniški tarifi zenačijo z onimi, ki velfajo za ostala italijanska trgovska središča.
sko pristanišče? Edino na ta način se bo Benetkam odprla pot preko Breimerja. Medtem k<5 v Trstu in Genovi promet vsled nekaterih zaprek v severnih pristaniščih narašča, naše pristanišče vsled umetnih zaprek komaj životari. Pripovest o zapostavljanju Benetk je dolga; a zaenkrat samo toliko. Te razmere so nam postale že neznosne. In da bo vlada uvidela. da mislimo resno, je trgovska zbornica sklicala na dan 6. januarja 1924. veliko protestno zbor., katerega se bodo udeležili vsi beneški in tudi trgovci z dežele, ter beneški fasjo. Zborovanje se bo vršilo v gledišču «Malibran».
Tako tožijo Benečani. Šele sedaj vedo Tržačani, kako so srečni; kajti šele ko človek vidi nesrečo drugega, spozna svojo srećo. Kaj zato, ako imajo tržaški trgovci presneto malo od začasnega povečanja tranzitnega prometa preko Trsta; glavno je, da so Benetke ugotovile procvit in blagostanje Trsta. Benetke so govorile, bo
Potrebno je tudi, da bi župani novih zakonov dobivali od strani oblastev potrebna navodila v okrožnicah v nemškem
jeziku.
Glede šole prosimo Vašo ekscelenco, da bi poskrbeli za to, da se bodo našim otrokom, kakor doslej, dajale podlage za dnševni razvoj skupno od staris«v in učiteljev. To pa bo možno le tedaj, če se vrši pouk v nemškem jeziku, torej v našem "materinem jeziku. Pri tem ne preziramo potrebe, da si naši otroci pridobijo tudi poznavanje italijanskega jezika in prizadevali si bomo, da tudi mi jmpomo-remo k temu.
Glede napisov se nadejamo, da Vaša eks-celenca skrči odredbe na najpotrebnejšo mero in da se zlasti zasebnikom prepusti popolna svoboda, da se bodo mogli prilagoditi gospodarskim razmeram in potrebam.
Posebno hudo je prizadeto naše ljudstvo po kr. dekretu, izdanem v zadnjem času, s katerim se odpravlja moratorij za plačevanje dolgov iz vojnih posojil. Velika krivica bi
že res tako. Bari je že pozabil na «tržaške t alto sc otj "dolžnikov danes za-
■>-i mry Jif\<"f-In	. i .	t	t	I__cllcrnlfTim
avsfcrijakanie^, zato pa se hočejo Benetke spomniti svoje jadranske posestrime v gledišču «Maiibrai)3, Dokfer se bodo protestna zborovanja vrnila v «Ma!ibranu», ne bo menda tako hudo; vendar pa zna Trža-čanom huda presti, ako se bo v bodoče sklicalo tako zborovanje v kako drugo gledišče, na pr. «.Hudobrann,
čgpgili&D rupo? MWa v Bin
Govornik odposlanstva, g. Oberhaininer jc tako-le (v nemškem jeziku) nagovoril g. ministrskega predsednika: VaJa ekscelenca!
Prišli smo danes, da v imenu in po nalogu županov naše dežele Vaši ekscelenci kot načelniku vlade, sporočimo svoje najvdanejše
{»ozdrave. Zahvaljujemo se tudi Vaši ekscc-enci za to, da nam nudite priliko, da vam v imenu na<ib občin in prebivalstva predložimo svoje želje in prošnje. Prišli smo semkaj z največjo nado in zaupanjem, da se bodo upo-žtevali naši običaji, ker ste *«, glasom vesti v listih, odločili, da sami vzamete v roko uredbo neke za nas jako važne stvari, in ker smemo pričakovati, da more Vaša »kgcelcnca z državniško modrostjo tudi v tem vprašanju interese in potrebe nemške manjšine spraviti v sklad z državnimi potrebami. Ta za nas jako važna stvar je uredba jezikovnega vprašanja.
Kraljeyi prefekt je s svojo, nedavno izdano naredba, ki določa italijanski jezik kot urad-
Podpisani sklicuje
redni občni zbor
Političnega drultss .Edinost' o Trsta
za danes, SO. dec« v prostore uredništva «Edinosti* v TrsLu, Via S. Francesco đ'Assisi 20, L nadstropje,
z naslednjim dnevnim redom:
1)	poročilo odbora (tajniško in blagajniško),
2)	volitev predsednika, devetih odbornikov, devetih namestnikov in treh pre-gledovalcev računov,
3)	slučajnosti (razpravljanje in sklepanje o predmetih, ki spadajo v delokrog društva).
Začetek ob 10 dopoldne.
Odbor
Političnega društva 4
htevalo plačilo in prošmo Vašo ekscelenco tudi v tem »lučaja za spremembo sedanjih določb.
Ko smo s tem Vaši ekscelenci predložili za sedaj najnujnejše stvari naše dežele, izražamo nado, da Vaša ekscelenca vsa ta vprašanja dovede do rešitve, ki bo upoštevala interese in potrebe našega ljudstva.
Posetsnjs u znselsns prsnice
Tridentinski ptefekr je izdal odlok, po katerem je v državnih uradih in v razglasih, namenjenih javnotrti, dovoljena le raba italijanskega jezika. Obglavljena je vsaka jezikovna .pravica ljudstva pri občevanju z oolastvi. Lr. prefekt- se ne meni za to, da tako ijcnie ni upravičeno po državnih zagonih, da ie v navzkrižju z načelom najelementarnejse pravičnosti in slednjič preziranje najnujnejše praktične potrebe drugorodnega prebivalstva, to je: da pogubno posega v življenske koristi tega prebivalstva. No, taki-le gospodje prefekti so menda overjeni, da služijo s tem enotnosti in uspešnosti državne uprave. Seveda je tudi tako opravičevanje nezakonuega in napram ljudstvu brezobzirnega postopanja povsem neveljavno. Kako, za božjo voljo, naj bo uspešna zaščitnica koristi prebivalstva uprava, ki ne more direktno govoriti in pismeno občevati s prizadetim prebivalstvom/! Ali, kaj naj rečemo še-le k temu, da državna uprava s svojimi jezikovnimi naredbami posega tudi v zasebno življenje m snovanje, nad katerim ji ne gre nikaka oblast?! b tem, da n. pr. predpisuje trgovcu in obrtniku, v kakem jeziku mora uprizarjat« reklamna sredstva za svoje poslovanje, v kakem jeziku mora prirejati nadpise nad svojimi prodajalnami, posega nedopustno v zasebne pravice trgovca in obrtnika. Istotako posega v zasebne koristi prebivalcev. če ukazne, da morajo biti napisi na kažipotih v jeziku, ki ga ljudstvo ne razume, in če daje krajem imena, ki jih ljudstvo ne pozna — ne domače ne vnanje. S tem more nastati velika škoda za/ trgovca ali kako gospodarsko podjetje. Na vsem božjem svetu velja pravilo, da si more trgovec svobodno izbirati načine reklame, ki se njemu samemu zdijo najprimernejši za njegovo trgovino. S kratenjem te svobode se mu odjemtjejo možnosti za uspešno konkurenčno borbo. Le pri nas naj ne velja rečeno pravilo, ker mora vse, prav vse, služiti politiki raznarodovanja, pa naj pn tem vrag vzame vse gospodarsko življenje v deželi. Potem pa nam gospodje ie govorijo, kako pravični so In kako živa je njih skrb za gospodarsko povzdigo dežele, kako da hočejo dobrohotno upoštevati vte želje in potrebe prebivalstva!! Lahko je govoriti lepe besede. Ali tč ne koristijo. Č« pa dejanja gredo v drugo aasprotno smer!
paru obilo sreče.
Goriška «Nova Dcba» prepovedana v Jugoslaviji, V ljubljanskih "Jutranjih Novostiha čitamo, da je jugoslovenska viae i ;.abranila do-hajanje goriške «Nove Dobe-.-, glasilo slovenskih -»fašistov^.
Novi angleški konscl, G. Wiil»am Robert Mackness je dobil dne 6. decembra kr. eksc-kvatur za izvrševanje poslov angleškega kon-sula \ tržaški pokrajini. Sedež konsulata v Trstu,
Razstava ženskih ročnih del, ki jo je priredilo Žensko udruženje v telovadnici naše šole pri Sv. Jakobu, fe otvori danes ob 10. uri. Razstava bo trajala iri dni in bo odprta od 10. ure predpoldne do 4. popoldne. Vstop je brezplačen, Takim razatavam jTripisujejo v vseh kulturnih narodih veliko pomembnost za razvoj narodne umetnosti in s tem za splošni kulturni napredek naroda. Opravičeno pričakujemo torej Številnega obiska. V drugi vrsti tudi zato, ker dobijo s tem požrtvovalne naše žene priznanje in plačilo, ki jih bb gotovo najbolj veselilo in vzpodbudilo k novemu delu in na-daljnii požrtvovalnosti.
Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu od 15./12./1923 do 22./12./1923 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni; davi-ca 6, škrlatica 32, trebušni leg&r S, trakom 14, ošpice 16, malarija 1, norice 4. Umrle sti dve osebi vsled škrlatice, ena vsled tifusa in ena vsled ošpic.
Društvene vesti
PevBko društvo «Koio*>, Danes sc vrši pevska vaja v navadnih prostorih. Prosi se točnost.
Silvestrovo noč hočejo prebiti v veselem razpoloženju v dvorani ĐKD naši Šenljakob-čani skupno s svojimi prijatelji in znanci jutri zvečer. Kdor hoče kaj lepega videti in slišati, naj pride k nam jutri ob 9 zvečer. Priprave so izvanredne, vaje dan na dan, obeta sc res kaj krasnega, v iorek res ne bo nikomur Žal, da je prišel.
Šentjakobski Sokol ima danes dopoldne ob 10 svojo sejo. Pridite vsi in točnoJ — Starosta.
Šentjakobska pc^Iružnicđ «Š. D.» je prodala te dni lepega kanarčka, ki ga je daroval isti podružnici g, Ivan Počkaj, trgovec v uL Set-tefontane. Danes in jutri pa se proda petelin s krasnim grebenom imenovan Fiero, ki ga je podaril podružnici g. Pestotnik. Nadalje ima podružnica v zalogi lepo belo gos podarjeno od g. Ujčiča. Kupci, zglasite sel
Vrdelski Sokol bo imel v sredo 2. jenuarja ob 8. zvečer odborovo sejo.
Silvestrov večer s šaloigro, petjem in godbo priredi otroški vrtec pri Sv. Ivanu v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Kdor hoče pozabiti na številne dobrote, ki smo jih prejemali v letu 1923-, naj pride na zabavo, da pomore otroškemu vrtcu.
Šentjakobska čitalnica ima danes ob 6.30 zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu svojo navadno mladinsko zabavo.
Planinski klub obvešča tem polom svoje Člane, kakor tudi prijatelje, da priredi družabni Silvestrov večer. Kdor želi preživeti ta večer v vedno veseli planinski družbi, naj pride na Silvestrov večer ob 8H pred kavarno *Fa-bris», kjer jc zbirališče.
M- D. P. - Sv. Jakob. Danes, v nedeljo, ob | 18. uri redni sestanek s predavanjem. — Točno ob 15, uri vaje dram. odseka.
Iz tržaškega Isviienia
Nesreča nikoli ne počiva* O resničnosti tega pregovora se je včeraj prepričala zasebnica Viktorija Ferro, atara 32 let, stanujoča v ulici Pescheria Št. 12. Ko je okoli 11. ure Sla po opravkih po korzu Garibaldi, ji je padla na glavo tabla, ki jo je močan sunek vetra odtrgal iznad vrat trgovine De Angelis, ki se nahaja v hiši it. 35 omenjene uHcc. Fenova je zadobila 8 cm dolgo in precej široko rano na
mestni stražnik, ki se je nahajal tam v bližin*, opremil jo v mestno bolnišnico, kjer je ranjea-i ka aobila prvo pomoč, Nato je 1/ila »preieU v kirurgični oddelek.
Nesrečen padec kovača. Kovač Andrej Kan-,
IV	Skorklii - Coroneo
•L V , včeraj popoldne zaposlen na par* mku .Galizia*, zasidranem vb Llovdovem po-, molu v prosti luki V. E. III. Ko je končal svoj« delo, se je mož hotel podati na krov parnika «iJalmaziar>, ki jc zasidran ob Istem pomolu, tik prvega parnika. Spustil se je v velik tovorni čo'n, ki se je nahajal med parnikema t~i od tam plezal po vrveni lestvi na krov panjih* «DaImazia*. Nenadoma Pi4 ac jc leftva ntrgala in itanie je padel z višine dveh metrov v tovorni čoln. Pri padcu se je precej hudo pobil po raznih delih telesa ter se preeej močno vgriznil v jezil«. Na lice mesta poklicani zdrav-, nik rešilne postaje, je podal pcncsrečcncu p?va poincč, nato ga je dal prepeljati v mestno bol-ni5n;co, kjer so ga sprejeli v kirurgom odde^ lek. Okreval bo v 3 tednih.
Predrzen čin treh lopovov. Zakon-fea Jurij in Ivanka Visintin, stanujoča v osamljeni hiši pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, sla imela na božični predvečer nepričakovan in zelo neprijeten obisk. Ko sta zvečer sedela aa mizo pri večerji, so nenadoma vdrli v kuhinjo tHje ncznanci, oboroženi s samokresi, ki so jih grozeče naperili proti prestrašenima zakoncema, zahtevajoč, naj jim izročita denar. Predno sta se Visintinova zavedla strahu in osupnjenja, je eden izmed neznancev pograbil mol ročni kovčeg, ki se jc nahajal na neki klopi, jja odprl ter vzel iz njega znesek ?G0 lir, ii jc fcil tam spravljen. Tedaj ic Viiintin plani* :n ' jen proti lopovu ter ga zgrabil za vrat. T; .a je pa udaril z ročajem samokresa po ^lavi, otrescl Visentina ter zbežal s tovarišema na prosto. Visintinova sla vpila za njimi, a zaman-Drui>o jutro sta naznanila orožnikom na crož-niški postoji v Žavljah- Ti poizvedujejo za lopovi.
Nenadiia smrt ca ulicL Snoči okoli 19. ure je neka borno oblcčeoa ženska, stara »r-ribliž-. no 60 let. idoč po ulici XX. Seitembie nenadoma opotekla, kakor da bi ji postalo slabo ter se zgrudila na tla. Mimoidoči ljudje, ki so tu videli, so ji priskočili na pomoč, jo prenesli v mlekarno, ki se nahaja v bi£i žt. 47, pr-d katero se jc to zgodilo in istočasno obvestili o dogodku rešilno postajo. Na tiče mesta prihiteli zdravnik je dognal, da je ženika že mrtva. Pri njej niso naili nobenega dokumenta, da bi jo bilo mogoče spoznati. Pri sebi je imela le ročno torbo, v kateri ae jc nahajala steklenica za petrolej.
Pozneje je bilo truplo neznanke prepeljano v cirlvašnico mestne bolnišnice.
i s
Predavanje. Danes, v nedeljo 30. t, m, so vrši ob 10- dopoldne predavanje: Narodnost in državništvo, Via S. Giovanni 7, I. Predava dr. Jug. Vstop prost.
Ak^d. fer, društvo «Acrif»» v Goric5. Dru-; štveni sestanek s predavanjem sc vrši v nedeljo 30. t. m. točno ob 10. dop, v društvenih prostorih, Via S. Giovanni 7, I. Za člane udeležba — dolžnost. G. starešine in srednješolci vljudno vabljeni. — Predsednik,
Goriško učiteljsko društvo bo imelo v čci trtek, 3. januarja 1924. svoje letno zboro*. vanje v Gorici v ^Trgovskem domu j ob 9.30 dopoidne s sledečim sporedom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Razgovor o ur.idnih okrožnicah in O vpeljavi novega učnega načrta.
4.	Volitev novega odbora in dveh računskih pregleda valce v.
5.	Predlogi in nasveti.
Tovariši, tovarišiccl Pokažimo naši javnosti, da nam je naše polstoletno društvo skupno ojjniiščc, k}er netimo ogenj pravega kulturnega dela za blagor svojega stanu, naše šole in naše dece? Pridite vse m vsil
K polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor.
K zločina pri pemskem mostu, Proi. Bon-nes se nahaja še vedno v smrtnonevarnem stanju v goriški bolnišnici. V jjoslednjih dneh se mu je obrnila bolezen nekoliko na bolje, vendar še vedno leii v nezavesti in ni dosedaj še spregovoril niti bist-de Zdravje gosprdićne B. D. se je že v toliko zboljšalo, da bo v par dneh zapustila bolnišnico. Preiskovalno cbla-stvo je še vedno na nejasnem, da-Ii £re za roparski napad ali pa za čin maščevanja in tudi storilca dosedaj Se niso izsledili.
Sne£ v Gorici- V petek j>opoldne in zvečer }e zapadel v Gorici obilen snejJ. ki je pokril mesto in okolico z belo, zimsko odejo. Mladina ima svoje veliko veselje, mestni delavci pa obilno dela s čiščenjem snega
Pod vlak se je vrgel. V petek zjutraj so Je vrgel pod vipavski brzovlak na sćć»rdre^i; i cesti zraven bivše Mulitscheve železarne 4'žletni Federico Spinolo, delovodja pri 23. pešpolku. Soinolo jc ostal na mestu mrte* in dosedaj se še nc ve, kaj ga je neki gnalo v te straino smrt.
Iz Cepovana, Tukajšnji posestnik Ciril Mrak je žagal veje na nekem drevesu. Med žagan,ein je izgubil ravnotežje ter je tako resrteno padel na hrbet, da je osial na iieu raesia mrtev-Ta dogodek je vzbudil v celi občili veliko žalost in sočutje z nesrečno Mrakovo druiino.
Sc jima ni posrečilo. V četrtek ;e prišel na živinski trg v Gorici 43?ctni Kari Zivic iz Pev-me z namenom, da si kupi prešita. Ko se jc že pogajal z. nekim prodajalcem, sta šia mimo njega dva ptička in sta mu kar mimogrede smuknila listnico iz žepa ter jo hitro pobrisala. G. Anton Zucco, ki je bil prk a tega prizora, je hitro pozval dva atvaznilta, ki sla piic-ka ulovila. To sta 18letni Gugliekno Pe/elii in 20 letni Antonio Bracina iz Gorice.
Nesrečen sv, večer. Nesrečen sv, večer v i imeia 33 letni Andrej Kobal i/ Podkraja in G« -ričan Makuc, kajti docela nepričakovano sta ga morala praznovati v bolnišnici
V pondeljek zvečer je vozil Kobal voz premoga iz Sela v Vrtovin. Kmalu za Sclom je dohitel voz avtomobil računovodje Matiussi-ja iz Gorice, v katerem je sedel ludi Makuc. Iz neznanih vzrokov jc avtomobil zadc! z vso s0o ob voz ter podrl Kobala, ki jc korakal ob vozu, na tla ter mu povzroči' razne poškodbe, ki pa niso težke. Vsled sur''a je zletel tudi Ma&uc z avtomobila ter si je zlomil pri padcu desno roko. Voz in avtomobil sta bila tudi znatno pokvarjeni.
Iz dnevnika tednik- -11 Friui- , glasilo furlanske ljudske stranke, ki jc doscJaj izhajal kot dnevnik v v Vidmu, bo od novega leta dalje izhajal kot tednik. Temu je kriv jfnic'.ni položaj lista.
Prodaja mezgov ne javni dražbi. Na ta bi; riške trgovsko-obrtne zbornice visi dražbeni oglas poveljništva 3. skunine 2. gorslio-aTlilc-rijsk. polka v Gorici glede prodale mezjjov po^ tom javne dražbe- Vsi oni, ki *e zato zanimajo*
temenu. 2enski ie priskočil na oomoč nek nai si nrečitaio dotični oftioat
Hranjenje tropin. Tehnični urad videmske finance sporoča, da je s preiek tovim odlokom rek za hranjenje tropin podaljšan do 31. t. m.
Deželni kongres vojnih invalidov. V nedeljo
v ^"ci kongres deželnega odbora vojnih invalidov za Julijsko Benečijo in Fur-ianijo, na katerem so bili zastopani potom de-je<|aiov skoraj vsi odseki v deželi.
Predvsem je bila odposlana pozdravna brzojavka velikemu invalidu Karlu Del Croix, Bakar so sledile druge točke dnevnega reda. Največ je kongres razpravljal o vprašanju zaposlenja vojnih invalidov v večjih podjetjih, kakor ga predpisuje zakon Labriola. K temu prtdiuetu so govorili razni govorniki in je bila ■alxnec sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo deželni odbor zveze invalidov in oblastvo, da strogo pazijo na točno izvajanje zakona Labriola ter da nastopijo z vso strogostjo proti podjetnikom, ki se nočejo držati predpisov zakona. Sprejela je bila tudi resolucija, v kateri se opozarja na negotovi in neugodni položaj invalidov in vojnih sirot ter naproša osrednji odbor, da pevdvzarne energične korake pri kon-petentnih oblastih, da se končno reši to mučno vprašanje.
Kongres je razpravljal še o raznih drugih vprašanjih, ki so pa manjše važnosti.
Zmagovita Goricai V sredo je gostovalo v Gorici rtmsko nogometno društvo < Audax^, ki je merilo svoje sile z domačim nogometnim društvom <aPro Gorizia=>. Tekma, ki je izpadla ugc-dno za GonČane (i;0), je zahtevala svojo Žrlev, kajti na bojnem poiju je cbležal član •Audaxa=> Cutrcnc z zlomijno roko.
Krvav boHč, Na prvi božični praznik je prišel v gostilno v Zabrđem pri Eatah 24 letni
meta s Kitajsko, je treba omeniti, da se Je položaj vsled borbe med jugom dežele pod vodstvom Stmjatsena in osrednjo vlado skrajne zaostril Upanje pa je, da se bo vladi posrečilo ukrotiti vstaic in vzpostaviti normalne razmere, ki bodo zopet omogočile živahnejši trgovinski promet z inozemstvom in tudi s Trstom.
Književnost In umetnost
Jurčžč-Govekarjevega «Desetega brata»t znano ljudsko igro v petih dejanjih, uprizori v nedeljo 6. januarja 1924. dramatični odsek M. D. P. - Sv. Jakob v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Predsiava prične ob 7. ori zvečer. Zaenkrat javimo le toliko, da sodeluje tudi naš predobro-znani igralec g. M. Sila, in siccr v ulogi Krjav-Ija ter baritonist g. Sušnik, v ulogi Obrščaka. Naslovno ulego igra g. V. Kjuder. — Podrobnosti prihodnjič.
Dne 10. t, m. je gosp. Fran Šturm na Kozini izročil cŠolskemu društvu^ med Herpeljci in Kozinci nabrane darove v skupnem snesku lir 268.—.
Pri skupini pogrebcev oz. med skupnim pevskim zborom društva «Zvezda» iz Herpelj in «Vcnecj> iz Kozine po pok. Heleni Šturm iz Kozine se jc nabralo lir 102.— za »Šolsko dru-štvo».
V poveščenje poroke Angele Bizjak daruje (Iderski) R. G. Lir 5.— cšolskemu društvu* čna hvala!
PRODAM hišo v najlepši kgf v Maitzljah. «2 Mf> poštno ležeče« Matulje.	1703
GOSPODIČNA, sirota, sprejme vsako delo aa dom. Izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju L t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri upravnišivu.	1763
BABICA, aviorrzjraiia, sprejema noseče. Nizke cenc. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavcc. via Gitilia 29.	1677
(DELAVSKE ZADRUGE)
KRONE, goldinarje plačam 6 cent. dražje kot drugi, zlato, platin, denar višje kot drugi. Zlatarnica, Portici Piazza Goldona. 1772
V TGMAJU ŠT, 93, se radi selitve prodajo sledeči predmeti: vse v kleparsko stroko »padajoče orodje, kolo in citre s slovensko šolo.
1774
VELIK LOVSKI PES, temno-rojave barve, kratke dlake, nemške pasme, na prednjih nogah in na prsih nekoliko grahas£, se je izgubil. Kdor ga najde je naprošen, da ga proti primerni nagradi pripelje Alojziju Goriupu na Prošeku.	1778
(Dalje na IV. strani)
gesiov sunil Dell'Angelu nož v hrb?t, v težkem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico.
Tudi za ljubezen so zdravila. Naša narodna pesem pravi, da za ljubezen ni zdravil, toda 16 letna Natalija Moscr, prebivajoča v baraki Št. 2 Vi a Časa rossa jc drugačnega mnenja. Da ozdravi svojo bolno srcc, je izpila v torek. popoldne 50 gramov joda, kar je pa takoj opazila njepa skrbna mamica, ki je nemudoma pozvala 'Zeleni križ- na pomoč. Ta je prepeljal takoj Natalijo v goriško bolnišnico, kjer so ji izprali želodec.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
Les: Povpraševanje po trdem lesu ni Se vedno posebno veliko. Vendar pa se kaie nekako zanimanje za bukovino in hrasiovino. Kupčij pa je bilo le malo sklenjenih, ker smatrajo italijanski kupci cene slavonskega trdega lesa za previsoke in računajo obenem tudi
z naraščanjem tečaja lire. Slavonski je bil v več SiU'jajih izpodrinjen po aiv.eriške«a in afriškem lesu. Cene bukovine so padle in so se gibale okoli 440 lir, franko Postojna. Hrastovina se je olačala po 750—800 lir. franko Postojna. Tvornice pohištva v Lombardiji prodajajo normalno in imajo vse dosti dela. Železniške prage rabi eedaj predvsem Grčija. V industriji vagonov se je delo zopet skrčilo, ker se sedaj izvršujejo le poprave in ni novih naročil.
Južno sadje: Lešnikom so v zadnjem Času poskočile cene. Vzrok temu so pičle zaloge toliko na tukajšnjem tr£u kolikor v Carigradu. Govori se, da tudi v krajih, odkoder prihaja to bla£o, zaloge niso več poccbno begate. Povpraševanje je znatno. Cene se gibljejo med 700—720 lirami. Po vesteh iz* Sanirne so prčile že % pridelka iz Suite v konsum, vsled česar kažejo cene stremljenje navzgor. Prodaja je prccejšnja in cenc od 400 do 600 lir. — Vsled nestalnosti tečaja grške drahme so poskočile tudi cene smok vam in desezajo pri dohri kakovosti 210 lir. — Vsled neznatnih zalog v ApuSiji naraščajo tudi cene aucndelj-dov. ki sc plačujejo (prvovrstni mandeljni iz Br\rija) po 820 lir.
Sladkor: Razpoloženje na h-gu je bilo v zadnjem času mirno, ker je bilo povpraševanje z bližnjega vzhoda neznatno. V zadnjih tednih se je zopet razvila preko Trsta kupčija z angleško Indijo, katera je obstojala žc pred vojno, a je potem popolnoma počivala. Cene: sladkor v prahu takoj in do marca 28—28.10 šterlingov, v kockah takoj in do marca: 30.10— 30.15 šterlingov, Concasse28—28.5 šterHntfov.
Kava; Dasi se jc dovoz ir. Brazilije sukal v mejah predpisanih od vlad*? in dasi je celokupna zaloga v Braziliji padla pod 1,000.000 bal, je bilo zanimanje zelo klavrno. To pa se navadno dogaja vtako leto ob praznikih radi pomanjkanja poročil. Sttperior Saalos, ki je stal nad 70 šiiingov, je padel pod 70 šilingov, kar je deloma v zvezi s poslabšanjem brazi-lij.kih tečajev. Glede prihodnjega pridelka v Braziliji so poročila nepovoljna m srednjeameriška kava se je do sedaj dobro prodajala, kljub temu, da so cene zelo visoke.
Vzroki naraščanja prometa črez Trst.
Vzroki naraščanja prometa preko Trata tičijo večinoma v sedanjem položaju Nemčije. Izdelki, ki so se prej naročali v nemškem Porurju in Porenju, prihajajo sede j iz Cehoslovaške in Avstrije. Vsled visokih železniških iu ladijskih tarif ee je tudi izkazalo, da jc za čehosfovaško, kakor tudi za južno-in &rednjcRemško blago najpovoljnejša pot preko Trsta. K temu naj se doda ludi večja varnost. Izvoz sladkorja je naraste! ne le na bližnji vzhod, temveč tudi izvoz v Indijo in tako sc je zopet pojavil v veliki meri promet, ii jc bil v povojnem Času skrajno neznaten. Velik del tega prometa pa bo zopet izginil, ko se povrnejo v Nemčijo redne razmere. Nekaj pa bo le ostalo, ker se v trgovini navadna pot ne zapusti več tako lahko ter se gre po njej, dokler jc mogoče. Kar se tiče pro-
PLAŠČI in obleke se prodajo. Cene zmerne.
Prodaja tudi na obroke, brez poviška cen, Via Ghega 7/11, srednja vrata.	1736
PIANINO ali glasovir f vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Bečar, Trst, Via Molino
a vapore 3, II. Spilpema vsa popravila in
uglaševanje po zmerni cenah.	6
ZLAT, srebrn is papirnat denar se kupuje is
prodaja po zraernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc GaKina 2, (nasproti <:ote!a Mon-cenisio]. Telefon 31-27. Govori sc slovenska
25
o Polonio 5
VJCUU1U
Buzet, 29. decembra 1923. Vodice
711

A*
M. Bizjak
zobotehr.ik
Via te XX S*it&mi>re 39, L (prej Acquedotio)
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim klijentom
712
. uvoz avijanje, pi-UT valčkov 30
KRONE, srebro, zlate in platin Plačam več kc* J— bert. Trst, via 1
k up trjetu. Prw>» Al-
v naših prodajalnah posebnih jestvin
TDCT* Viale XX settembre 28 Via Roa 23
I	I •	Telefon 43*47	m Ta3c*aa 44*49
VOLOSKO
OPATIJA
Telefon 35
Sloviti prepečen« „Gatii":
KRONE, goldinarj več kot drugi.
6-1.
U
H
Stensko urot ki jo daruje tvrdka R. Crismancich - Trst - Via Valdi-rivo št. tel. 1359 vsem konsu-mentom „Jajčne Crema Maršale" dobavlja z jamstvom urama in zlatarna F. Cavallar, Via S. Lazzaro, vogal via delle Toni.
JIiiii - Boifosec - DOllllti
Odhodi: Trst, Via Carducci (vogal Ponte delia Fabbra)
V	delavnikih 12.30, 15.20 in 18.10.
V	praznikih 7.~, 12.30, 15.20 in 18.10.
Odvetnik
rUiUJiSUUli „isuiu auis „ aa
IT-
Puncu MM k fl. SME.
„Pomaranča" Alkermes"
Specijaliteta: Rrspeče
SSre-Slre..... Mn-osifts? ... Aniieffs-^ngiich . ieur des Mm . j
& C@. London l
99
99
99
Mala steklenica L* 10*40 — Velika steklenic;
706
(r.
Mali oglasi
GOSFODIČNA želi dopisovanja z mladim, in-tcIigeĐinim gospodom. Nasloviti poštnoleže-če Bit tis t i «Nad& Rožan».	1783
STELAŽE za trgovino ee prodajo po najnižji ceni. Naslov pri upravništvu.	1787
DEČEK zmožen nemikega m italijanskega jezika v pisavi, se išče. Ponudbe na upravni-štvo pod «Agencija v	1768
KOZA, Svicarskc pasme, tretjič breja, se proda. Rojan — Moreri fit. 99, Pahor. 1789
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Ga rib a Id i 23/1.	1786
VELIKA zvosiška ara. rabljena, v dobrem stanju sc proda po ugodni ceni. Rak Josip, urar, Pomjao,	1784
TRGOVSKI POMOČNIK, meSanc stroke, vešč slovenskega, italijanskega, nemškega in hrvaškega jezika, išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri upravništvu.	1785
VDOVEC, veleposestnik v najlepših letih. Želi znanja z gospodično oziroma vdovo, brez otrok v starosti od 35 do 40 let, z gotovino ali posestvom v vrednosti 30 do 40 tisoč lir, ▼ svrho takojšnje že nit ve. Hčere posestni kov zmožne gospodinjstva imajo prednost. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod N »Srečna pomlad» na upravništvo.	1777
GOSPODIČNO, z znanjem srbsko-hrvatskega jezika, sprejme prvovrstna tvrdka v Trstu. Ponudbe pod «Cirilica» na upravništvo.
1780
VZGOJITELJICO za otroke, ki bi znala p oduče vati prvi razred ljudske šole, sprejme slovenska družina. Ponudbe pod «Jugo» na upravništvo.	178J
SLUŽKINJA« Slovenka, z znanjem italijanskega jezika se ponuja za varstvo otrok. Via del Toro 8III, vrata 8.	1782
PODLISTEK
Paul Bourget:
J il A
(13)
(La Ge6le) Poslovenil F. P. Toda Vialis je že bil slopil v knjižnico. Dr-je še vedno ista tragična omotica, bila na pisalni mizi sredi sobe, oživila
le
ministra in ga nato vteknil nezapečatenega v oni drugi zavitek. Tega je skrbno zapečatil. Sedaj pa se mu je treslo pero: pisal je naslov: Z« mojo ljubljeno Marijo. Vstal je, šel k pastelni sliki, katero je gledal s tako nizko zavistjo Fangičres, preden je izvršil svojo tatvino. Vse veselje njegovega življenja, vsi razlogi, ki so govorili, da se ne sme umoriti, so bili tam na onem platnu, ki so ga obsevale nežne in sinje oči njegove ljubljene Marije, kakor je bil ravnokar napisal in tako glo-
Ou
ginjenosijs.
can;a junaštv^ f
k
spomzn na njegov po- boko občutil, in pa njen krasni otrok s svo--Ike, ki so mu sledili. Naglo jimi sinje-kostanjevimi kodri, tako podobnimi 4erem je hranil vojaški lasem njegovega očeta. Ta slika njegove pre-*» pasom, ko je bil teklosti je le ie bolj razjarila bolest obupanja, *« bil nabasan1 namesto da bi jo bila ublažila. Misel, da bi ^ako čudno : znala pasti njegova sramota tudi na oni dve jegova te- bitji, ki nosita obe njegovo ime in ki ju tako ljubi, mu je popolnoma zmešala pamet. Naf1-je stopil zopet k svoji pisalni mizi, vzel i vol ver in pokonča pred ogledalom nad pe<
o m se pre-.jah. In z od-roki oni čudni
je previel pisarno
dr. A. Zupančiča
v Postojni.
Hočete prihraniti ?
Paleiots (Bastion) od L 83.— nore! Koike efileSe. . „ w Si— „ Obleke zs mbnieaif* „ „ 65.— „ HlnfelzdebelesfEl&ga» 32.— „
40 - Bila u i tka-N
U - na Cordacd - 40
Be'ars IMH MI ftlaraa U-iiziik icBlsrtes Is MiMn cen lilsalt li u nUuji
OIA HEOIA 6 - A. P0R1Č
Direkten uvoz
Jova-Oranse-PeKse po L45*- is CeylDH-Omn£g-Felcoc
Specijaliteta im Llpton - Lendsn;
Pločevinasta Škatla 2 unci L 4*75 Pločevinasta škatla \ funta L 8BS0
Pločevinasta škatla % ta Pločevinasta škatia 1 fi


„ROYJU" RUN
t
0
1
posebna znamka Naj Ima staklanka ^ . . Srednja » ** • .
"/iC . .
.Delavskih zadrug'

4.99 10.20 1S-90
42X72 dre lakaji L 250— 48X81 „ », „370.— 52X86 trt luknje „ 430.— 63X98 m » „540.— 63X120 „ „ Id petici za sladko oglje . . . „ 560.—
Kotel Iz kotlovine, meden« palica, vrata In noge Iz litega, železa ter premična peč. — PoiiSjatve na deželo. — Za preprodajalce in trgovce veliki 59 popusti
Največja zaloga
vioiti koledarjev
v
knjigarni in papirnici
j. Stoka
Trst — Via Milano St 37 — Trst
Naia zavaEovafnica
„UNION"
]e Dolvedo svetom zavarovalnico
Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik
Vina VeriKoatii - Prva orsta:
Uermoufh „Co?n".....mm L 910
UermoutU „Cinzano" .... „ „ 370 Vermoutlu bel, „lsolMir Hie-Llle „ 11-
Specllallteta: tmmM peneča cins:
Penefl flsti „Cors". . . steklenica L Ig*-
Pene« flsti „Clnzano".....18-
Pene!!! flsti „Gancla" , . ■„ ,.1S-
Specllallteta: Francoski šampanjec:
Hoet & Clitindon - Epemnyv emu „K M\ steklenica L 45-
„ „48-
h .52-
„ „55-
Plper Keldslecb - Relms, imte iei ser . 6. H. Mumm & Cle, - Relms, znomka J§1 mM Oeave tliguoi PonsartUn - Relms, znamka jer
S	_
„MONTIGRANDI"
(istrska spccfialiteta)
L 12'- steklenica
ocnostjo, k: jo je (ta,
mir poslednjih odločitev, .pisal nato dve si je naslonil cev na sence, držeč prat na p
Eismi ter ju del v dva oviitta različne veli-1 te lin u. Počilo je. Nesrečnež ae )e zgrudil osti. Na manjže^a je napisal ime svojega ie bil takoi mrtav. Smrt ie nastopila bliskoa
podr. cfcolake** *ru§tva» v» i
j»OS1a! g- ^ipla i* Sturij L. 7«.— kateraje m-bral Ktd šturškimi st ajdovimi trgovci.
G Hinko Schmidt ie daroval L. 50.— in k# iaboik svetoivanski podruž mest« oUičaj-
• f>vo!ctriega voščila in darila svojim od-
Jemalci. S čna hvala vsem darovalcem. Ro-;
i-iki posnemajte!	t .
V hflK vrlozavedne družine gospoda Josipa >ri Sv. Mar. Magd. Sp. se je na!bralo ob >ri;;;d porok« hčerke Zore Lir 52.35 *a naio
.o! ko deco.	, . t c či
Viilciičič Fran iz IColonje daruje L 5.— *i»ol.
Ob obletnici smrti nepozabne Mame daruje- j
jo žalujoči ostali Ur 100 — ^Šolskemu dru-j
Zavednim darovalcem« ki se ob vsa*« pruikl spominjajo naših malčkov srčna hvala. * Go^p. Pkmar Dragotin daruje L Matici* (Denar hrani .Šolsko društvo p). 5>rcna
hVZa Šolsko društvr> podr. pri Sv. Ivanu je na- ]
fer J Irg. Šapla iz Šturij med ajdovskimi m
Z V ^irrri trgovci L 70.---.
"c p .s-o Schmidt mesto koledar^ in darov -v Vh*. odjemalcem za novo leto je varoval jc.novani podružnici L 50.- in 20 kg. jabolk : voico. Srina hvala vsem darovalcem..«
m
za
Ro' I i- posnemajte!	, .
Fadrt^ici c Šol. d rušiva & pri Sv. Jakobu so di-rovali ob priiiki božičnm praznikov za S Sols? o reakcijo: Mladina ves čisti dobiček | mladince -abnve v nedeljo 23. t. m. v zne- ■ l ->7 __ V gostilni Ivančičevi pri obha- g ian'u Štefanovega godu: Peter L 10. Gregor g 5 'Je-"-ob 2, Anton 2. Pavel 2, Amonija 2, 8 Juslma 2, Štefan 1, Josip I. Ciril i. Menigo 1, | Ida i, Anic H. 1.50, Debeljak 1, M. 1. vsi | druži pa L 5.50; skupaj torej L 40 50.	-
V ^osti'ni tf. Kreševiča tudi na Mefancvo: 1 Gc^odar in sin vsak po 2 L, Stupar in Ske- * iann vsak r,o 2 L, Kresevič I.( Gombač F., De- i -ola. ^ Perhan, Krek elj. Lapajne vsak po lLi | vsi drugi Da L —SO. Skupa, torej L 14.50. i • Prav lepa hvala vsem dobrotnikom na?ih g
Ker ni voščil nikomur veselih«- praznikov, [g daruie Josip Šom za refckcijo L 6.
Izredna Izbera po zmernih cenah
Predmetov zn darove
potrebSCIne za kohinjo in mizo.
Najbogatejša in najprimernejša izbera v
ODDELKU DELIKATES
Peneča vina. — Namizna In dezertna vina, bela In črna. — Vsa vrste likerji: konjak, rum za čaj In puneh, troplnovec, črešnje v aikohoiu, zadersk! maraškln, vermouih. marsalaJUL - Konzervirano sadje, oljčno olje v vrčih ia škatljah itd. .td.
Za ogrevanje sob, uradov i. t d. i. t. d.
"HuricSa,! originine "HaIIar„
v vseli oblikah la velikostih. Te peči so se izkazale brezhibne
v vsakem pogledu.
* ' l,
---JU
Velika prodajalna jijiijske Krajine Trst, Via M. R. Imferiani 5 (prej Via S. GjovaaisS)
Lastnik: zMiUO CANETTO,	na
NTONIO DE MASI j
VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83 S
Zastopstvo in zaloga ;	g!
* . LIVARNSCE RODOLFO BERTOLI — PADERNO	|
OBRTNIJA KERAMIKE:	|
PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE *»
ZALOGA iN DELAVNICA
MAjOLIČNfH PEČ! -TŽELEZNiH PEČI IN ŠTEDILNIKOV
IZ31RA
Predmetov iz litega železa za peči, : majo! čnih in keramičnih plošč.
' — (1CSflnisitt8SM sosefino opsHG za pse! —
Znana slovenska tvrdka
m® KpHP^rii p«8-GORICA - Stolni n Sbs. S (fissno) - HSR1CA
so priporo^a'n sia*nemTi občinsc^Ti z% naktirajbol;3i!i siTaltih strojev Origiual Aftiudloti škh tor;\reoT kate .-a jamfi m 2a i'obo 25 let. — Br«zp!a5«a pouk v umetnem vezenju, kr^. rya
in i\	_ Imasn v zalogi t^di n.jboljiii dvokolesa ana-.nke Colamb * auioriSkili tovaren
in katere jamčim 2 leti, ter vse Jeis spadujcSe v mehaniCno in pekarsko btroko. (5«
— ctJsgaia In	Ga^iesi Si jlnl t?g SSev. 5
rsa1
Le^erljska številke
- zmb -nc duc 29. decw.S>ra i 923.
ban
F?renze
Milano
Nanoli
Palcrmo
Roma
Torino
i eiiezia
12	45	51
26	17	14
76	52	£9
53	19	84
77	89
2S	67
71	80
22	71
12	66 62 67
57	31 50 13
83 29
Odvetnik
f -------mr
Vsi odjemalci odlikovane specijalitete	20 *03!eZSSS 9 BStffl iS Hil 20i]8il
-f lalc^a Crema msriate"
dobijo popolnoma brespiaCl^O
g	^ ^ ^tLBL s^a Sfl fc Si C
Vipavsko, istrski relašk in kraški teian. Na
deb lo ia za družine Via CanSccjfJ S, r,a
drobno in za družine fcla Gi^ti^ni 31.
1 iiuujju |;upvmviuH i#i vA^sci'kji^; r~ ^	Telefon i9-SG.
• ¥ | krasno stensko uro s 36 urnim na-! v fief!& M TrCVSlKa 20 (ito T&KA 23) Priporoča se lastaik
Ifj vitkom. ; 08S 3mSm <6^ (486) čs l	vun^ir A	i	__________
sjregga a ateK^araiite ia
^©rsfiB porsfžila.
Valuta na tržaškim« Ir^-j. « tel -sne.	0.1150 «>12
av&ifiJsVc 'Tone .........0AfrA
Ce ! oslovagkc kr n^ •••»•«• 67.25 67
d?D-lriI .............
Icj!
mai-ic »»»»•••••••♦•*
dolarji.....................23.1»
francoski franki s*.	lli-<!> ll^^a
Svirarski franki •••*•* •»• —	—
.... 100.44) JO.ik>
ii^iiškl funti papirnati
je odprl svojo pisarno
o TrnosEin pri ilirsKI Bistrici
gospoda Ivana Benigarja <ovca v Trnovem št 121.
TVRDKA
_ CrismancSch
Trst, Via Vafldirivo 34
TtlafOR 13-59

si in portelccssti Inksaznl predmeti
1CE WEiSZ
CORSO V ITT. EMANUELE III, 24 - TEL. 35-75
wmm poioiii M nainneKeia porcelana $ L 290 naprej
Krasni	za	leto
in ia vsak@ pr!3lkd	SJ
sila sla!
;0B6
vsake vrste in v vsakem slogu
??ALNE ?0BE
v veliki izberi
LftKlMNE KUHINJE
po izredno nizkih cenah 1111

tvro^a
Šivalni strofi, petletno jamstvo, L 350.— ' za vezenje L 570.—
trst Via H* R. Smbrinni m Z im\ Sla S. femfl ^klopni,
malo-Btalli.keramlJ-Rlh m cementnih plošč.
mmm cena.
VIA RETTOR1 ! VIA MALCANTON 7-1S Tvrdka obstoječa od 1874
f^siviSjf ceno platujoai za
V
{boljših koies po izrednih cenah.
ISćejo se preprodajalci za Jutfjsko Krai no proti posebnim popuštam. Poiiiiatvc proti predpiačiSu-
57 Zzm\M, Trst, Ka 6. Ecrfeccl 11
VeSik! d^ddl
od najnavadnejšega do najfinejšega' v veliki izberi po nizkih cenah.
Campooovo
Trsi — Ulul s XX
tel. 793.
O
kunv zlatic, lisic,
dihurlevi videt, jazbecttViRiafH, va-verk. krtov, dlvlih
Ud§o1 i/ia
i
tu:
% a t i
Podružnica v Trstu.
n — um 30 otfoure n
Izisršum vsa issmne posse«
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovan]e po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje Vloge na tekoče račune po 4,|20^
k'csaad	obrala jftelugod^sJIs p© dogodi
Gte^ sedež	s UUSUANfl.
Podružnica : Brc?!ce, Celje, Črnomelj, O^r^ca, Kranj, Maribor, Aletkovič
Nov i sad, Ptuj, Sarajevo, Spilt.
glasnica	25,0150,009.—
Tel. 5L 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12 l/s in od 14V2 do 18.
Miš loiioia fekhk. M So mar
o,«	« jsg 8R domafih xalca»i
8iu$sppenorsnz£i=pa windspiic
z iBlfiia Ia ddataico ia pocrase '	*"" " "" **
a Ulo An!. Cacda 6, Telefcn 13-64
naznanja svojim ceni. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" 5 mirosodnl po skušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki bo stopil v veljavo s !. januarjem 1924. tudi v novih pokrajinah.
Popravila se izvršujejo točno in po
zmernih cenah.
Trst« VSa Cesara SatlisU Si 10 fil. nadet., nrala 16 35
Sprejemajo se pošiljat ve po pošti
.... pila Mu ELIJA m y semci
Save^s- 5t. S na^oanja tem potom slav. občinstvu. d» je prejem zastopstvo iUjboijSih «n svetov. Šivalnih strojev t,PF»S-i •
- o4 2 o* = .3 S S »SJgtS s^^a
icll'F2|J S P § II2 > ^ a si > cU
Se topio priporoča ELUA COK, sodni izvedenec Puzia Cavour 9.
ie nalbalSiE tiar ženski leyelitek
zadnjega vzorca, iz voljnega in trpežnega usr.ja za sam h L 30»—	BrezkonUurenčna cena	L 30.-
Na prodaj fe v velikem semnju obuvala
ViA MAIOLICA 6
Prave raspr&da|aa cena	Pmia rasprodalM cm
Od danes naprej bomo dali vsakemu kujicu koristan dar. / DpftiUj
darovan BAIONC-IK*	., £1
Prejeli	velikaasko partijo ćmlH ia ramenih čevljev, .motnih, L	1 i-l*
Črniti i-.artfenili čevljev, moCnlb, z dvojnim pod^IaUira L 4».-- Prava prilika.
UslantvUftaa i&ta 19S3. Daflftfižica gSavtKa LIL 1vpisana. Glavni feocsaž: Trst, VSa S. NfiS&aa 9	pajaca).	s
tr

i JugoilawiJe
potom lavazaasa uvoda
Jadranska Banka v B UubUani in Zagrabu
q;
□i
o
o
tu metih podružnic v slavnih »astlh Jugoslavije.
U^ M	Inkasl ofekiov In rabinov« Informacija. Kupuje tu
_____llt¥tM1 piaia I« draga oporadio po aaJugodneiSIfc pogojih.	• a
vlogo v OlMriih tor Uli obrostufa na|bol|o po dosiovoru.	a
« " **	v' : • ,-•_'__i o
0T00 o'o aooaoaaanaaa q o oa q o o o u„n □ Q P P oa'obobnoaondao