Gospodarske stvari. Češplja. (Prunus dome8tica). M. Kje je 8esplja pra7 za pra7 doma, se ne da do goto^a dognati. Pii nas se nahaja di^je ob plotih in 7 grmo^ji in na nerodo^itnih tleh blizu 7asi. Tu raste ko trnjast, trščat grm, sajena pa in obdelo^ana po 7seh naaih pokrajinah 7 pra7 razli8nih zemeljskih razmerah. Nekateri poročajo, kakor da bi jo bili na Nemako ob Renu ae le leta 1196 po koačicah iz Moreje na Grškem prinesli in zasadili. Po Slo^enskib krajih je goto70 starejša in prej kp ne že z danaanjimi prebi^a^ci sem zaplojena. Cešplja hoee imeti zavetno Iego in skoraj 7 7saki zemlji stori. Ceaplja je pra7 doma8e sadno dre^o, zato se pa tudi po pra^ici imenuje po latinski ,,domestica", t. j. domača. Le blizu člo^eka in blizu 81o7eškega douiovanja najbolje stori in rodi. Po odprtih, 7etro7nih krajih sicer tudi še raste Da le redkokedaj kaj rodi. Zaploja se po koreninakib izrastkih, ki se morajo na svojem mestu porezorati, dokler da dosti močni postanejo za preaajanje. Pa tudi koa8ice sade, kar se mora po jeseni goditi. Da koščice požen6, se niorajo poprej 7 gnojnici namakati in le pra7 plitvo jih gre posejati, da morejo zrako^ine na nje delo^ati in kosčicam sklepe odpreti. Da si pa tudi nekteri posejanje koaeic priporo8ajo in h^alijo kot dobro in prinaerno, 7endar se pa mora re8i, da 7 obee ne 7elja dosti. Na^adno izrastejo iz košcic trščati in trnjasti debiiči, ki v6asih re7ni drobni sad nea6. Zato ostane zaplojanje po koreninskib izraatkib še 7edno najboljše, samo je treba take izrastke podreti in jih v dobro prst 7 dre^esnici poaaditi, kjer se potem tako dolgo puste in obrezajejo in obdelujejo, dokler da so za pre8ajanje na določeno mesto. Najlepša čeaplje^a dre^eaa se izrede, ako se mladi, jedno- ali d^eletni korenineki izrastki 7 dre7esnico posade in tanj po dre^esničnib naukih in vrtnarskih pra^ilib 7zrejajo. Napaka, da spet koreninske izrastke poganjajo, iz?ira od kri^e in napačne posadit^e. Laaka Sešplja, kakor tudi druge sorte sploh, se najbolje in iiajzanesljivejše zarede po okuliranju na sli^e, po 6em se tudi to dobro laatuost dubijo, da kmalu rodo^itne postanejo. Kako ae splob s tem sadnim dreveaom ra^na, je tuko občno znaua rec, da ui treba o tem ae nadalje go7oriti. Sliva pa je brez 7sega ugo^ora po trsu najvažnejša sorta aadja, ktero imamo. Ona se da pra7 lahko zarediti, kmalu rodi, njeni sad je dober in zdrav in se da na veliko načinov 7 baaek obrniti. Na Nemškem ob Renu, Nekarju in Menu 8e 7sako leto, kedar češplje obrodijo, 7eliko tisoč cento^ češpelj poauai in potem na Holandeško proda. Ra7no tako se jih neizmerno 7eliko 7 sode nabaše in iz njib ali707ica žge. Sušiti 8eaplje bi bilo pac tudi našim kmeto7a7cem nas^eto^ati in si tako pridelek 7 boljši denar spra^iti. Sli7O7ice se sicer tudi pri nas dosti iz češpelj nažge. (Dalje prih.) Kako podgane (štakore) loviti ? V prazen polo^njak se položi na sredino opeka (cegelj) po koncu. Potem se prilije toliko 7ode, da gornji kouec opeke le malo iz 7ode moli. Polo^njak se pokrije z debelim papirjem, kten ae 7 podobi križa razreže in papirni konci k^iaku pripognejo. Na te konce se dene pi8a, ktero podgane rade imajo, in da zamorejo do nje priti, se k polo^njaku prikloni 7ozka deska; po tej deski pride podgana do nastavljene piče, in pade 7 polo^njak. Tukaj spla^a na suhi konec opeke. V kratkem pride druga podgana, ktera se tudi 7 polo^njak spolzne. Te d7e podgani 8e zdai 7 polo^njaku začno grizti, ker 7saka bi rada na subem koncu opeke se zdržala, 7endar pa je le za eno prostora. Vsled nasprotne borbe ena mrt7a obleži, pa tudi druge so med tein pri^abljene, ktere ra^no tako 7 7odo popadajo, in borba za suhi konec opeke se znovič pri8ne, dokler se podgane ined seboj ne pokon8ajo. rPr. Ldwrt"