Dvojni naČin financiranja prenove stavbne dediščine in Ljubljanski grad Author(s): Majda FRELIH RIBIČ and Dušan KRAMBERGER Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 39-40 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180569 Accessed: 10-10-2018 08:07 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:07:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 16. 17/1991 Majda FRELIH RIBIČ, Dušan KRAMBERGER Dvojní náčin financiranja prenove stavbne dediščine in Ljubljanski grad V času, ko je želja po celovitih pre- novah in funkcionalnem oživljanju spomeniške arhitekture vedno več, denaija pa vedno manj, se čedalje ostreje postavlja vprašanje, na kak- šen náčin zaščititi kulturně vrednote pred ozko ekonomsko logiko inves1 titoijev. Tokrat se bomo dotaknili le možnosti, ki jih ponuja selektiven pris top k zagotavljanju finančnih sredstev. Eden temeljnih in te re sov družbě, in posameznikov je, da se človeška ma- terialna kultura ohranja in varuje v skladu z normami spomeniške stroke kot kulturna in civilizacijska dobrina, namenjena vsem in vša- komur, ki je voljan in sposoben sprejemati njeno govorico in spo- ročilo. Vse državě, ki so podpisale med- narodne listine in konvencije o oh- ranjanju kulturně dediščine, s svojo finančno politiko načeloma ščitijo spomenike. Obstajajo samo razlike v možnostih in oblikah. Medtem ko so se v vzhodnoevropskih državah za obnovo spomenikov òdmeijala ve- činoina plánská proračunska sred- stva, pa se v zahodnem světu to področje rešuje veliko bolj struktu- rirano, vključujoč razen proračun- skih odmerkov številne sklade in dotacije, samoprispevke, davčne olajšave in druge učinkovito dodě- laně finančně instrumente v kořist ohranjanju in razvoju dediščine in spomenikov. Medtem ko so nekatere vršte spo- menikov že po naravi omejene samo na svojo spomeniško funkcijo (npr. arheološki objekti in prezentacije, različne sakralne arhitekture itd.), pa se drugim vrstam lahko namen- jajo in dodajajo poleg spomeniške funkcije tudi druge vsebine in aktiv- nejša vloga. Že nekaj dese tie tij je aktualna doktrína, po kateri je vklju- čevanje spomenikov in kulturně d diščine v sodobno življenje naj- boljše zagotovilo za njihov príhodnji obstoj. Kljub nevarnim čerem in omejitvam ta usmeritev še vedno ni presežena. Med družbenim interesom ohran- janja in urejanja spomenika in jegove spomeniške vsebine ter usposabljanjem spomenika za kon- kretno programmano funkcijo se vzpostavlja obvezujoče zaporedje "sine qua non". Spomenik mora biti najprej urejen in prezentiran kot spomenik, šele potem se lahko uspo- sobi za doļočen namen. Med oběma komponentama revita- lizacije po teka tudi ločnica glede načina financiranja, ločnica med skupnim družbenim vložkom na eni strani in investitorskim deležem za posamezne konkretne programe na drugi. Tej temeljni zasnovi, ki lahko seveda implicira številne različice znotraj raznih okolij in sistemov, je sledila - vsaj v obrisih - tudi domača zakonodaja. Prav to zahtevno po- glavje varstva pa čaka v novih raz- merah na temeljitę, učinkovito raz- členjene opredelitve. Náčin financiranja zadnje etape pre- nove Ljubljanskega gradu je bil izbran in načrtovan natanko v opi- sani dvoj noś ti investitorstva za dvoje različnih urejevalskih področij na spomeniku. Skupna (družbena, proračunska) vlaganja so namenjena celoviti sana- ciji gradu, njegovi spomeniški pred- stavitvi, nujni komunalni opremi in tistim servisním ureditvam v dvo- e tažném vgrajenem prostoru pod dvoriščem in v neposredni okolici gradu, ki so temeljno ogrodje celótne zasnove, saj razbremenjujejo zgodo- vinski in spomeniški grajski prostor (dvoraně in druge prostore znotraj traktov ter dvorišče) vseh motečih utilitamih pritiklin in ureditev in ga 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 39 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:07:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 po dnigi strani usposabljajo za brez- hibno funkcionalno oživitev. Mesto Ljubljana tako zádrži popolno last- ništvo nad Gradom in suvereno raz- polaga s površinami, ki so vredne več zaradi svojih spomeniških vrednot in infrastrukturně opremljenosti. Sele v tej fazi se lahko pojavijo sred- stva individualnih vlagateljev kot najemnikov prostorov na Gradu. Vstop investitorskega denaija za do- končanje in funkcionalno realizacijo programov (muzej, galerija in druge oblike kultuře, prireditveni prostori, gostinstvo, trgovina) je bil torej časovno, lokacijsko in operativno določen s celotnim izvedbeniin na- črtom in njegovo operacionalizacijo. Finančni vložek omogoča torej inve- stitori evo prisotnost na oživljenem Gradu sploh, velikost površin, ki jih zaseda, program, ki ga izvaja, in dol- žino najemne dobe, nikakor pa ne participiranja v lastništvu nad spo- menikom. Posamezni trakti Ljubljanskega gra- du so bili oz. bodo statično sanirani in spomeniško prezentirani ob raz- ličnih časih. Spomenik je velik in problemi so kompleksni. Vendar znotraj posameznega trakta zgoraj opisanega zaporedja faz ni mogoče spreminjati ali načrtovanega toka prenove prehitevati brez škodljivih posledic za celotni programski kon- c pt Obnovljeni peterokotni stolp, dela na traktih J in K, v kapeli, tlakovana polovica grajskega dvorišča, izjemno pomembni rezultāti arheoloških raz- iskav, gradbeno skoraj dokončan servis ni objekt pod dvoriščem z la- pidariji, kvalitě ta opravljenih del in zgledna spomeniška prezentācijā so v dni uspehi zadnjega obdobja pre- nove Ljubljanskega gradu in dokaž o pravünosti dvofaznega financiran- ja, ki so ga ogrozile šele resnično težke razmere v zadnjem letu. Majda Frelih Ribič, dipl. um. zgod., Dušan Kramberger, dipl. inž. arh., Lju- bljanski regionalni závod za varstvo na- ravne in kulturně dediščine, Ljubljana. Opomba: Obravnavana tematika je na- vadno skřita v člankih o menedžmentu. Opozaijamo pa na izvrstno publikacijo J. Taboroífa Conservation and Mana- gement of Cultural Patrimony in the Mediterranean Region, ki jo je Ieta 1990 objavila Svetovna banka kot de- lovno gradivo št. 6 v okviru Programa za okolje za Sredozemlje. 40 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:07:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms