npedlilooe Ib tbboumtaio postale — PoStnln« platana » gotovini
Leto XXVI.
TRGOVSKI
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lit), za l/t leta 50 lir, za 'It leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te
EUača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino* industrijo, obrt In dmnarnlštvo
1» Jubl Jana Številka 22.
'CTrednistvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nici v Ljubljani št. 11.953
LONCESSIONARIO ESCLU81VO per iu pubblicilš di p rov eni en za italiana ed eitera: -ST1TUTO ECONOM1CO ITALIANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino; in inozemstvo ima 1STITUTO ECONOM1CO IT ALI ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
fvhaia vsak torek IZfltffd in tek
Uubliana,	torek	16.
Cena0*80
Mobilizacija Evrope
Kontinent pregleduie svoje gospodarske rezerve
Dne 20. februarja je bilo v Pragi zaprtih 170 barov in nočnih lokalov.
Nova ureditev Južne železnice odobrena
Italija je sedaj odobrila 10. avgusta 1. 1. v Brioniju med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Hrvat-sko sklenjeni dogovor o novi ureditvi Donava-Sava-Adria železniške družbe (prej Južne železnice na Dunaju). Kapital družbe znaša 20,4 milijona zlatih frankov. Obligacijski dolg je bil v tem dogovoru skupno z zapadlimi obrestmi na dan 1. januarja 1042 določen na 86,84 milijona zlatih frankov. Za kritje obrestne službe se ustvari poseben fond, v katerega se stekajo ti dohodki: 1. letni prispevki interesiranih držav, ki krijejo 3 odstotno obrestovan je zneska 61 milijonov zlatih frankov, ki se razdeli po naslednjem ključu: Nemčija 51,1%, Italija 28,7, Madžarska
17,8	in Hrvatska 2,4%. 2. Letni prispevek Hrvatske v višini 0.2 milijona zlatih frankov za zopetno pridobitev železnice Zagreb-Kar-lovac. 3. Z letnim prispevkom Italije, ki znaša najmanj pol, največ 1 milijon zlatih frankov ter se ravna po višini uporabe železnice za italijanski pomorski pristaniški tranzitni promet skozi Trieste in Fiume. 4. S prevzemom ostankov dosedanjega obligacijskega fonda.
Pravice delničarjev varuje odbor trojice, ki jih imenuje skupina obligacijskih lastnikov, ki imajo najmanj še eno tretjino krožečih obligacij, ki se žigosajo na 2,5 milijona zlatih frankov. Posamezni lastniki delnic morejo uveljavili svoje pravice samo- po tem odboru trojice. Upravni stroški v višini 940.000 zlatih frankov se razdele med štiri države po prej omenjenem ključu. Kritje dolga bivše jugoslovanske države se uredi po novem dogovoru. Upravni svet tvorijo: 8 zastopnikov zainteresiranih držav in 10 od glavne skupščine imenovanih članov. 31. decembra 1968 preidejo proge Donava - Sava - Adria železniške družbe v last držav, na katerih ozemljih so.
Taksa na hišno služinčad in na biljarde
Zaradi prenosa davka na slu-žabništvo in takse na biljarde na Mestno občino, je bilo pobiranje obeh davščin ustavljeno pred potekom prijavnega roka. Sedaj se bosta obe davščini zopet pobirali in sicer do konca marca 1943-XXI.
Do tega roka morajo torej davkoplačevalci prijaviti še vse neprijavljene biljarde in plačati takso na sobi 5/1 oziroma nabaviti davčno karto na sobi 14/11 davčne uprave za mesto v Ljubljani, za vse služkinje, za katere do sedaj še niso nabavili davčne karte.
Proti onim, ki bi do tega roka ne plačali obe navedeni taksi, se bo uvedlo kazensko postopanje.
Turški državni proračun
Po poročilu turškega finančnega ministra Agralija predvideva redni turški državni proračun za leto 1943/44 480.3 milijona turških funtov izdatkov, za 85 milijonov funtov več ko prejšnje leto. Izdatki in dohodki so po proračunu izravnani. Obrestna in amortizacijska služba za javne dolgove zahteva za
20.8	milijonov več izdatkov, za vojno ministrstvo pa so zvišani izdatki za 19 milijonov turških funtov. Za izredne izdatke vojnega ministrstva pa je bil lansko leto postavljen izredni proračun.
Pod tem naslovom objavlja zadnji »Reich« pregled o mobilizaciji gospodarskih sil v raznih evropskih državah. Najprej omenja popolno mobilizacijo, ki jo j>e izvedla Nemčija in s katero si je nemško ljudstvo naložilo bremena in žrtve kakor dosedaj še nikoli. V mnogih deželah so zaradi teh nemških žrtev spoznali, da ne zadostuje, če le nekatere stvari in udobnosti pogrešajo, temveč da je treba, da slede nemškemu vzgledu. Ne bilo bi pa dobro, če bi se nemški vzgled samo kopiral, ker zahteva gospodarsko življenje narodov, da se mobilizacija gospodarskih sil izvede na način, ki je za vsako deželo najbolj prikladen. Kako se zavezniške in zasedene dežele pripravljajo, da izkoristijo svoje proizvajalne rezerve, kaže naslednji pregled:
Romunija:
Zavezniška Romunija je bila že s svojini aktivnim sodelovanjem v vojni prisiljena, da je napela svoje gospodarske sile do skrajnosti. Svojo težko industrijo je v zadnjih dveh letih znatno povečala, za celih 50 odstotkov. To ter močno povečanje agrarne proizvodnje nista dovoljevala prostovoljnega odhoda delovnih sil v Nemčijo. Vojno važne gospodarske panoge imajo zadosti delovnih sil — kakor rudarstvo, vojna industrija in kmetijstvo. Da bi se industrija potroš-nega blaga še bolj omejila, na to se ne misli, ker itak zadostuje samo za najbolj nujno kritje domačega trga. Pričakovati je, da se bodo za delo zajeli vsi, ki dosedaj še niso zaposleni.
Hrvatska:
Močnejša mobilizacija hrvatskih gospodarskih sil zahteva nadaljnjo notranjo konsolidacijo. Kakor hitro bo doseženo popolno pomirjenje, pričakuje vlada znaten polet gospodarskega življenja. Z ozirom na to se tudi ne smatra za umestno, da bi še nadalje odhajale delovne sile v Nemčijo. Pripravlja se ustanavljanje delavskih bataljo nov, ki se bodo zlasti uporabili v kmetijstvu. Proizvodnja pogrešlji-vih predmetov je bila že z ustavitvijo surovinskih dobav in z vpoklici močno omejena. Splošno podaljšanje delovne dobe se zaenkrat še ne namerava.
Srbija:
V Srbiji so priprave za totalno mobilizacijo že zelo napredovale. Nove naredbe sedaj izdelujejo pristojne oblasti. Deseturni delavnik je že dolgo uveden. Mezdni sistem je bil v važnih obratih zboljšan po načelih, ki vladajo v Nemčiji. Akordna mezda se je uvedla. Posebno dobro se je obnesel tako imenovani »akord žrtja«, da se za posebno dobre storitve povečajo obroki hrane. Poslovanje obrtnih podjetij je vezano na dovoljenje nemških oblasti. Za vojno nevažni obrati so prenehali obratovati, ker jim primanjkuje surovin in delovnih sil. Kmetijstvo se pospešuje kolikor je le mogoče. Obdelovalne metode so se zboljšale, strojni park se je povečal in kmetijstvo obdrži svoje delovne sile. Beograd ima svojo prvo tovarno za pluge. Mestno prebivalstvo pa se sedaj pospešeno mobilizira.
Od 17 do 21 let stari mladeniči se vpoklicujejo na delo. Preseljevanje delavcev v Nemčijo bodo v bodoče vodili javni uradi.
Francija:
Nova pobuda za stopnjevanje gospodarske storilnosti se obljub lja. Splošno podaljšanje delovnega časa na 48 ur je bilo dostikrat nemogoče zaradi nezadostne oskrbe podjetij z energijo, zlasti pa je občutno pomanjkanje električnega toka. Nameravajo se izdati mezdni ukrepi, da se poveča proizvodnja. Za letnike 1920 do 1922 je bila uvedena dveletna delovna dolžnost. Letniki do vključno 31. leta se registrirajo. V kmetijstvu in v vojno važnih obratih zaposleni veljajo kot delovni obvezniki in ne morejo menjati svojega delovnega mesta. Več stotisoč francoskih delavcev je bilo ali bo po Saucklovih načrtih mobiliziranih za Nemčijo. Nove možnosti se nudijo s prevedbo vojnih ujetnikov v svobodne delavce. Prepoved,! glede proizvodnje, kakor se ' v Nemčiji že dolgo uporabljajo,' bodo neizogibne.
Nizozemska:
Izšla je okvirna naredba, s katero se nemške metode za gospodarsko mobilizacijo smiselno uveljavljajo tudi za Nizozemsko. Za vojno nevažna industrija se je že dosedaj zaradi pomanjkanja surovin zelo skrčila. Trgovina, tako čezmorska ko tudi samostojna trgovina, more razvijati samo omejeno delavnost. Skrbno se preiskuje, če so postale katere delovne sile v trgovini proste. Najnižja delovna doba je določena na 48 ur, v posebnih obratih, zlasti pa v vojni industriji je 54 urna doba pravilo. Proizvodnja v premogovnikih se pospešuje mnogokrat z uvedbo nedeljskega dela. Prostovoljni dotok nizozemskih delavcev v Nemčijo je zavzel že znaten obseg.
Belgija:
Od 20. februarja dalje velja za 18 do 20 letne mladeniče splošna delovna obveznost, če ni važnih pomislekov. V lanskem oktobru je bil predpisan 48 urnik in je za nekatere storitve razširjen na 60 ur. Delavci, ki so zaposleni v kovinski predelovalni industriji in v rokodelstvu, se dostikrat pregledujejo, ker se najdejo med njimi dragoceni kvalificirani delavci za oboroževalno industrijo. Za vojno nevažni obrati se bodo morali močno omejiti. V Belgiji cenijo, da morejo gostinski obrati oddati eno tretjino svojih sil. Samo v slaščičarski industriji bi se moglo dobiti 5000 prostih delovnih moči. Delovne rezerve v trgovini in zavarovalništvu pa se cenijo na 75.000 ljudi. Stotisoči belgijskih delavcev so že dosedaj prostovoljno odšli v Nemčijo.
Norveška:
Dne 24. februarja je bil razglašen zakon o vpoklicih za življenjsko važne naloge. Zakon predpisuje načeloma delovno dolžnost za vse Norvežane od 18. do 55. leta in za vse Norvežanke od 21. do 40. leta. Po tem zakonu imajo ob-lastva pravico, da omeje obrtne obrate ali pa jih zapro. Natančnej-
ših načrtov za nadaljnjo mobilizacijo delovnih rezerv še ni. Vsekakor pa bo treba razširiti delovno dobo, ki traja dostikrat samo 9 do 16 ur in ki je pretrgana z zelo dolgim tedenskim zaključkom.
Češko-Moravska:
Jasno je, da je bil Protektorat, ki je del nemške države, že takoj ozko vključen v nemško vojno industrijo. Proizvodnja za civilne potrebe je bila že davno zelo omejena bodisi z neposredno ustavitvijo obratov bodisi z uporabo delovnih sil za druge namene. Gospodarstvo Protektorata je bilo s preložitvijo naročil zelo oplojeno. Leta 1941 je dobavil Protektorat v Nemčijo industrijske proizvode v vrednosti poldruge milijarde mark, od tega polovico izdelkov železne in kovinske industrije. Nova ureditev mezd po nemškem sistemu se pripravlja. Mezdna naredba iz decembra 1942 predvideva nagrade za posebne storitve. ; Sedaj, se popisujejo z osebnimi vpraševalnimi polami vsi moški od 16. do 65. leta in vse ženske od 17. do 45. leta. Za njih vpoklic veljajo iste določbe ko v Nemčiji.
Francoska banka je podala v svojem poslovnem poročilu za 1. 1942. poučne podatke o razvoju francoskega gospodarstva. Sicer so v bilanci tudi številke, ki so brez vsakega praktičnega pomena, kakor n. pr. postavka o zlati podlagi, ki se še nadalje ocenjuje s 84 milijardami francoskih frankov, v resnici pa je izven vpliva Francoske banke. Če pa se že navaja ta postavka, bi morala biti znatno večja, v skladu s francoskimi visokimi cenami. Francoska banka pa je opustila novo precenitev vrednosti zlate podloge, ker bi ta na zadnje imela le teoretičen pomen. Bolj zanimive so številke o obtoku bankovcev, ki se je v 1. 1942. dvignil od 270 na 382 milijard fr. frankov, torej za približno 42 odstotkov in s tem dosegel rekordno višino.
Vzroki za to veliko stopnjevanje obtoka bankovcev so različni. Predvsem se ni posrečilo francoski vladi, da bi prosto kupno moč tako zajela, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, ali da bi s posojili ta denar spravila zopet v državne blagajne. Črna borza, ki zaradi pomanjkanja dobro izvedene organizacije v kmetijstvu, a tudi zaradi posebne psihologije francoskega ljudstva zavzema še sorazmerno širok prostor, požre znatne dele obtoka bankovcev, ker se črna borza finansira samo z gotovino. Na drugi strani je francoska država prevzela s premirjem znatne izdatke. Lansko leto so znašali zasedbeni izdatki 300 milijonov frankov dnevno in so torej dosegli povprečno na mesec 9 milijard ali vse leto približno 108 milijard frankov. Francoska država ni mogla kriti teh izdatkov s posojili, zakladnimi boni ali davki, temveč si je morala pomagati s posojili pri Francoski banki. Brezobrestni predujmi Francoske banke francoski državi za kritje za-
Generalni gubernij:
Določbe za totalno mobilizacijo so bile razširjene na vse Nemce, ki žive v Generalnem guberniju. Smiselno se uporabljajo tudi za Ukrajince in Poljake, ki se bodo v povečani meri uporabljali za važna vojna dela v rajhu. V januarju izdana naredba dovoljuje uradom ustavitev ali združitev obrtnih podjetij. Zapiranje gostinskih obratov in trgovin je pri občutnem pomanjkanju teh obratov manj verjetno.
Za to, kar sta imenovala ministra Funk in Goebbels optiko vojne, ni povsod enakega razumevanja. Še so n. pr. v Parizu nočni lokali v obratu in cestna slika Pariza se je komaj spremenila. Tudi v Belgiji je cestna slika skoraj ista ko v miru in v Bruslju nosijo po ulicah še plakate, ki vabijo k obisku raznih zabavišč. Nočno življenje pa je bilo v Bukarešti zaradi plesne prepovedi, zgodnjega konca gledališč in zgodnje ustavitve prometnih sredstev zelo omejeno. V Beogradu pa se o kakem nočnem življenju sploh ne more več govoriti, čeprav je promet v i kavarnah zopet oživel.
sedbenih izdatkov so v 1. 1942. narasli od 142,5 na 221 milijard frankov.
Glavna skupščina Francoske banke se ni bavila z vprašanjem, kako naj se prepreči rastoča zadolžitev države in s tem vedno večji obtok bankovcev. Brez dvoma to niti ni v območju francoske emisijske banke, ki je le izvršilni organ. Mnogo večjega pomena je politika vlade, zlasti produkcijskega in kmetijskega ministrstva, kajti njuna naloga je zagrabitev tekoče proizvodnje in s tem za-trtje črne borze. A tudi finančno ministrstvo bi moralo biti udeleženo na vseh teh vprašanjih. Ze nekaj let obljubljena davčna reforma se tudi letos ni izvedla, pa čeprav so bili nekateri davki prav znatno zvišani. Za bodočo ureditev francoskih financ pa bo davčna reforma nadvse važna.
Glavna skupščina Francoske banke se je bavila z drugim, skoraj prav tako zanimivim vprašanjem, namreč z vprašanjem svoje avtonomije. Od 1. 1800. je Francoska banka izrazito zasebni zavod, ki je dobil od francoske vlade koncesijo za izdajo bankovcev. Šele pod režimom ljudske fronte se je državni vpliv na emisijsko banko znatno okrepil, vendar pa tudi tedaj ni postala Francoska banka izrazito državno podjetje. Sedaj pa je na glavni skupščini sporočil guverner banke, da ugasne koncesija emisijske banke 1. 1945. in da še nihče ne more reči, kakšno pravno stališče bo takrat dobila emisijska banka Francije. Zaradi tega je tudi guverner odklonil zvišanje glavnice Francoske banke, ki bi bilo sicer z obratno-gospo-darskega stališča povsem upravičeno. Kajti družbeno premoženje Francoske banke, ki se oficialno še vedno ocenjuje na 182,5 milijonov frankov, je dejansko brez-dvomno vredno več milijard fr.
francosko gospodarstvo
Iz letnega poročila Francoske banke
■ čiSZJu
Iz italijanskega gospodarstva
Mussolinijev prekop so začeli graditi v januarju 1939 in se sedaj dela navzlic vojnim časom nadaljujejo. Prekop bo zvezal Adižino dolino l morjem, od Roviga do Adrije. Zatvornice eo že sezidane ter se sedaj prekop poglobuje.
V Kiniu je bila veččlanska in a džarska komisija, ki se je pogajala z italijanskimi zastopniki zaradi podaljšanja ilaiijaesko-madžar-skega tekstilnega dogovora. Rezultat teli pogajanj je bil, da je izjavila Italija svojo pripravljenost, da pospeši dobavo po trgovinski pogodbi določenih tekstilnih kontingentov. Ker se je uredila tudi finančna plat vsega vprašanja, pridejo v kratkem na madžarski trg večje količine italijanskega tekstilnega blaga. Skupno bodo Italijani dobavili 2.4 milijona kg umetne svile poleg drugih tekstilnih izdelkov. Novi dogovor velja do konca leta. Plačilni in dobavni pogoji so ostali neizprenienjeni, cene pa se bodo nekoliko zvišale, ker je tudi Madžarska zvišala cene nekaterih svojih kmetijskih proizvodov, ki jih dobavlja Italiji.
Člani italijanske in danske komisije za trgovinsko izmenjavo so se te dni sestali v Rimu, da dopolnijo sedanjo trgovinsko pogodbo. Po večdnevnih pogajanjih je biil dosežen popoln sporazum ter se bodo trgovinski oduošaji med Italijo in Dansko poglobili.
Po odloku korporacijskega ministra se bo število tipov v industriji umetnih tekstilnih snovi zmanjšalo od 51 na 11, namesto dosedanjih 17 tipov viskozne svile pa se bodo izdelovali samo tri.
Na občnem zboru italijanske Nacionalne zveze za kmetijski kredit je bilo podano poročilo' o delu zveze za čas njenega lSletnega obstoja. Zveza je dala v tem času skupno ‘22*28 milijonov lir kredita, od tega 768 milijonov v severni Italiji, 597 milijonov lir v južni in otočni Italiji ter 863 milijonov lir v srednji Italiji. Samo lani je dovolila Zveza za zboljšanje kmetijskih posestev 215 milijonov lir,
Italijanska družba za javna dela na Hrvatskem SALPIC je dobila dovoljenje za udeležbo pri velikih javnih delili na Hrvatskem. V prvi vrsti bo izvedla melioracijo velikih močvirij v okolici Zagreba. Gre ma melioracijo 126.000 kata-stralnih johov. Družba nadalje izdeluje načrte za postavitev velike državne elektrarne v Tribalju, ki bo imela 70.000 konjskih sil.
Bauco di ltoma je imela lani 21.24 milijona lir čistega dobička, predlani pa samo 19.81 milijona. Banka bo tudi letos izplačala štiri-odstotno dividendo.
Zbiranje, konserviranje in razdeljevanje jajc je bilo v Italiji na novo urejeno. Vse zaloge so na razpolago kmetijskemu ministrstvu za oskrbo civilnega prebivalstva in vojske. Jajca smejo pri proizvajalcih kupovati samo določene tvrdke, ki so pooblaščene zbirati jajca. Izdelovanje živil z uporabo jajc je dovoljeno samo, če ga izrečno dovoli kmetijsko ministrstvo.
tsnzae*-. .-uBKKKm
»TRGOVSKI LIST«, IG. marca 1943-XXI.
Štev. 22.
Iz Italijanskega lesnega gospodarstva
Poročila iz najvažnejših gozdnih pokrajin Gornje Italije soglašajo v tem, da so vremenske razmere za sečnjo zelo ugodne. V zadnjih dneh starega koledarskega leta je bilo zadosti snega, da bo olajšan transport lesa v dolino. Letos se odpravlja les iz hribov mnogo laže ko preteklo zimo, ki je bila izredno ostra, snega pa je bilo malo.
Fašistična oblastva so pravočasno poskrbela za zadostno število gozdnih delavcev. Za gozdne delavce so bile odrejene nekatere posebne udobnosti. Pri nedavni obnovi nacionalne pogodbe za vse gozdne in lesne delavce je bilo določeno, da se izplača za zimska gozdna dela posebna nagrada v višini 150 lir, če je delal delavec pet ali več mesecev. Ce je trajala kampanja manj ko 5 mesecev, dobi delavec za mesec ali del meseca, ki pa ne sme biti manjši ko 15 dni, 30 lir nagrade. Nagrada se izplača ob koncu zimske sezone pri izplačilu mezd.
V kolikor ne bi bilo zadosti domačih delovnih sil, se sinejo sedaj po nedavno izdani naredbi prvič uporabiti za gozdna dela vojni ujetniki. Kmetijsko in gozdno gospodarstvo je že zahtevalo neka) 10.000 vojnih ujetnikov, za katere
so bile potrebne barake že postav-, ljene.
Po odredbi korporacijskega ministrstva je bila proizvodna cena za železniške prage na novo določena, in sicer za hrastove prage na 45 lir, za prage iz bukovine ali borovine pa na 42 lir za kos. Dimenzije pragov pa morajo biti naslednje: 260 X 24 X 14 cm.
Z objavo v »Gazzetta Ufficiale« je stopila v veljavo tudi naredba, s katero se po 17. januarju prepoveduje izdelava vezanega lesa, ki ni naveden v dekretu z dne 9. oktobra 1942. Ta dekret je dovoljeval samo proizvajanje vezanega lesa iz topola in bukve, in sicer samo štirih vrst, za katere so bile določene maksimalne cene za proizvajalce. V zadnjem času se je večkrat dogodilo, da je prišel v promet vezani les iz drugega lesa, da se je lahko obšla določena maksimalna cena. To je sedaj z novo naredbo prepovedano. Ce bi pa bilo v javnem interesu, da se rabi vezani les, si je pridržal korporacijski minister pravico, da dovoli izjemno proizvajanje vezanega lesa tudi iz drugega lesa. Producenti pa morajo v ta namen vložiti posebne prošnje na korporacijsko ministrstvo in prošnjam priložiti izjavo pristojnih uradov, da potrebujejo tak vezani les.
Počasnejše dviganje obtoka bankovcev v Romuniji
Na glavni skupščini Romunske narodne banke, ki je bila 21. februarja, je sporočil generalni guverner banke, da se je kljub zvišanju cen odstotek zvišanja obtoka bankovcev povečal samo za 20% proti 50 odstotkom v 1. 1941 in 30 odstotkom v 1. 1940. V 1. 1942 je narodna banka prejela deviz za 66.161 milijonov lejev, kidala pa je deviz za samo 46.663 milijonov lejev. Če se od diference v višini 19.493 milijonov odbije znesek deviz, za katere se je kupilo v inozemstvu zlato, je dosegel ves devizni presežek v 1. 1942 15.225 milijonov lejev.
naloge, ki bodo nastale po vojni. Izdelala so se obsežna navodila za poenostavitev poslovnega prometa. V januarju in februarju so se hranilne vloge še nadalje dvigale.
Hranilne vloge na češko-Moravskem
Vsota hranilnih vlog na Češkoslovaškem je že presegla 21 milijard Kč. To se je ugotovilo na zasedanju zveze hranilnic. Kot posebno razveseljivo se je omenjalo napredovanje hranilnih vlog po šolah in obratih. Prednosti brezgotovinskega plačilnega prometa so spoznali ne samo obrtniki in trgovci, temveč tudi kmetovalci, ki uporabljajo sedaj čekovne ra-! čune v rastočem obsegu. Poučno j je tudi poročilo- o revizijski delav-j nosti. Preteklo leto je bilo pregledanih 77 hranilnic in 61 po-1 družnic. Izkazalo se je, da so hranilnice pripravljene tudi za velike
Občina v Skoplju je dobila s posebnim zakonom pooblastilo, da ustanovi občinsko banko. Osnovna glavnica banke je določena na 5 milijonov levov.
Beograjska kovnica bo po naročilu finančnega ministra nakovala iz cinka za 90 milijonov din drobiža po 2, 1 in 0.50 din.
Ameriško zakladno blagajništvo je v sporazumu z Angleško banko določilo kot stalno relacijo med angleškim funtom In ameriškim dolarjem tečaj 4.024 dolarja za en funt. Prosta trgovina s funti na njujorški borzi je ukinjena.
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, Buši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
f Oton Raška
V soboto 13. marca je po daljši in hudi bolezni umrl ugledni ljubljanski trgovec Oton Raška. Pokojnik je bil c-nan kot vesten in sposoben trgovec, ki je užival v trgovskih krogih velik ugled. Bil je soustanovitelj tvrdke Lončar-Raška-Slare, ki si je v neverjetno kratkem času pridobila velik in zanesljiv krog odjemalcev.
Pokojni Oton Raška je bil dolgo vrsto let predsednik Pomočniškega zbora in se je tedaj izkazal ne le kot odličen organizator, temveč tudi kot mož širokega obzorja. Pod njegovim vodstvom je Pomočniški zbor doživel svojo najbolj uspešno dobo. Zasluga pokojnika je tudi, da je bilo tedaj sodelovanje Pomočniškega zbora in Združenja trgovcev v vsakem oziru koristno in dobro.
S svojim lepim značajem si je pridobil pokojnik številne in dobre prijatelje, katere je vest o njegovi mnogo prerani smrti težko zadela.
Bodi ohranjen odličnemu trgovcu Otonu Raški blag spomini
Naše iskreno sožalje žalujočim!
Elektrifikacija Slovaške
Po poročilu z informirane strani je sedaj na Slovaškem od skupno 2569 slovaških občin elektrificiranih že več ko tisoč. Celotna dolžina visokih vodov znaša 4400 kilometrov. Leta 1918 je bilo samo 75 občin preskrbljenih z električnim tokom. Takrat je znašala poraba električnega toka na glavo prebivalca samo 19 kWh, danes pa je narasla na 213 kWh. Zapadita Slovaška je že skoraj popolnoma elektrificirana, vzhodna Slovaška pa je še revna na električnem toku. Da bi imela Slovaška zadosti električnega toka, bi morala imeti 10.000 km vodov. Da nes jih ima šele slabo polovico. Večina električnega toka se pridobiva v kaloričnih centralah, v vodnih centralah pa samo 20 do 25 odstotkov. Nadaljnja elektrifikacija Slovaške je odvisna od ustanovitve novih vodnih central.
bi 21 Milil
II mio bambino h a letfo con 1’influenza... Moi otrok fe zbolel za influenco...
Le cosl dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie Invernali rappre-sentate da tosse, febbre, farlngM, tra-cheiti, bronchitl.
In tutti i malannl da raffredamento h. rimedio sovrano la
Tako evane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
In vendila In tulle le farmacie Dobi se « vsaki lekarni
E’INUTILE SOFFRIRK
ZAKAJ BI TRPELI
RODINA
Contro II raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Ali že veste
da izdelujemo priznano dobre, domače proizvode:
Toaletno milo „ ANITA", toaletno kremo „AN1TA“, rožno vodo „ANITA", rožno mleko „AN1TA“, zobno kremo trdo „AN1TA“, muholovce „Muskin" itd.
Še danes oddajte svoje naročilo
II
«9
MERKUR
tvornica mila in kem. proizvodov
j Ljubljana, Stari trg 17 i
Telefon 39-77
Gospodarske vesti
Od 11. marca dalje je zaradi var čevanja s papirjem znatno omejen | poštni promet v Srbiji. Zasebna pisma smejo imeti največ štiri strani, ki ne smejo biti večje ko pol pole navadnega pisarniškega papirja.
Ladijski promet med Zemunom in Beogradom je bil 3. marca zopet /obnovljen.
! Srbski finančni minister je dobil i pooblastilo, da razpiše dolgoročno državno posojilo v višini 1 mili jarde din, ki se bo porabilo za fi jnansiranje javnih del. Posojilo se j bo izdalo po tečaju 98.5%. Posojilo .se bo amortiziralo v 30 letih. Vse l ustanove, ki so po zakonu zavezane, da nalagajo svoje rezerve v dr. žavne papirje, morajo najkasneje i do 1. julija naložiti v teh papirjih po zakonu predpisani letni znesek.
Koncern Julius Meinl A G na Dunaju ima sedaj v Evropi 30 podjetij, 100 produkcijskih obratov in 600 prodajalnic. Koncern je razširil svoje poslovanje ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih deželah.
Nemški državni urad za kemijo
je prepovedal prodajanje in trošenje fotografskih plošč, filmov in papirja za nepoklicne namene. Tudi obrtno razvijanje plošč in filmov za nepoklicne namene je prepovedano. Nadalje je prepovedano izdelovanje kopalnih soli, predme-; tov iz voska ter raznih kozmetičnih j predmetov razen zobnih past, otroškega pudra, paste za parkete in nekaterih drugih predmetov.
Na Slovaškem nameravajo uve sti nov davek na vojne dobičke, ki naj bi dal državi na leto pol j milijarde Ks.
j Bombažna letina v Turčiji je bila : po uradnih podatkih lani za 50 odstotkov večja ko prejšnje leto. Lani 'je pridelala Turčija 186.900 ba!,
! predlani pa samo 127.100 bal, po~ jvršina bombažnih nasadov pa se i Je povečala samo od 172.400 na ,182.000 ha.
i Po novi romunski vladni naredbi
'se bo površina s tobakom zasejane i zemlje povečala od 24.161 na 40.000 hektarov.
V Franciji se mora odslej del stanovanjskega davka plačati z od dajo starih gospodinjskih kovin skih predmetov, ki se razmeroma dobro zaračunijo. Kdor ne bi oddal starih kovinskih predmetov, se mu stanovanjski davek zviša. Na ta način naj se poveča zbiranje starega železa.
Ameriški zakon o posoji in najemu je bil podaljšan za eno leto.
5 milijonov avtomobilov pride v Združenih državah Sev. Amerike iz prometa, ker je bila ukinjena veljavnost bencinskih nakaznic A.
Naznanjamo žalostno vest, da je danes preminul naš bivši družabnik, gospod
OTON RAŠKA
Dragega pokojnika ohranimo v častnem spominu!
V Ljubljani dne 13. marca 1943.
RAŠKA - STARE
manufaktura. LJUBLJANA
Itadio
Izrabite ugodno priliko, da zamenjate Vaš radio-aparat pri tvrdki
MLUPSHMMOO.Zrtaaiafc. Ljubljana. UL 3 aiaaa 6
RADIO
Kupimo radio-aparate iz uradne shrambe. Interesenti naj se zglase s potrdilom mestnega poglavarstva pri tvrdki
PHIUPS-RADIO, Ljubljana, Ul. 3. maja 6
ki bo takoj dvignila aparat iz shrambe.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovikega li*ta<, njegov predstavnik dr. Ivan Ple*s, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani