Kam in kako z odpadki?
S pojavom človeka na zemlji se je sprožil nepre-kinjen proces nastajanja odpadkov. Le-teh je vse več in v mnogih področjih predstavljajo vedno večji okoljevarstveni, gospodarski in finančni pro-blem. Tudi časovno se njihovih posledic ne da več točno oceniti in so zato tudi njihove posledice večinoma skoraj nepopravljive. Samo nekaj pri-merov:
—   vse hitrejše uničevanje ozonskega plašča,
—  ogrevanje   našega   ozračja   (učinek   tople grede),
—   vse hujše onesnaževanje ter zastrupljanje podtalnice,
—   onesnaževanje tal, rek, morij itd.
Tem nevarnostim smo izpostavljeni vsi in jim ne moremo ubežati oziroma se pred njimi izolirati.
Deponije - odlagališča odpadkov - so vse bolj polne, urejenih je sedaj premalo. Vse več je divjih odlagališč, ki kazijo in istočasno onesnažujejo okolje. Slovenija ima po podatkih iz konca leta 1990 cca 450.000 ton komunalnih odpadkov.
V Sloveniji se zato pospešeno lotevamo proble-ma ravnanja z odpadki vseh vrst. Na osnovi izku-šenj razvitih držav, predvsem Avstrije in Nemčije, razvijamo koncept gospodarnega ravnanja z od-padki, ki obravnava načine njihove obdelave in odstranjevanja ter zmanjševanje njihoveg" nasta-janja.
Centralna deponija komunalnih odpadkov na Barju vseh Ijubljanskih občin, se je s pospešeno gradnjo mesta v letih 1980 - 90 in tudi s povečanim urejenim odvozom in novo tehnologijo širila na področje južno od Curnovca, v skladu s projekti in gradbenimi dovoljenji vse od leta 1986 naprej.
Nova mestna vlada je v svojem programu pred-videvala osnovne preveritve lokacije sanitarnega odlagališča na Barju in naročila raziskave more-bitne onesnaženosti površinskih vod, talnice in podtalnice na območju KO.
Analize so opravljali Geološki zavod Ljubljana,
Univerzitetni zavod za zdarvstveno in socialno varstvo in Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, na starem odlagališču ob avtocesti pa tudi ZRMK.
Zaradi točnosti podatkov in analiz moram kori-girati navedbe spoštovanega C. Staniča v Naši komuni 3/4 (11. marec 1992) in navajam:
—   Globina onesnaženja z izcednimi vodami na starem odlagališču sega cca 16-20 metrov pod površino (to je v nivoju zgornjega vodonosnika).
-   Onesnaženje na novem odlagališču, 1. in 2. polje, pa kaže na osnovi 2 letnih raziskav le manjše onesnaženje z izcednimi vodami novega KO, preiskave kažejo preseganje naslednjih para-metrov:    KPK,    amonijak,    mangan,    poraba KMnO4, železo, motnost in obarvanost (to je v nivoju vode prve prodne plasti cca 4,0-8,5 metrov). Mikrološka preiskava vzorcev vode ka-že, da je bila higiensko neoporečna.
-   Onesnaženje izven nove deponije ni ugotov-ljeno razen v Bezlanovem grabnu, vendar je tu voda onesnažena tudi z bakterijami fekalnega iz-vora (črne gradnje).
—   Odpadna voda iz zbiralnika izcednih vod je pred izpustom v kanalizacijo v okviru normativov za odpadno vodo, ki se lahko spušča v kanaliza-cijo.
Zaključek je sledeč: da je zgornji nivo vode prodnih plasti na novem KO delno onesnažen (1. in verjetno 2. polje), vendar bistveno manj močno kot na starem odfagališču in prav tako ne v taki globini.
To poudarjam zato, da se ve, da je na novem delu onesnaženje mogoče še obvladovati z bistve-no manjšimi stroški, kar kažejo tudi naročene in izdelane študije in preliminarne raziskave, ki so bile naročene v letu 1990 in izdelane v letu 1991 (ZRMK). Izsledki študij in analiz so bili osnova za načrtovanje in projektiranje 3. odlagalnega polja, ki pa že predvideva dvig deponije nad nivo poplav
tudi po posedanju, naravno in umetno tesnenje ter kontrolirano prestrezanje in odvajanje izced-nih vod. Povsem potrjena in pravilna pa je tudi usmeritev izvršnega sveta mesta Ljubljane, ki na-daljuje z raziskavami v iskanjn in preverjanju novih možnih lokacij ožje Ijubljanske regije za nova odlagališča odpadkov oziroma za dejavnosti gospodarjenja z odpadki v smislu zmanjševanja, recikliranja, energetskega izkoriščanja dela od-padkov, inertizacije nevarnejših ostankov gospo-dinjskih oziroma obrtnih odpadkov in tudi kom-postiranja bio dela odpadkov.
Konec leta 1991 je bila naročena tudi razisko-valna naloga-koncept gospodarjenja z odpadki v Ijubljanski regiji (skupno z občinami Ljubljane. Kamnik in Grosuplje), nadaljuje se tudi preverja-nje novih lokacij ter priprava za predhodne razi-skave in preverjanje sanacije KO Barje. V mesecu maju pa bo podpisana tudi koncesijska pogodba za prvo poizkusno področje na območju Ljublja-ne, kjer se bo ločeno zbiralo komunalne odpadke na izvoru, uvedlo sekundarno zbiranje surovin z »eko« otoki in se pričelo postopno kompostira-nje bio mase skupno z občino Kamnik, vendar brez vključitve dosedanjega partnerja občine Domžale; predvsem zaradi nerazumevanja pro-blematike skupnega pristopa s strani občine in izvršnega sveta Vič-Rudnik.
Za zaključek moram poudariti, da osebno ni-sem zagovornik deponiranja vseh odpadkov kot je bila dosedanja praksa povsod v Ljubljani, še manj pa odlagališča na neustrczni lokaciji na Barju in naši občini, vendar zaenkrat še ni drugih celovitih in primernejših rešitev podedovane problematike. Do vsake dobre in premišljene nove rešitve pa se pride le postopoma in s skupnim interesom vseh koristnikov in tudi onesnaževalcev, ki pa mora biti ekološko in tehnično na višjem nivoju in manjšem riziku za prizadete ljudi.
Aleksander Marinko, dipl. ing.