Spol, spolne vloge in vrednote JANEK MUSEK VREDNOSTNA ORIENTACIJA IN SPOL Razlike v vrednotenju, vrednostnih orientacijah, hierarhijah in sistemih se vključujejo v tradicionalno koncepcijo spolnih vlog, "ženskosti" in "moškosti" ali psihološke spolne sheme, kot označujejo kognitivni aspekt spolne vloge ter njeno "tipiziranjc" novejši avtorji (Bern, 1981; Larsen & Seidman, 1986; Markus in sod., 1982). Pri tem seveda ni mogoče gledati na razlike v v vrednostnih orientacijah med moškimi in ženskami kot na povsem pristen odraz genuinih, naravnih in bioloških razlik med spoloma. Medkulturne primerjave jasno kažejo, da so vsebinske značilnosti maskulinosti in femininosti labilne in prehodne. V neki kulturi velja določena lastnost ali opravilo lahko za "žensko", medtem ko bo v drugi kulturi ista stvar veljala za "moško". To seveda pomeni, da takšne lastnosti ne morejo biti posledica spolne naravnanosti, marveč so naučene v skladu z delovanjem obstoječih predstav o spolnih vlogah ter njihovem vplivanju na socialno učenje in socializacijo. Med splošno ugotovljene medspolne razlike v vrednotenju bi torej sodila predvsem večja emocionalnost, intuitivnost in altruistična usmerjenost žensk na eni strani ter večja agresivnost (agonalnost in konkurenčnost), spolna dovzetnost in dosežkovna naravnanost moških. To je morda delno v zvezi s procesi naravnega izbora, ki je moral ženskam preskrbeti več sposobnosti za samopreživetje in nego potomstva, moškim pa več sposobnosti za zaščito rodu in delovne obveze. Morda lahko razumno pričakujemo, da se bodo te lastnosti pokazale tudi v tem kako pripadniki obeh spolov ocenjujejo različne vrednote. Le relativno redke značilnosti spolnih vlog bi lahko imeli za univerzalne in v njih videli morebiten odraz genuine spolne pripadnosti. Tudi med univerzalnimi razlikami v vrednotenju - univerzalnimi zato, ker jih najdemo v različnih kulturah - so nekatere verjetno predvsem odraz medkulturno uveljavljenih in razširjenih vzorcev različnih socializacijskih slogov in strategij, ki jih v teh kulturnih okoljih doživljajo pripadniki in pripadnice obeh spolov. Tako so očitno transkulturno konsistentne določene razlike v vrednostnih orientacijah moških in žensk: moški bolj cenijo kompetentnost in uspešnost, ženske pa bolj cenijo varnost in osebno moralnost (Bond, 1988). Moške v mnogih kulturah bolj vzgajajo v smeri uspešnosti in storilnostnc naravnanosti, k uveljavljanju v družbi ter h kompetentnosti, medtem ko ženske bolj k varnosti, altruizmu in moralnosti. Gre za razliko, ki jo je pred časom označil Bakan (1966) kot nasprotje med "agentnostjo" (delovanjem v družbi) ter "komunijo" (delovanjem v domačem krogu). Še več razlik lahko pričakujemo znotraj kulture na podlagi pridobljenih vzorcev vedenja in presojanja, ki so vključeni v obstoječe spolne vloge in jih pripadniki spolov bolj ali manj nezavedno asimilirajjo v svoje obnašanje, stališča in naravnanosti v teku socializacije in osebnostnega razvoja. Morda bi utegnila biti zanimiva posebno tista vrednotenja pripadnikov enega ali drugega spola, ki imajo kompenzatorični značaj, in pa ona druga, ki imajo asimilacijski značaj: vrednostna orientacija in hierarhija lahko odražata na eni strani pomanjkanje želenega (kar potlej toliko više vrednotimo), kakor tudi dejanske pozitivne izkušnje z določenim vrednostnim področjem. Po drugi strani bi lahko govorili tudi o razliki med usmeritvijo, naravnanostmi in pričakovanji na vrednostnem področju ter dejanskim delovanjem na teh področjih. Nevrotične osebe bodo često (bolj kot emocionalno stabilne) izražale svoje visoko vrednotenje estetskih, samouresničitvenih in poklicnih idealov, čeprav jih bodo manj dosegale in izkušale. Po drugi strani bo npr. lepoto bolj cenil tudi umetnik, ki je estetsko doživljanje ter izkustvo zares povzdignil na nivo, ki ga v vsakdanjem življenju ne poznamo. Zivljcnskc izkušnje pripadnikov enega ali drugega spola, ki izvirajo iz obnašanja, prirejenega spolnim vlogam in pričakovanjem, lahko vodijo do tega, da bodo eni ali drugi bolj cenili to, za kar so v življenjski situaciji prikrajšani (kompenzatorno vrednotenje), ali pa to, kar se jim je v življenju posebno priljubilo (asimilatorno vrednotenje). Nekatere pomembne raziskave v svetu so dale nekaj osnovnih odgovorov na vprašanje, kakšne so razlike med spoloma pri ocenjevanju temeljnih vrednot. Te razlike so npr. zanimale tudi znanega ameriškega psihologa Rokeacha, avtorja morda danes najbolj uporabljane lestvice vrednot pri večjem številu respondentov. Zaradi velikega vzorca so rezultati zelo indikativni. Tabela 1 Razlike med spoloma na Rokeachovi lestvici terminalnih vrednot (modificirano po Pogačnik, 1987) VREDNOTE MOSK1 rang ŽENSKE rang P (n=665) (n=744) mir na svetu 3.8 1 3.0 1 ***(p<0.001) družinska varnost 3.8 2 3.8 2 svoboda 4.9 3 6.1 3 ** (p<0.01) sreča 7.9 5 7.4 5 * (p<0.05) samospoštovanje 8.2 6 7.4 6 ** (p<0.01) modrost 8.5 8 7.7 7 * (p<0.05) odrešenje 9.9 12 7.3 4 ***(p<0.001) udobno življenje 7.8 4 10.0 13 ***(p<0.001) občutek dovršitve 8.3 7 9.4 10 ** (p<0.01) enakost 8.9 9 8.3 8 zvesto prijateljstvo 9.6 11 9.1 9 narodna zavest 9.2 10 9.8 11 notranja harmonija 11.1 13 9.8 12 ***(p<0.001) zrela ljubezen 12.6 14 12.3 14 svet lepote 13.6 15 13.5 15 družbena priznanost 13.8 16 15.0 17 ***(p<0.001) veselje 14.2 17 15.0 16 ** (p<0.01) razburljivo življenje 14.6 18 15.8 18 ***(p<0.001) Podatki kažejo, da se pojavljajo razlike med spoloma pri večjem delu vrednot. Vendar pa te razlike, če upoštevamo range, niso ekstremne; prav nasprotno, največkrat gre za razlike,ki so sicer statistično signifikantne (veliki vzorci!), vendar pa so rangi teh vrednot zelo podobni ali celo enaki. Zares velika razlika je v ocenah vrednot UDOBNO ŽIVLJENJE in ODREŠENJE. Za več kot eno samo mesto v rangih sc razlikujeta le še vrednoti OBČUTEK DOVRŠITVE in ZVESTO PRIJATELJSTVO. Če strnemo razlike, ugotovimo, da moški bistveno bolj kot ženske cenijo UDOBNO ŽIVLJENJE in DRUŽBENO PRIZNANOST. Ženske pa bolj cenijo ODREŠENJE, MIR NA SVETU, SREČO, NOTRANJO HARMONIJO, MODROST in SAMOSPOŠTOVANJE. Za ameriško populacijo (vsaj za tisto izpred okrog dvajsetih let) bi torej veljala ugotovitev, da najdemo nekaj bistvenih razlike med spoloma v vrednostni orientaciji. Ženske so bolj orientirane k religioznim in duhovnim vrednotam (odrešenje, modrost), k notranjim vrednotam in miru (notranja harmonija, samospoštovanje, sreča, mir na svetu). Moški so bolj orientirani k hedonskim vrednotam (udobno življenje, veselje, razburljivo življenje), k storilnosti, ustvarjanju in (družbenemu) doseganju (občutek dovršitve, družbena priznanost), k elevteričnim vrednotam (svoboda). Te razlike se kar lepo ujemajo s tradicionalnim pojmovanjem razlik med spoloma; po tem pojmovanju naj bi bile ženske bolj emotivne, osebno in družinsko orientirane, miroljubne; vsaj po gornjih podatkih bi lahko zatrdili, da so v splošnem tudi bolj religiozne in duhovno orientirane. Moški naj bi bili v splošnem bolj agresivni, tekmovalni, storilnostno naravnani, libidni (hedonistični), teže naj bi prenašali omejitve. Zanimivo je, da je po Rokcachu pri ženskah opaziti višje vrednotenje samospoštovnja; v tem sc morda odraža dejstvo, da so ženske zaradi svoje družebne vloge in odrinjenosti prizadete v samospoštovanju in da so posebno občutljive na to vrednoto (kompenzacijsko vrednotenje?). V eni naših raziskav je Pogačnik (1987) primerjal rang lestvice 22 vrednot (iz njegove lestvice vrednot LV) pri moških in ženskah iz treh vzorcev: dijaškega, višješolskega in odraslega. Tabela 2 kaže dobljene range vrednot in razlike med moškimi in ženskami. Pomembne razlike nastopajo pri vrednotah IMETJE, LJUBEZEN, USTVARJALNI DOSEŽKI (te ocenjujejo kol bolj pomembne moški) in pri vrednotah OSEBNA VARNOST, POČITEK, RAZUMEVANJE S STARŠI, SVET LEPOTE in UDOBNO ŽIVLJENJE (kjer sc pojavlja višji rang pri ženskah). Pri vzorcu odraslih bi lahko opazili tendenco k različnemu ocenjevanju še pri vrednotah MOČ, OSEBNA IZPOPOLNITEV, PRESKRBLJENOST S HRANO IN PIJAČO ("gospodinjsko" razumljena potreba?), kjer so višji rangi pri ženskah in vrednotah SPOŠTOVANJE DRUŽBENIH NAČEL ter UGLED V DRUŽBI, kjer je višji rang pri moških. Toda razlike niso konsistentne in morda sc pojavljajo tudi interakcije med spremcljivkami spola, starosti in izobrazbe. Kljub temu so nekatere razlike, ki jih ugotavlja Pogačnik, v soglasju s splošnim trendom, da moški bolj ccnijo ustvarjanje, materialno uspešnost in spolnost, ženske pa bolj osebno varnost ter medosebne odnose. Pogačnikove ugotovitve sc delno ujemajo tudi z rezultati študij, ki jih bomo navedli v nadaljevanju. Tabela 2 Povprečni rangi vrednot glede na spol (Pogačnik, 1987) DIJAKI VŠOD SAVA ženske moški ženske moški ženske moški VREDNOTA N=102 N=114 N=38 N=26 N=75 N=140 družbena pripadnost 10.17 10.50 9.17 9.50 9.08 9.15 imetje 18.32* 16.00 17.17 16.75 17.55* 15.18 ljubezen 10.30 11.00 10.50* 4.83 14.75* 9.73 moč 16.00 16.86 16.17 16.50 14.71 17.15 nove izkušnje 13.25 12.28 12.50 11.00 12.94 12.65 osebna izpolnitev 8.63 7.25 5.00 8.50 5.11 ' 7.86 osebna varnost 9.64 10.30 11.00 10.00 7.75* 11.19 otroci 10.50 11.75 8.25 11.83 7.20 7.67 počitek 16.00 16.50 16.25* 17.50 17.19 16.78 poklic 5.14 4.77 8.83 8.00 5.59 4.48 preskrbljenost s hrano,pijačo 13.00 13.50 14.50 16.00 14.33 16.33 razumevanjem razumevanje s starši 3.19 4.72 6.70* 8.90 9.42 8.17 spoštovanje družbenih načel 7.70 7.17 15.17 16.00 19.08 7.77 svet lepote 14.50* 18.71 13.50 11.50 14.75 15.93 svoboda 5.41 4.88 6.17 4.00 6.13 7.15 udobno življenje 15.70 15.50 14.17 14.00 16.42* 17.84 ugled v družbi 17.10 15.50 16.10 15.00 16.36 14.46 ustvarjalni dosežki 13.79* 10.17 13.75 10.50 11.60 9.73 vera 21.70 21.78 21.74 21.78 21.85 21.86 zvesto prijateljstvo 8.23 8.50 8.00 6.17 9.80 9.00 RAZISKOVALNI REZULTATI • I. študija: srcdnjcšolci Primerjalne podatke o tem, kako ocenjujejo različne vrednote pripadniki obeh spolov, nam lahko posredujejo tudi naše raziskave vrednot. V eni teh raziskav je sodelovalo 100 srednješolcev, od tega 54 žensk in 46 moških. Šlo je za dijake družboslovne in tehnične srednje šole. Starost se je gibala v povprečju okrog 18 let. Raziskava je potekala v letu 1984 in 1985. Kot mera za ugotavljanje vrednot in vrednostne usmerjenosti je bila uporabljena Muskova lestvica vrednot, ki zajema 37 različnih vrednot (Musck, 1986; Mohorič, Brenk in Musek, 1986). Razlike v ocenjevanju posameznih vrednot prikazuje tabela 3. V prvi skupini vrednot Jd zajema pretežno (vendar ne izključno) hedonske vrednote (UDOBJE, SPOLNOST, ZANIMIVO ŽIVLJENJE, DENAR, IZGLED, INTIMNOST, NAVEZANOST) sc je signifikantna razlika pojavila pri vrednoti INTIMNOST ("imeti dovolj zasebnega življenja ter intimnosti"). To vrednoto ocenjujejo ženske v primerjavi z moškimi kot signifikantno bolj pomembno. Pri drugi skupini vrednot je signifikantna razlika pri vrednoti UGLED ("uživati ugled in spoštovanje v družbi"), ki jo spet ženske ocenjujejo kot bolj pomembno. V tretji skupini sta dve takšni vrednoti: LEPOTA ("uživati v umetnosti in lepoti") in UPANJE ("upati in verjeti v prihodnost"); spet obe cenijo ženske kot signifikanstno bolj pomembne. V naslednji skupini ocenjujejo tokrat moški kot pomembnejšo vrednoto ZDRAVJE ("ceniti in čuvati zdravje"). V peti skupini vrednot je pomembna razlika pri vrednoti ALTRUIZEM ("bili skupaj z ljudmi in jim pomagati"), ki je spet bistveno pomembnejša za ženske. Od preostalih vrednot sc spola pomembno razlikujeta še v oceni vrednot RESNICA ("spoznavati resnico o sebi, življenju in svetu") in UVELJAVLJANJE ("znati uveljaviti sebe in svojo voljo"). Pri obeh menijo ženske, da gre za pomembnejšo vrednoto. Tabela 3 Razlike med spoloma v ocenjevanju vrednot pri srednješolcih (N=10(); 54 žensk, 46 moških; starost okrog 18 let) vrednote ženske moški t pomembnost udobje 4.48 4.41 0.17 .864 spolnost 5.67 5.91 0.77- .446 zanimivo življ. 5.85 5.46 1.12 .268 denar 3.96 4.54 1.55- .124 izgled 4.87 4.84 1.12 .267 intimnost 5.98 5.07 3.01 .004** navezanost 5.41 5.46 0.15- .883 red 4.65 4.63 0.05 .964 vzorniki 3.80 3.89 0.24- .814 ugled 5.44 4.80 1.99 .050* tradicija 4.20 4.00 0.56 .576 poštenje 5.87 5.83 0.17 .866 načela 5.80 5.43 1.25 .214 otroci 5.54 5.57 0.08- .935 zanimiv poklic 6.57 6.13 1.96 .055x napredek 5.28 5.35 0.22- .827 enakost 5.70 5.63 0.26 .796 lepota 5.35 4.43 2.59 .011** upanje 5.61 4.74 2.33 .022* vrednote -1- ženske_moški_t_pomembnost zdravje 6.04 hrana 5.04 prijateljstvo 6.59 družabnost 5.78 prosti čas 5.91 zabava 5.63 ljubezen 6.41 altruizem 6.17 mir 6.35 6.52 2.25- .027* 5.54 1.48- .141 6.20 1.80 ,070x 5.87 0.35- .726 5.30 1.93 ,057x 5.93 1.04- .303 6.48 0.41- .68 5.24 3.66 .000*** 6.15 0.92 .359 ustvarjanje 5.59 5.83 0.90- .368 svoboda 6.11 5.98 0.63 .531 varnost 5.83 5.26 1.88 .063x osebna rast 6.31 6.02 1.27 .207 resnica 6.11 4.80 4.00 .000*** družinska sreča 6.35 6.35 0.02 .986 gibanje 5.48 5.26 0.72 .475 uveljavljanje 5.61 4.52 3.40 .001*** izkazovanje 5.81 5.26 1.68 .098x Pogled na tabelirane podatke nam pokaže še nekaj zanimivega. V splošnem ocenjujejo ženske navedene vrednote kot pomembnejše v primerjavi z moškimi. Zalo so morda primerjave med sredinami sistematično popačene; razlike med ženskami in moškimi ocenami so morda tudi odraz splošnega trenda, da ženske dajejo višje ocene. To pa pomeni, da morda v primeru, ko imamo višje ocene pri ženskah, sistematično precenjujemo obstajanje razlik (ki so dejansko manj pomembne) in v primeru, ko imamo višje ocene pri moških, sistematično podcenjujemo obstoj razlik (ki so morda bolj pomembne). To popačenje bi korigirali, če bi npr. "umetno" dvignili VSE ocene moških (ali zmanjšali vse ocene žensk). Pomagamo si lahko tudi na drug način, tako da primerjamo range dobljenih ocen. Naslednja tabela nam kaže, kakšen rang imajo posamezne vrednote pri ocenah pomembnosti, ki so jim jih dale ženske in moški. Tabela 4 Razlike med rangi vrednot pri ženskah in pri moških (isti vzorec kot v tabeli 3) VREDNOTA rang ženske rang moški razlika prijateljstvo 1 4 (-3) zanimiv poklic 2 6 H) ljubezen 3 2 (+1) mir 4 5 (-D družinska sreča 5 3 (+2) osebna rast 6 7 (-1) altruizem 7 25 (-18) svoboda 8 8 (0) resnica 9 28.5 (-19.5) zdravje 10 1 (+9) intimnost 11 26 (-15) prosti čas 12 21 (-9) poštenje 13 12.5 (+0.5) zanimivo življenje 14 17.5 (-3.5) varnost 15 23 (-8) izkazovanje 16 23 (-7) načela 17 19 (-2) družabnost 18 11 (+7) enakost 19 14 (+5) spolnost 20 10 (+10) zabava 21 9 (+12) upanje 22 30 (-8) uveljavljanje 23 33 (-10) ustvarjanje 24 12.5 (+11.5) otroci 25 15 (+10) gibanje 26 23 (+3) ugled 27 28.5 (-1.5) navezanost 28 17.5 (+10.5) lepota 29 34 (-5) napredek 30 20 (+10) izgled 32 16 (+15) red 33 31 (+2) udobje 34 35 (-1) tradicija 35 36 (-1) denar 36 32 (+4) vzorniki 37 37 (0) Razlike med rangi so kar "zgovorne". Vrednote, ki imajo pri ženskah bistveno višji rang kot pri moških, so, če gremo po vrsti: RESNICA (razlika je kar 19.5; pri ženskah na 9. pri moških na 28.-29. rangu!), ALTRUIZEM (18), INTIMNOST (15), UVELJAVLJANJE (10), PROSTI ČAS (9), VARNOST (8), UPANJE (8), IZKAZOVANJE (7), LEPOTA (5) in ZANIMIV POKLIC (4). Pri moških pa imajo bistveno višji rang kot pri ženskah vrednote HRANA (15), ZABAVA (12), USTVARJANJE (11.5), NAVEZANOST (10.5), NAPREDEK (10), SPOLNOST (10), OTROCI (10), ZDRAVJE (9), DRUŽABNOST (7), ENAKOST (5), IZGLED (5), DENAR (4). Če bi skušali zdaj upoštevati oboje rezultate, tako razlike v ocenah kot razlike v rangih, bi lahko vendarle rekli, da so med žensko in moško mladino bistvene razlike v vrednostnih orientacijah. Kot kaže, je za vrednostno orientacijo žensk značilno poudarjanje altruističnih, notranjih in osebnih vrednosti. Ženske so tudi vrednostno videti bolj usmerjene v emolivni in doživljajski svet. Pri moških pa je bolj v ospredju čutna, hedonska in materialna usmerjenost, pa tudi usmerjenost v delo, ustvarjanje in napredek. Vendar pa ne smemo pozabiti, da razlike v ocenah niso zares drastične in da tako moški kot ženske kvalitalivno ocenjujejo temeljne vrednote približno enako. Statistično gledano seveda postanejo razlike kmalu pomembne, toda pri vsem tem gre največkrat za razlike v stopnji vrednotenja, nikakor pa ne v smeri ali kvaliteti vrednotenja. II. študija: odrasli V drugi raziskavi so ocenjevale vrednote odrasle osebe različnega spola, starosti in izobrazbe. Numcrus vzorca je bil 133 oseb. Tabela 5 prikazuje korclacije med ocenami posameznih vrednot iz Muskove lestvice 37 vrednot in spolom. Korclacija med spolom in oceno pomembnosti vrednot (vzorec 133 odraslih oseb) Tabela 5 VREDNOTA KOEFICIENT KORELACIJE zdravje upanje ljubezen denar ustvarjanje uveljavljanje tradicija prostor/gibanje red/disciplina mir/sloga prosti čas altruizem varnost zanimivo življenje udobje_ 0.02 0.10 -0.02 -0.06 -0.22* -0.07 0.07 -0.01 0.01 0.06 0.07 0.15 0.13 -0.05 -0.02 VREDNOTA KOEFICIENT KORELACIJE izkazovanje -0.12 svoboda -0.07 lepota 0.08 zabava -0.14 prijateljstvo 0.14 otroci 0.14 enakost 0.11 zanimiv poklic -0.02 družinska sreča 0.08 ugled 0.02 hrana/pijača -0.09 napredek -0.16 poštenje 0.10 fizična privlačnost (izgled) 0.01 družabnost 0.00 vzorniki -0.07 načela -0.09 intimnost -0.08 resnica -0.03 spolnost -0.24** osebna rast -0.16 navezanost 0.06 Tudi ti podatki kažejo na zelo zmerno povezanost spola z ocenjevanjem pomembnosti vrednot. Statistično signifikantna je korelacija le pri vrednotah USTVARJANJE in SPOLNOST, obe ocenjujejo moški kot pomembnejši. To se nekako ujema s podatki, ki smo jih dobili pri vzorcu mladostnikov. Morda bi kazalo omeniti še tiste vrednote, kjer se korelacija približuje statistični pomembnosti: moški tendirajo k višjemu vrednotenju OSEBNE RASTI, ZABAVE ter NAPREDKA, ženske pa k višjemu vrednotenju ALTRUIZMA, VARNOSTI, PRIJATELJSTVA in OTROK. Vse to se ujema z ugotovitvami, ki smo jih že navedli: med vrednotami, ki jim dajejo prednost moški (v primerjavi z ženskami), so hedonske vrednote in ustvarjanje, med vrednotami, ki jim dajejo prednost ženske, pa so altruistične vrednote. III. študija: končana osnovna šola Majhne razlike med spoloma pri ravnokar obravnavanem vzorcu odraslih oseb so kar malce presenetljive. Ali je mogoče, da sc te razlike pri heterogeni odrasli populaciji na nek način zabrišejo? Na to vprašanje bi lahko jasno odgovorile le raziskave, ki bi omogočile, da dobimo vpogled v vrednostne hierarhije pri različnih starostih odrasle populacijc. Prav mogoče je, da v bolj homogenih skupinah nastopajo večje razlike, da pa se te razlike zaradi različnih smeri razlik nato v cclotni populaciji izničijo. Toda po drugi strani bi le pričakovali vsaj nekoliko večjo potrditev najbolj pričakovanih razlik, zlasti pri vrednotah, kjer te razlike niso le večkrat ugotovljene, temveč cclo medkulturno stabilne. Laže odgovorimo na vprašanje, kako je s pojavljanjem razlik med spoloma v vrednotenjih pri populaciji, ki je še mlajša od prej obravnavanega vzorca srednješolcev. Gre za rezultate raziskave, ki je zajela 52 fantov in 20 deklet v starosti okrog 15 let. Eni in drugi so ocenjevali 20 vrednot na sedemstopenjski ocenjevalni lestvici. Rezultate prikazuje tabela 6. Iz tabele je razvidno, da fantje ocenjujejo kot pomembnejše vrednote DENAR, ZANIMIVO ŽIVLJENJE, dekleta pa UPANJE, POŠTENO ŽIVLJENJE, UVELJAVLJANJE, LEPOTA, DRUŽINSKA SREČA in SAMOIZPOPOLNJEVANJE. Ti rezultati ponovno - v precejšnjem soglasju z nekaterimi že navedenimi iz drugih raziskav - kažejo, da je v vrednostni hierarhiji moških relativno več poudarka na materialni uspešnosti in dosežkih v življenju, pri vrednostni orientaciji žensk pa so bolj poudarjeni vidiki osebnega doživljanja (upanje, notranja poštenost, lepota), družinskega življenja in osebnostne rasti. Tabela 6 Razlike med fanti in dekleti v oceni pomembnosti 20 vrednot (N=72; N fantov=52, N deklet=20; starost okrog 15 let) vrednota_fantje_dekleta družba 6.08 6.30 denar 5.65 > 4.80 ljubezen 6.52 6.80 razumevanje s starši 6.54 6.90 upanje 4.94 < 6.55 pošteno življenje 5.92 < 6.55 uveljavljanje 5.29 < 6.10 varnost 6.12 6.60 zanimivo življenje 6.56 > 6.05 lepota 5.21 < 6.15 zabava 6.27 6.75 prijateljstvo 6.60 6.90 družinska sreča 6.06 < 6.75 delo 6.40 6.50 ugled 5.88 5.95 hrana in pijača 6.04 5.85 privlačen izgled 5.87 6.05 vzorniki 4.25 4.45 samoizpopolnjevanje 5.79 < 6.35 vera v posmrtno življenje 2.94 3.30 TRADICIONALNA SPOLNA VLOGA, ŽIVLJENJSKA SITUACIJA IN "NARAVNI" SPOL Prvi in najsplošnejši zaključek glede odnosov med spolom in vrednotami bi kazal na zmeren vpliv spolne pripadnosti na ocenjevanje vrednot (vrednostne hierarhije in vrednotno orientacijo) pri posameznikih. Težko bi npr. lahko govorili o izrazito "ženski" ali pa "moški" vrednostni orientaciji. Glede vrednostne naravnanosti so med ženskami in moškimi verjetno manjše razlike, kot so denimo med različnimi kulturami, sloji, poklicnimi skupinami in kot so morda celo med starostnimi skupinami. To velja vsaj za vodilne vrednote. Zdi se, da socializacija in kulturno učenje ne dovoljujeta med spoloma tolikšnih razlik v vrednotenju in v ocenjevanju temeljnih vrednot, kot jih sicer dovoljujeta in celo zahtevata v socialnem in drugem obnašanju, kar sc lepo vidi v še vedno dovolj razločenih spolnih vlogah. Kulturne norme, standardi in vrednote dopuščajo in tudi začrtujejo mnogo vlogovnih in vedenjskih razlik med spoloma, vendar pa kot kaže od obeh spolov v dokaj izenačeni mcii zahtevajo spoštovanje in vrednotenje teh standardov in smernic. Zaradi tega navsezadnje ni presenetljivo, če raziskave kažejo na razmeroma majhne razlike med spoloma v vrednotenju in vrednostnih orientacijah (naravnanostih). Razlike pa seveda vendarle obstajajo. Iz rezultatov raziskav, ki smo jih navajali, bi lahko izluščili nekaj takšnih razlik, ki so videti kolikor toliko stabilne (pojavljajo sc pri različnih raziskavah). Tako je videti, da ženske v splošnem višje ccnijo lepoto, upanje (na prihodnost), uveljavljanje svojih želja, altruizem, spoznavanje resnice, intimnost in osebno rast (samoizpoponjevanje). Po drugi strani kaže, da pri moških više kotirajo zdravje, ustvarjanje, imetje (denar) in verjetno ljubezen v povezavi s spolnostjo. Morda bi se kar dalo reči, da so ženske vrednostno bolj usmerjene k emotivnemu življenju, ekspresiji in k osebnim zadevam, medtem ko so moški bolj naravnani k dosežkom in uživanju. Zanimivo je vprašanje, koliko lahko te razlike pripišemo naučenim spolnim vlogam, realni življenjski situaciji pripadnikov enega ali drugega spola ali pa naravnim spolnim karakteristikam. To vprašanje je kajpak aktualno vselej, kadar le imamo opraviti z različnostmi med spoloma. Morda bi nekatere razlike v vrednotenju povezali s često ugotavljano večjo stopnjo emocionalnosti, labilnosti in introverzije pri ženskah: vendar seveda ostaja vprašljivo, ali so to bolj genuine ali pa vlogovno priučene značilnosti. Prav zanimivo je iskati "nasprotna vzporedja" pri vrednotenju z ozirom na spol. Tako je videti, da so moški bolj usmercni k spolnosti in spolnemu pojmovanju ljubezni (in ju više ccnijo), medtem ko so ženske bolj usmerjene v vrednotenje intimnosti, medsebojnega razumevanja in altruizma. Moški so, kot jc videti, bolj občutljivi na zdravje in imetje, ženske bolj na osebno integriteto. Moški so bolj storilnostno in dosežkovno naravnani, bolj konkurenčni in agonistični, ženske pa očitno bolj ccnijo nekatere pomembne duhovne vrednote. Moški so verjetno nekoliko bolj hedonistični, toda ženske bolj ccnijo lepoto umetnosti in narave. Ni sc lahko ubraniti vtisu, da so nekatere razlike povezane z realno življcnjcnsko situacijo. Ta lahko vpliva na occne vrednot na dva, lahko povsem nasprotna načina: po eni strani bomo npr. bolj cenili tisto, česar nam manjka ("vrednote pomanjkanja"), po drugi strani pa bomo morda tudi bolj cenili tisto, kar poznamo in čemur sc težko odpovcmo. V vsakem primeru bo imela za nas veliko težo stvar, za katero si prizadevamo, ne glede na to, ali nam je manjka in jo pogrešamo, ali pa nam pripada in je na pogrešamo. Zdi se, da pri vrednotenju prihajata v poštev obe "logiki". Višje ocene vrednot uveljavljanja in izkazovanja pri ženskah so morda posledica tega, da pripadnice tega spola v večji meri pogrešajo uresničenost teh vrednot, kar pač izvira iz njihove življenjske realnosti. Morda bi nekaj podobnega lahko veljalo tudi za višje ocene, ki jih dajejo ženske osebnostni rasti, lepoti, upanju, prostemu času; vse to so namreč vrednote, ki bi jih lahko cenil zlasti nekdo, pri katerem (še) niso dovolj uresničene. Zanimivo je, da so prav to tudi vrednote, ki jih bolj cenijo emocionalno labilne, kakor pa stabilne osebe; in znano je, da je pri ženskah bistveno več emocionalnosti in tudi čustvene labilnosti. Podobno pa morda moški bolj cenijo zdravje, saj je znano, da je prav "krepki" spol zdravstveno bolj ogrožen in občutljiv. Nasprotna logika morda velja za višje ocene hedonskih in lukrativnih vrednot pri moških. Ob rezultatih, s katerimi razpolagamo, se pojavlja še več drugih vprašanj. Zanimiva so zlasti vprašanja, ki zadevajo različne interakcije med spolom in drugimi dejavniki, ki se kažejo v ocenjevanju vrednoL Kako se npr. odražajo razlike med spoloma v vrednotenju pri različnih kulturah? Če primerjamo naše podatke (tabele 2,3,6) s podatki Miltona Rokeacha iz ZDA (tabela 1), v resnici najdemo nekaj takšnih razlik. Najbolj "pade" v oči dejstvo, da se pomembne razlike med spoloma pojavljajo pri večini vrednot Rokcachcve lestvice, medtem ko v naših raziskavah te razlike niso tako izrazite (kar nam je narekovalo sklepno formulacijo o zmernih razlikah). Vendar je treba reči, da tudi razlike, ki jih ugotavlja Rokeach, niso ravno drastične. Ker so ugotovljene na velikih vzorcih, so seveda te razlike zelo signifikantne. Pojavljajo se celo signifikantne razlike med vrednotami, ki so pri obeh spolih na istem rangu. MIR NA SVETU je pri obeh spolih najviše ocenjena vrednota, vendar je razlika v vrednosti povprečnih rangov pomembna; enako velja za vrednote SVOBODA (3. rang pri obeh spolih), SREČA (5. rang), SAMOSPOŠTOVANJE (6. rang), RAZBURLJIVO ŽIVLJENJE (18. rang), majhne razlike v rangih so tudi pri vrednotah MODROST, NOTRANJA HARMONIJA, VESELJE, DRUŽBENA PRIZNANOST. Nekateri Rokcachcvi podatki se dobro skladajo tudi z našimi ugotovitvami. Pri nas tako kot v ZDA, ženske bolj cenijo notranje, osebne in duhovne vrednote (notranja harmonija, samospoštovanje, odrešenje pri Rokeachu, samoizpopolnjevanje, osebna rast, samoafirmacija, upanje, vera pri naših raziskavah). Moški v obeh primerih bolj cenijo kompetentnost, dosežke in hedonske ter materialne vrednote (pri Rokeachu npr. občutek dovršitve, udobno življenje, pri nas ustvarjalni dosežki, denar oziroma imetje). Druge razlike pa se v obeh primerih niso potrdile. Tako je npr. v naših raziskavah vrednotenje lepote skoraj med najbolj značilnimi "ženskimi" vrednotami, medtem ko pri Američanih tu med spoloma ni bistvenih razlik. Pri Američanih so po drugi strani bolj jasno izpadle nekatere tradicionalno "moške" vrednote, npr. avanturizem (razburljivo življenje), svoboda, družbena priznanost. Upoštevati pa moramo seveda tudi dejstvo, da naši rezultati niso direktno primerljivi z Rokeachcvimi; navsezadnje gre za nekoliko drugače formulirane vrednote (v večini primerov) in seveda tudi za različnosti v vzorcih. Nedvomno obstajajo tudi druge interakcije s spolom pri ocenjevanju vrednot. To velja npr. za starost, šolanje, poklic in morda še katere dejavnike. Pomembnejše od teh interakcij bomo obravnavali v zvezi s temi spremenljivkami v drugih poglavjih. Na koncu bi lahko zaključili, da v ocenjevanju vrednot obstajajo razlike med spoloma, da pa te razlike ne kažejo na velika nasprotja v ocenah. Bolj gre za razlike v relativnih poudarkih in rangih določenih vrednot. Na podlagi raziskovalnih rezultatov lahko sodimo, da ženske bolj ccnijo vrednote, ki so v zvezi z cmotivnim in duhovnim življenjem, osebnim razvojem in harmonijo, samospoštovanjem in samoafirmacijo, medsebojnim razumevanjem ter altruizmom. Moški bolj (kot ženske) ccnijo ustvarjalnost in dosežke, materialne dobrine in telesno zdravje ter družbeni red (glej spodnjo razpredelnico). Tabela 7 Sklepni pregled razlik med spoloma v vrednotenju ŽENSKE MOŠKI osebni razvoj (osebna rast, osebna izpopolnitev) duhovne vrednote (resnica, upanje, vera) samospoštovanje, samoafirmacija (uveljavljanje sebe in svoje volje) socialne vrednote in altruizem (biti z drugimi in pomagati) V SPLOŠNEM: više vrednotijo emotivno, osebno, doživljajsko, notranje, duhovno; mir, harmonijo- altruizem kompetentnost, ustvarjalnost in dosežki (ustvarjati novo in pomembno, ustvarjalni dosežki) materialne in hedonske vrednote (imetje, denar, zdravje) družbeni red (spoštovanje družbenih načel) V SPLOŠNEM: više vrednotijo čutno, zunanje, materialno; ustvarjanje in dosežke; aktivnost in kosanje; hierarhijo in družbeno disciplino_ Ugotovljene razlike so po vsej verjetnosti odraz življenjske situacije, socializiacijskega procesa in izkušenj, ki prevladujejo pri obeh spolih. To pa je zopet lahko posledica bodisi genuinih razlik med spoloma ("naravnega" spola), bodisi naučenih spolnih vlog in pričakovanj. Prav mogoče je, da sc v opaženih razlikah skrivajo nekatere poteze, ki jih vsebuje tradicionalni koncept "ženskosti" (emocionalnost, altruistični čut, več subtilnosti) in "moškosti" (agresivnost in agonizem, trda fizičnost in materialnost) in so morda res tesneje povezane z naravno spolno pripadnostjo. Druge razlike bolj verjetno izvirajo iz družbenega posredovanja in socialncga učenja, ki zajema seveda tudi obnašanje, konformno spolnim vlogam: odrinjenost žensk iz sfere družbenega uveljavljanja, dosežkovna naravnanost moških idr. Verjetno je pri ocenah vrednot, ki jih dajejo ženske in moški, prisoten tako moment kompenzatoričnega vrednotenja (cenimo tisto, česar nam primanjkuje) kot tudi moment asimilalorncga vrednotenja (cenimo to, kar se nam je priljubilo). V celoti je torej podoba razlik v vrednotenju, ki jih ugotavljamo med spoloma, kljub temu da te razlike niso izredno velike, dokaj kompleksna in jo lahko razumemo dobro samo, če upoštevamo prepletanje mnogih faktoijev in mehanizmov. Med temi bi veljalo opozoriti na proces spreminjanja tradicionalnih spolnih vlog, shem in identitet, ki ga zlasti v razvitem svetu opažamo že dolgo. Delno se to spreminjanje kaže v pojavljanju t.i. psihološke (za razliko od biološke) androginije: sprejemanja vedenjskih in kognitivnih vzorcev, ki niso spolno enostranski, marveč so tipični za obe tradicionalni spolni vlogi, za maskulinost in femininost (npr. Bern, 1974; Harrington & Andersen, 1981; Spcncc & Helmreich, 1981). Psihološka androginija predstavlja torej vzorec obnašanja, ki ga ne smemo mešati z neizrazitostjo spolne vloge: psihološko androgine osebe niso tiste, ki so spolno vlogovno "indiferentne", temveč tiste, ki so prevzele nekatere značinosti tradicionalne ženske in moške vloge. Morda je tudi porast psihološke androginije razlog, zaradi katerega razlike vrednostnih hierarhij in usmeritev pri obeh spolih v našem kulturnem krogu niso posebno velike. Ponovno pa moramo tudi poudariti, da so ugotovljene razlike v precejšnjem soglasju z razlikami, ki so jih kot transkulturno veljavne ugotavljali v medkulturnih raziskavah. Te potrjujejo relativno močnejšo orientiranost moških h kompetentnosti (dosežkom, neodvisnosti) in uspešnosti (udobje, moč, ugled) ter žensk k varnosti, osebni moralnosti in altruizmu. LITERATURA Bakan, D., The duality of human existence, Chicago, Rand Mc Nally, 1966. Bern, S.L., The measurement of psychological androginy, Journal of Consulting and Clinical Psychology, 1974, St. 42, str. 155-162. Bern, S.L., Gender schema theory: A cognitive account of sex typing, Psychological Review, 1981, St. 88, str. 354-364. Bond, M.H., Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values: The Rokcach and Chinese Value Surveys, Journal of Personality and Social Psychology, 1988, 55, 6, sir. 1009-1015. Harrington, D.M. & Andersen, S.M., Creativity, masculinity, femininity, and three models of androginy, Journal of Personality and Social Psychology, 1981, St. 41, str. 744-757. Larscn, R.J. & Scidman, E., Gender schema theory and sex role inventories: Some conceptual and psychometric considerations, Journal of Personality and Social Psychology, 1986, St. 50, str. 205-211. Markus, H. in sod., Self schcmas and gender, Journal of Personality and Social Psychology, 1982, St. 42, str. 38-50. Mohorčič, I., Brenk.K. in Musek, J., Zadovoljcnost, temeljnih motivov, vrednote, življenjski cilji ter odločitve, Anthropos, 1986, St. 1-2, str. 66-71. Musek, J., Temeljne kategorije in dimenzije vrednot ter vrednostne usmerjenosti, Anthropos, 1986, St. 1-2, str. 49-57. Pogačnik, V., LV. lestvica individualnih vrednot, Priročnik, Ljubljana, Zavod za produktivnost dela, 1987. Spcnce, J.T. & Helmreich, R.L., Androginy versus gender schcma: A comment on Bern's gender schema theory, Psychological Review, 1981, St. 88, str. 365-368.