$t. 144. V Gorici, v četrtek diie 14 decemVra 1911. likate trSkrat aa teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter s*ane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljanj: vse teto . . 15 K Posamične Številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja ,Soča? v vseh tobaka rnali. .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKažipot 10 Coriiken in GradlŠčanskelii" in dvakrat v letu »forai red železnic, saraikor ti poštnih ztes". Ha aaroattaores dopoilane naročnine se se oziramo. xu »Vb8 xa narod, avobodo In napredek UDt. K. LavHč, Uredništvo s! nahaja v Gosposki ulici št.7 v Gorici--v- l.nadstr. na desno. Upvavni&tvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco. Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, te tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostorni. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — ,Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. {^Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«foa it. 83. — «Gor. Tiskarna" A. Gabršč le (odgov, J. Fabčič) tiska in zal. J V Oorici, dne 14./12. 1911. Eno pivih dejanj nove vlade je bilo, da je v posebnem dekretu odpravila eoi. Ni H to vesela novica? Padel je končno znak vseh starokopitnih, konservativnih idej, statekopitne uprave, starokopitne vlade. Pade! je, umakniti se je moral svežemu, modernemu duhu, volji mladih moči. Revolucija ga je podrla. Da ne bo morda prezgodnjega veselja, je treba dostaviti, da se to ni . godilo morda v Avstriji, marveč-, v daljni Kini. Pri n a s se cof počuti bolje od dne do dne. Ta* avstrijski coi je res že kurioznost. Njegov zaj.Uerk je črnilo, v slast mu gredo naredbe, ukrepi, kompromisi, narod-nopoiitične komisije in provi/oriji. Zi praznike dal: na mizo opozicijo, za večje praznike in godove kabinetno krizo, ud-goditve deželnega ali državnegn zbora, rekonstrukcijo kabineta; kadar je posebno zidane volje, si privošči kak razpust ali kak paiagrafek št. H. Tako je njegov jedilni list vedn:> zanimiv. Mala želodčna nevšečnost I. IW7. mu ni pokvarila teka. Ostal nam je drag domači prijatelj i odslej, svoj provizorij je tudi formalno jn zakonito spremenil v definitivum. Dasi ga je negoval Bienerth po gosposko in ga ne-guje Stiirgkh kakor dete. se mu obeta Še lepša' d»ba. Tako je n. pr. zahteval član vlade (pri posvetovanju o novi prugnutti-ki) za uradnike ^prusko disciplino in tiha, vztrajna »belvederska vlada« se krepko' giblje za nove vnjne in mornariške zahteve; morda celo za vojno? - Sveti Birokracij, usmili se nas! Sicer pa ; varam in die Ferne sdnveifen.? Saj je tudi naš domaČi cofek lepo rejen. Goriški deželni zbor n. pr. dremlje in čaka boljših dni. Če ga omeniš. se vsi namrdnejo, kakor češ. »kaj pa je tebe treba bilo?« Naša dva častivredna deželna odbornika pa med tem delujeta m se polita • trudapolnem nesebičnem delu za milo lju; ':euo domovino, za sveto vero in za naše .erno. ubogo, cd liheralcev -..- ... .,. zapeljano ljudstva. Tudi na Kranjskem je v mnogih občinah zmagala V. t.. S, radi napredne Jesrrganizacije hi »Slovenec« grozi, da pride sedaj na vrsto -gospodarsko delo . In mi da nismo Kine/arji? Pa še kakšni, in sicer pristni, s cofom. Naj še kdo pride pa to taji. V brk mu porečem, da laže. K. Lista"; H. Umestno je, da si čitatelji ¦/Soče' zopet predočijo tiste strašne obdolžitve in sumničenja, ki so prof. Berbuča tako hud> zabolele, da je iskal zdravila pred porotniki. Da ne bo zopet kakega žaljenja, iz trte zvitega, naj ponatisnem iz »Gorice < od 2. t. m. vse, kar je potrebno v točnj umevanje našega spora. Ko je »Gorica« omenila prvotno in ožjo volitev prof. Berbuča. je pripovedo-vata s pozorno pretkanostjo o vzroku tiskovne pravde, ki jo je bil naperil bivši furlanski poslanec g. glavar Gasser proti »Corrieru«. Na to piše doslovno: »Prišlo je do porotne obravnave, ki se 4e dne 15. Junija 1909 vršila pred porotnim sodiščem v Celovcu. »Corrierov« od- govorni urednik Comel je bil takrat obsojen na en mesec zapora in na povrnitev stroškov. Pravorek celovških porotnikov kakor tudi način, kako se je cela obrav-] nava vršila, je obudil, kakor je- celo >(i«azer Tagespost« takrat pisala med 'poslušalci veliko iznenadenje. Le »Soča« je bila s tem izidom porotne obravnave neizrečeno zadovoljna in priobčila je dne' | S7. junija 1909 pod naslovom »Corriere-' Berbuč-Gregorčič obsojeni« članek, v ka-l tereni je mrgolelo vse polno sunmičenj in doižitev na prof. Berbuča. Tako je n. pr. pisala med drugim: >Ko je razvide! prof. Berbuč, da ni mrg;;ča potrditev njegove ožje volitve, ker je dokazanih več štetih glasovnic, nego je bilo volilcev, tedaj je iznašel novo rešHno vejico, češ; da je bil pravzaprav izvoljen že prvič in je bila torej ožja volitev nepotrebna. ~- Naglašamo, da so vrgii to bo:nbo v svet še le po več mesecih, ko so v deželnem odboru vse volilne spise ra/pečatiii in jih je valjal po rokah tudi prizadeti - prof. Berbuč.« d'o takti sumljivih virih je bila vržena v svet novica, da je bil prof. Berbuč resnici!: izvoljen že pri prvi volitvi, a nekdo je bil p::naredl! volilni rezultat.« Nada'je je pisala »Soča'.: »Narobe. prišlo je prepričanje, da če se je kaj zgf Ji!o na volilnih aktih ¦¦¦- se je zgodilo i.) potem, k > jih je imel v lasti deželni urad« (in jih je seveda, kakor je pisala •S- ca*, kot zgoraj navedeno, -valjal po rokali tudi prizadeti •••- pref. Berbuč«). Končala pa je »Soča« svoj članek ta-ko-le: •Corriere- je sicer obsojen, obsodba je 1 iida, plačevanje vseh troškov, tudi za Comeia, bo še hujše. — a najhujša obsodba je doletela Berbuča in Gregorčiča. V sodni dvorani se je govorilo o moralnih vzr učiteljih vseh ostudnih napadov na čast in poštenje -¦¦- katoliškega poslanci, a pri tem so bile vse oči uprte v Berbuča in Oiegorčiča. Pravorek porotnikov tiče njima. obsojena sta ¦-- ona dva! In tako sta klerikalna stebra goriška postavljena zopet enkrat v pravo luč, in sicer cd ljudskih sednikov, Uparno, da kda» doseže tudi njiju oko pravice!« Zaradi tega članka je vložil prof. Berbuč tožbo zaradi razžaljenja časti proti lastniku »Soče« Gabrščeku in proti odgovornemu uredniku iste Kavčiču.« Vsakdo, ki le količkaj javno deluje, se je moral začuditi, da je prof. Berbuč tožil > Sočo« zastran onih povsem neznatnih odmevov celovške tiskovne obravnave. V »S o č i« ni nikjer rečeno, da je prof. Berbuč ponaredil volilni rezultat, četudi bi bil v a I j a I po rokah volilne spise. (To je bilo prvo žaljcnje.) »Sočine-mu« člankarju pač tedaj ni bilo znano, kaj se je prav zaprav zgodilo v St. Petru pri skrutiniju prve volitve. Zato je rekel nekaj nejasnega, — izključeno pa j,c tisto, kar je onim besedam podtaknil prof. Berbuč!! Kako pač je mogoče podtikati piscu onega članka in uredništvu toliko neumnosti, da bi v resnem članku trdili in pisali, kako je prof. Berbuč sebi na škodo ponaredil volilne spise?! Ako bi pisali, da je prof. B. ponaredil volilni rezultat sebi v korist, torej tako, da bi bil izvoljen, to bi imelo nekaj smisla, — ali da bi prof. Berbuč ponarejal volilne spise tako, da potem ¦— propade, to naj razume kdor hoče! In vendar je prof. B. po svojem odvetniku dr. Pavletiču iz tega odstavka iz- tisnil žal jen je časti, češ: »Soča« mu je očitala, da je on, ko je valjal spise po rokah, ponaredil volibli rezultat. Urednik »Soče« je odiočno zanikal, da bi obsegale one besede dolžitve, ki jih je videl prof. Berbuč. Ali pomagalo ni nič in obtožnica je obveljala. Drugi zločin je pa obsežen v odstavku, ki pravi, da se je v Celovcu govorilo o moralnih vzročiteljih, a pri tem so bile vse oči uprte v Berbuča in Gregorčiča, ki sta bila prav za prav obsojena. Kdaj še je kak politik šel iskat zadoščenja pred porotnike zaiadi take lapa-lije?! Kaj pa je rečeno s tem, kje je tu žaljena osebna čast prof. Berbuča? Pisec članka je z-onimi besedami povedal svoje mnenje, katero je morda delilo tudi mnogo drugih poslušalcev in udeležencev celovške dvorane, ali ž njimi ni žalil nikogar v njegovi osebni časti. — »Corriere« je vendar črpal vse podatke za svoje vehe-inentue napade proti g. Gasserju iz — »Gorice«, iz poslanic in interpelacij prof. B. in dr. Gregorčiča. Zato ni prav nič čudnega, ako so govorili v Celovcu o moralnih vzročiteljih one pravde. Skratka: tudi ta druga žalitev je -- prisiljena. Kdor ne prenese tako neznatne kritike, naj se skrije v okrilje mirnega zasebnega življenja! »Gorica« mi je napravila veliko uslugo, da je ponatisnila iz »Soče« vse tiste grozote, ki so prisilile ubogega deželnega odbornika Berbuča, da je moral Hraniti svojo tako krvavo žaljeno čast pred porotniki. Uverjen sem, da je zali, nnral celo marsikateri bacek: »Kaj za take ničarije se tožarijo med sabo /naši voditelji? Ali nimajo ni kakega pametnejšega dela?« Ali takrat je bila v teku proti »Gorici*' moja"pravda za vsa hujša žaljenja —• in prof. Berbuč je pač tožil »Sočo«,-da bi stala tožba proti tožbi. Odvetniška pisarna, ki je zastopala mojo pravdo, je prezrla določila zakona o -— zastaranju. Dr. Pavletič je prej vedel, da je nastopilo zastaranje, nego moj odvetnik. Da ne bom trpel še večje šk3-dc, sem tožbo odtegnil, — in ta ponedeljek sem plačal po vsem vrhu dr. Pav-letiču še 334 K 50 v njegovih troškov (okroglo 500 K drugih troškov sem plačal že prej.) Moja pravda je torej odpadla, a ostala je tožba prof. Berbuča. — Ako bi se pravda dovršila,, bi stala ta nevar.na igra najmanj 3000 K. Zato sem se raje izognil nevarno-; stim..... podpisal znano izjavo in plačal. 666 K.troškov odvetniški tovarni dr. Pav-' letiča. ...... Več prihodnjič. A. Gabršček. Mssina Mi loišma y Bo* (Konec.) 14.,Objavljali so vsako leto v zdravstvenem poročilu sicer majhno Število dej zdravstvenp-umstvenega značaja, vendar imajo vrednost za praktičnega zdravnika in za uradnika. — Glede pvdagre je priporočal že pred leti, da naj se cdpravjjo sedanje kuhinje za pelagroznc^ker se"je iz- kazalo, da v sedanjem stanju ne koristijo nič, priporočal pa je, naj se napravijo v krajih, kjer razsaja pelagra, higijenUne mlekarnice. Na kongresu v Meranu je govoril o tem ter so mu pritrdili. Njegov . predlog je bil odobren tudi od znamenitih dveh italijanskih pelagrologov Strambio in Bonfigli, — V Gorici pa ga niso poslušali in tako se meče denar tje za naprave brez haska. Sedaj šele se odpravijo kuhinje za pe-lagrozne, in sicer na ukaz iz minister-stva, ker nič ne koristijo v boju proti j«-lagri. Dr. Pontoiii je bil pozoren na razna novo uvedena zdravila pa je konstatiral neke čudne pojave pri bolnicah, ko so povžile ta zdravila. Govoril je o tem z zastopniki tovarn, ki izdelujejo ta zdravila, pozneje je poslal praške v pregled prizadeti tovarni in ta je konstatirala, da ne gre za preparat, ki ga je on predpisal, marveč za surogat. Od takrat dalje je pazil še bolj na zdravila. Ali to ni bilo všeč kakemu mestnemu svetovalcu! 15. Vesten zdravnik mora paziti na hrano v bolnišnici na isti načhi kakor na to, kaka zdravila zavžijejo bolniki. Radi tega so se obrnili zdravniki večkrat na magistrat s prošnjo, naj tako ne skopari -pri prispevkih, ki se izročajo usmiljen-kamza preskrbo hrane, Povdarjali solii-di, da nova hranitev bolnic, kakor so jo sestavili oni, temelji ha bolj racionalni podlagi od prejšnje. — Ko je prišel tre-notek za obnovitev pogodbe, so svetovali predstojnici, naj ne sprejme ponudbe magistrata; ali predstojnica ni poslušala nasveta; pozneje je sprevidela, da ni storila prav. , . Ko so nekega dne kuhinjo pregledovali, so zagledali tam Črno meso, ki ni vzbujalo apetita. Usmiljenka, poprašana o tem, je odgovorila, da na ukaz magistra-ta'je bila prisiljena vzeti meso pri drugem mesarju in meso najslabše vrste. Magistrat je imel tia prodaj bika. Neki mesar je rekel, da zakolje bika ali magistrat mu mora pomagati, prddati meso, to je ukazati mestni ženski bolnišni ¦'•. da kupi ona meso. Usmiljenke, ki so prideljene kuhinji, so skoro vse Tirolke in kuhale so tako. tirolsko, da naše bolnice nfšo mogle jesti onih jedi. Zato so poiskali dobrega kuharja, da bi naučil usmiljenke pripraviti razne jedi,, kaker so pri nas v navadi. Pritožbe o masti so bile^jjasjh opravičene. Ker ni. dvigalnikov ali po.i&eJMiih zaprtih r >sqd za prenos jedi, dobivaj) posamezni oddelki jedi že z zmrzlo mastjo, kar pač ne more ugajati. Ijolnicam. O tem se je obveščal magistrat in naprošal, naj ukrene potrebno, pa tudi zaman. 16. Če se je mudil v Gorici kak sloveč zdravnik, so ga vselej naprosili, naj obišče bolnišnico, če je bil tam kak težak slučaj bolezni/ .. Pred leti je bila na magistratu kan: *, kate:e so se udeležili tudi zdravi- jedina. njim dovoljena udeležba! in v in konferenci so pokazali, da svote, izd: e za krparije v bolnišnici, ne odgovarjalo .žametnemu gospodarstvu. Tačas je dr. Pciitoni navedel prave vzroke, zakaj *e ¦.•.m.-JJIvnst v bolnišnici tako velika iii zakaj je bivanje bolnicam v bolnišnici tako malo prijetna Ob jCd-iiem je nasvetoval sredstva, ki bi odstra-. nila to zlo. Predlaga! je magistratu, naj napravi oddelek za plačujoče, naj reorganizira tudi pisarno, naj izvede revizijo opravilnika 16 ^oin$nie^ ki je nujno -potrebna. Tudi fizikaliJle,.potreben, radikalne, reforme in. da oiT le reforme je odvisna usoda mestne bolnišnice. . ; ' Zahteval je uakterJoioglčnl laboratorij, ker bi imela bolnišnica od tega koristi. ,-------'--t- —iPa vse zaman. ¦¦ ¦'. 18. Privatni mikroskop, last dr. Villa-ta," Je bil kako leto na razpolago bolnišnici ..'... - 19. Zgodilo se je, da celo reservatna poročita, poslana zaprta z nujno prošnjo, uai se stori takoj naprošeno, so bila na magistratu položena ad acta. 20. Dr. Pontoni pravi, da bi se bila izvršila preiskava, bi bil dokazal tudi to,, kako neopravičena je bila gonja po listih proti njemu, ko se, je pojavila med umobolnicami neka bolezen. . 2. Ker so bili naveličani gonje, so objavili.zdravniki ostre članke proti mestni upravi. Zaslišan je dokazal, da zdravniki v bolnišnici že znajo vršiti svoje dolžnosti, aH tisti, ki nI nikdar vršil svojih dolžnosti, je- zdravstveni odsek! — Pokazalo se je tudi, kako je pod špionažo trpela disciplina in ugled zavodi.-------- 22. Ko je bil vstopil \r službo dr. Vil-lat, ni bilo niti rednega upisovanja bolnic, zato statistika iz one dobe.nima nobene vrednosti. — V oddelku za otroke je dobil 6 postelj, polnih stenic, našel je ženske vse umazane in v nesnagi, polne hrast in uši. Oddelek za otroke je bil ves reorganiziran; vrtič tega oddelka je bil čeden in lep, po dvoriščih, ki jih je imel oskrbovati magistrat, pa so skakale podgane in miši in insekti so se zaredili — Dr. Pontoni pravi, da v umazanih luknjah na Studencu (Via Alvarez) znaša umrljivost pri umobolnih (monumentalna deželna blaznica je že, zdavnaj odprta, pa jih je še vedno polno na Studencu!) 52%; v ženski bolnišnici se je znižala na 37% pri umobolnih. 23. Med zdravniki v ženski bolnišnici je vladala vedno solidarnost. Pomagali so si vzajemno. Dr. Pontoni je odgrnil plašč "z mestne ženske bolnišnice ter nam pokazal upravo tega zavoda od strani magistrata v_stra-^ni luči. Karle dobrega, so~ždravniki uvč-dli v boMIsipG te s težavoy+~ ali ti zdravniki so bili odstavljeni letos in nastopili so novi, ki se riajbrže ne*bo&o upali zimi nobene besede proti mestni upravi. Ta bo delala odslej, kar bo hotela. — Za razkritja moramo biti hvaležni dr. Pontonijii, saj pod razmerami v bolnišnici so trpele največ slovenske bolnice. Za »šlklavaree« pa je po mnenju ultralaškega goriškega magistrata vse dobro; in čim več jih umrje tam notri, tim bolje! —Prava sramota za , tako prosvitljene Lahe je.., razkrinkana •- uprava njihova v ženski bolnišnici.v Gorici. — Toda culi bomo nad njo in vse poklicane faktorje poizivljemo, da poskrbijo za to, da bo ženska bolnišnica res bolnišnica, moderno urejena, ne pa grobiš-nica za slovenske bolne žene, katerfh je v bolnišnici ogromna večina! BaTiiatelj Tosrinšeli Kaj je naredil vendar, da ga hvalijo na tafce pretege italijanski listi? Ali se je zapisal med Italijane, ali jim je služil tako .izborno, da mu po preteku enega leta, ko odhaja, v visokih ditirambah pojejo po- . slovilne pesmi? Kaj bi bilo šele, če je ostal še kaj časa v solnčni Gorici? Izvolili bi ga bili celo za častnega meščana »laške« Gorice!,.... . * Hvali ga klerikalna »L' Eco« v Gorici, hvali ga židovsko-liberalni. »Piccolo« v Trstu in pohvalii ga je z bizantinskim klečeplazfvom tudi — »Corriere Friula- ¦_,»U>«.:-ift čitajte prav: »Corriere Friulano«. jo je tisti list,/ki hna za nas Slovence in naš narod saano psovke najgrše vrste, ki nas zmerja z divjaki, s Huni, ki vodi ves ostuden boj proti Slovenstvu v Gorici. »Corriere«, glasilo pocestnih mestnih razbojnikov, oboroženih zoper Slovence z okovanimi palicami, bokserji in revolverji, ta list hvali dr. Tominška in se globoko klanja pred njim. Čudno, prečudno — drugače opijuje vsakega slovenskega uradnika in slovenske profesorje je Že hrulil na najperfklnejši način. Koliko more biti vredna pohvala Slovenca v takem li- stu, to si preračuna lahiko vsak sam—-.. in zraven si lahko vsak sam .preudari; da morajo imeti Italijani posebne uzroke, da ga tako hvalijo. " ! , j' Dr. Gregorcig, ki tako imenitno siji-ži italijanski stvari v deželnem zboru, pro- 1 fessore Berbuc, ki trepetlika v deželnem odboru pred vsemogočnim italijanskim bogom, taki so personae gratae pri možeh »Corrierove« krvi. Hvalili so tudi ranj-kega kardinala Missijo iz zelene Štajerske, ker so bili pri njem zlahka,-dosegli italijanskega župnika ua Plaeuti, kjer, je bil prej vedno slovenski. Tam je začel ali uže na koncu svojega življenja...-.. Taki ljudje hvalijo sedaj dr. Tominška, ki je tudi iz Mišsijeve domovine. »Corriere« pravi: da je vlada poslala dr, Tominška v Gorico raznarodovat -— ali on se je od prvega dneva svojega ravnajeljevanja previdno čuval storiti to, kar bi bila vlada od njega zahtevala. Ves* vzgojevatelja mu tega ni dopustila; »dr. Tominšek ni bil nič drugega kot ravnatelj gimnazije, pošten, pravičen, yesten,ru» mi se klanjamo pred tujim »galantuo- mo«-m«.----------»Corriere« zahteva: na to od novega ravnatelja g. dr. Bezjaka, da mora biti ravno tak, kakoršen je bil Tominšek. — Potem pa piše »Corriere«: »Šola je svetišče za vestnega učitelja, ne igralnica, kjer se igra hazardne igre s srečo narodov. Hoteti zanesti igralnico v svetišče, je sakrileg, kar naj pamtiio vladajoči krogi na Dunaju«----Lepo ni prav glasi to —- toda ne smemo pozabiti, da piše to »Corriore«, ki zapiše kaj takega le pod utisi, ki vzradoščajo njegovo italijansko dušo. Mi ne zahtevamo nič več nego to: da je ravnatelj res ravnatelj gimnazije, pošten, pravičen, vesten, ali prepričani smo, da kakor hitro je ravnatelj santo ravnatelj, in naj bo še tako vzgleden, Italijani ž. njim ne bodo 'zadovoljni. Če jim ne bo več, nego ravnatelj, če se jim, tte približa na poseben udan način, ne bo — »galantuomo« in prav nič se mu ne-.bodo klanjali. Kdpr jih pozna, nam, pritrdi. —~ Dr. Tominšek je učen mož. Kdo.bo rekel, da ne? Mlad še je že ravnatelj, odprta mu je pot do deželnega šolskega .nadzornika in še kam dalje morda« IKdo mu bo zameriU-ako hrepeoHkviŠku1-!' Toda poklerikalil se je in današnji "dan je uslužbenec klerikalizma in vlade. To peha ljudi navzgor v današnjih svetih časih XX. stoletja. In Tominšek to ve. — Vlada mu je odrisala pot, katero mora hoditi -.v Gorici, in hodil jo je tako, da Italijani kar kipijo hvale nad njegovo glavo; prijazno ga je pozdravil pred prihodom, na Štajersko pa tudi »Grazer Tagblatt«. »Corriere« ve, da ne govori resnice, trdeč, da ga je poslala vlada v Gorico raznarodovat, ali to pravi le zategadel, da bi javnost ne misiila, da je imel od strani vlade nalogo, zadovoljiti Italijane. Zadovoljil jih je, zadovoljni so Nemci ž njim — hinavščina pa je, kar piše »Gorica«, ki je pa sicer prav kratko navezana .s slavospevom. »Gorica« dobro ve, da Slovenci nismo mogli biti zadovoljni s Tominškom in možje iz njenega okoliša so rekli: prav je, naj le gre — ali ona ga je vedar malce pohvalila, no, ker klerikalno glasilo vendar ne more ostati kar tako, ne da bi vsaj v par besedah pohvalilo klerikalca, Četudi so bili takrat tudi klerikalci jezni nanj, ko je šel na ples Schulvereina in Sudmarke. Takrat so se' zgleda vali študentje: kaj takega slovenskega ravaiiateljaV tatee^rslov. pisatelja imamo?!— , _. { »Gorica« se je zakadila v »anarhistično glasilo naših liberalnih irrteligcn-tov«, kjer je le na kratko pa markantno bilo označeno Tominškovo bivanje v Gorici. Pa pravi, da »umevno bi ne bilo, Če bi si bil g. ravnatelj zaslužil hvalo takih gospodov«. Umevno bi res ne bilo pri To-minSku — ali prav bi bilo, če bi bil deloval tako, da bi mogli biti Slovenci ž njim zadovoljni. Tako pa so ž njim zadovoljni le italijanski naši sovražniki in ultra- mantanski klerikalci...... , »Anarhist.« Družba sv. Cirila in Metoda. Ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. C, in M. v Krminu bode dne 16. decembra 1911. zvečer ob 6. v gostilniških . prostorih gospoda Antona Erzetiča »sotto I Passatfgio« v Krminu. ' . Dnevni red: 1. Potnen in namen nove podružnice. ..& Čitanje pravil in pomen družbe sv. Cirila in Metoda. 3. Vpis članov in volitev odbora. 4. Razni predlogi in nasveti. Ker je ta ustanovni občni zbor vitalnega pomena za novo podružnico, vljudno vabimo, da se ga blagovole udeležiti zavedni Slovenci v največjem številu. V Krminu, 8. decembra 1911. Za prir odbor: Anton rZrzetič, Garvas Janko, t. Č. predsednik, , t! č. tajnik. Domače vesti. »Narodni odbor združenih Slovencev« v Gorici je odposlal dnč 12. t. m. na vsa županstva na Goriškem uljudno prošnjo v zadevi volitve v tukajšnjo trgov-sko-obrtno zbornico ter jih tem potom še enkrat prosi, da isto takoj rešiti blagovole. Vsebina prošnje je tako važnega pomena, da se »č sme zamuditi nobenega trenotka; računamo torej z vso gotovostjo na bratovsko'podp>ro slavnih županstev! Dvojna mera pri podeljevanju državnih podpor. — Parlamentov odsek za pomoč proti bedi je imel včeraj sejo. Med drugimi je posl. Mandič poudarjal, da ravna vlada pri podeljevanju podpor v Primorju sJkrajno pristransko. Lahom da vse, Slovencem in Hrvatom pa nič. Tako so dobile občine v koperskem okraju ocj vlade 150.000 K podpore, a to 4 laške občine in le ena slovenska. Ta vladna podpora je bila dovoljena za škodo ki jo je napravil vihar dne 14. in 15. junija, a vse ostale istrske občine, ki so bile po viharju prizadete prav tako, kakor onih pet, niso dobile ničesar, tako n. pr. Dekani, Materija in Podgrad, dasiravno je bilo tu polno prošenj in pritožen. Ravno tako je dobil furlanski Tržič 100.000 kron podpore, ostala Goriška pa ni dobila niti vinarja!! — Slava Gregorčiču! Umrl je g. E. Lebherz, lastnik tovarne iižigalic na Tržaški cesti v Gorici. Nagla smrt. — Sinoči je umrl naglo-ma g. Fran Leban, vpokojeni sodni »ficijal v Gorici. Po 7. uri zvečer je padel v ulici Vetturinj na tla, zadet od kapi,-ter jcostiil mrtev na mestu. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Star je bil 65 let: Naj počiva y miru! Političen bojkot. — (Z Vipavskega.) iNaši klerikalci posnemajo slepo svoje kranjske tovariše titdt v političnsm bojkotu. Ti novočasni psevdo-katoličani se ravnajo po nemoralnem načelu: politični nasprotnik ne sme dobiti niti deželne, niti državne podpore, če tudi je je krvavo potreben. Ko gre za cele okraje, ali občine, tedaj, tepo celo tudi svoje somišljenike v dotičnih fcratfh; tako se godi dotičnim dvojna krivica. V dosego svojega namena se poslužujejo tudi nepoštenih sredstev, in neresnice. Lansko leto ni bila na sploh dobra letina, po Vipavskem pa slaba in po nekaterih občinah celo najslabša. Peronospora je provzročila po okolici vinogradnikom ogromne škode; kjer pa je še toča uničila še druge pridelke, tam ni pridelal kmet ničesa izvzemši sena. Občine so vlagale prošnje za podpore na deželni odbor in na državna obla-stva. Zastonj vsaka prošnja! Okrajno glavarstvo je predlagalo nekaj podpor, državni poslanec je stavil celo nujne predloge,,* zastonj, čujte in strmite! Odgovor se glasi: POIZVEDBE SO DOGNALE, DA NI BILO TAKIH PGŠKODEB, DA BI BILA POTREBNA KAKA POMOČ, Kdo je dajal pojasnila, ki bijejo resnici v obraz? Okrajno glavarstvo ni moglo samo podirati svojih predlogov. Javno vprašamo deželni odbor, ali mu je znano, kdo je dal tako neresnično poročilo? Poštarji za zboljšanje svojega položaja. — 12. t. m. se je oglasila pri trgovinskem ministru baronu Rosslerju deputa-cija poštarjev, ki je prosila ministra, da naj bi vlada upoštevala pri uradniški predlogi upravičene želje poštarjev. • Veliko kokodakanja, malo jajec — pravi star pregovor. Tako se nam zdi vse ogorčenje, besnenje in divjanje po »katoliškem« (fej!) časopisju v Gorici radi Ba-licevega posta. AH je bil zadnji dan oktobra postni dati? Vzemimo v roke naše koledarje in poglejmo. Pri rokah imamo troje takih, katerim niti Balič ne bode od- rekal pristnosti katoličahskega izvora. Hri barje v vozni red tiska dr;- Gregorčičeva tiskarna in tam ni zadnji oktober^nesrečni.dan — nesrečne .okrajne uč.:J^aStehi;:'dai- zai Jije 3 K iO v, ide #^Wne' pO' nje;itf>ri&Me ali frfoč jii"'l ¦ 'lnilo. No^jtf-vzei/pa druge s- pulta- v na?--] ,;<20čhosti prodajalca foušel. Sedaj pa-kriči »P. L.« za 'nJim". Tat! ^V-časHi so blatili in grdili jta$e Jjuo^vo; ažki lj&rtvsedajj^pruv^ , 1 jajo"to 'nečstJftč Avišiiu«kakiU.-tiH) i»|J;P!w4|e nad okolico, potem nad mestom in;se spustil, na tla zopet na V'j):ki}i Kojah.:Mt>noplan »Etrich" je vodil spreten vojaški aviatik. Oledalo ga je obilo občinstva po ulicah in zunaj p:> vaseh. Dva krasna kroga je napravil nad gradom. Požar. V Kočniku je uničil požar dva hleva s seniki, last Iv. Iiieganta in A. Perka; zgorel) je tudi več kmetijskega orodja. Skndc je 12.«mh» K. prodajdlk,1"--5 ii^enčev; '3: učenke*., Posredo- , valhica" posluje •za;:delcdajaleei{''4nil člane ' 4i uštva brezplačno, za druge pa proti mali^ odškodnini. . '•-;.-<, •¦ $okols^ cestnik« Sokolu na Dobrovem so darovali: Oo-spr.d Ivan Kristančič. Višnjevik 5 K; bi. gospa Josipina vd. Kocjančič. velepo-sestnica Trst. ker se j«.* bran:) g. Ju.ša plačila za vožnjo v Krnrn. Junije fc K Sokolu na D::brovem: nabrano pri svati« v Drnovku 21 K; nabrano dne .*. li. na Dobrovem pri Pušnarju b K; nabrano v kavami Centra! v Gorici na trg sv. Andreja na predli g br. Turka S K;.bl. g. Reja velep. Kozana, 10 K. Srčna hvala in obilo . posnemovalcev. Na zdar! Odbor. Sklenili smo nabaviti si telovadno orodij, troskov se vedno ne moremo kriti. Kadi tega se s ¦hvtaU#nr*stjo sprejemaj!) . nadaljni prispevki najsi bodo se tako majhni! rrgovsko-obilne in gospodarska tssti Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 1 poslovodja. 1 potnik, .1 skladiščnik, o pomočnikov mešane stroke, l .pomočnik železniške stroke,. 1 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočniki modne in galanterijske stroke, 1 knjigd-vodkinja, 4 prodajalke, tO učencev, 1 učenka. — Službo išče: .3 knjigo odje. 3 korešpondeuti, 4 kantoristi, 6 poslovodji, 4 potniki, 8 skladiščnikov, 23 pomočnikov •mešane stroke, 7. pomočnikov železniške stroke,, K) pomočnikov , maniifaktume stroke, JL3 pomočnikov špecerijske stroke, ' 4, pomočniki ,mo0ne in galanterijske stroke, 17 koritoristinL 20 blagajničark, 16 \ Politični pregled* Poslanska zbornica. — V seji 12. t. m. se je nadaljevala debata o proračun-'J ^e*nT"pnwTz'orijuTtlt)vorirje tudi 'finančni minister vitez Zaleski. Finančno stanje, Katero je.razvil pred zbornico, je res žalostno. Leta 19G2. so znašali državni izdatki 1690 milijonov. Leta 1903. že 1732 milrjcnov: leta 1905. so znašali izdatki 1794 milijonov, leta'1907.-pa'šo se izdatki pomnožili kar za 262 milijonov. Poznejša leta so rasli izdatki za 72, 257 in 374 milijonov in smo »srečno« prijadrali do treh milijard.. Najugodnejše leto je bilo l%6, ko je izkazal računski zaključek 146 milijonov prebitka. Tedaj je ponosno izjavil tedanji finančni -minister dr. Kory-;towski: Nam ne gre slabo! Poznejša leta po smo šli'nizdolu in zabredli v.-deficiti'. V enakem, razmerju pa so rasti i tudi tli/avni dolgovi. Leta 1901. je imela Avstrija 9066 milijonov dolga, danes pa znji-šaldržavni dolg že 1^:243 milijonov; to-i ij se je dolg v zadnjem desetletju pomnožil za 3600 milijonov, torej vsak dan za 1 milijon. Zaleski je rekel: Vlada pa se more strinjati s posameznimi minoritetuimi predlogi. Posl. dr. Korošec je predlagal 12 'milijonov, da se ustavi padanje števila živine. Namen jj lep. toda pomisliti je' treba, da je vlada šUe pred dvemi leti ustanovila v ta namen /aklad, v katerega se steka vsako leto f* :n'lijonov, ki se dobivajo normalno iz ¦Tekočih dohodkov in se tudi normalno pokrivajo. Vsako pooblastilo za nujna posojila je za vlado do gotove stopnje dokaz zaupanja: toJn pasi. dr; Korošec je z eno roko dajal, z drugo pa jemal, • Še več pomislekov pa ima niinister pr :ti predlogu posl. Seitza, Waldnerja iu Pachcrja. Priznava dobri namen, da naj bi se zvišali prejemki Ijudskošolskih in me-ščankošolskih učiteljev, pripominja -pa, tla avstrijska ustava odreja to nalogo de-#e'niiTi /borom, rte-pa državnemu zboru. th/a\ni zbor mora torej prepustiti deželnim zborom, da svobodno sklepajo v dc!"krogu, ki jim ga določa ustava. Kar pa zadeva-saniranja-deželnih H« aianc potom nakazil iz državnih sredstev, pa je vlada ita-k že predložila državnemu zboru tozadevno predlogo, ki gre za tem. da se saniraj.) deželske finance in ki se tudi ozira na potrebno pokritje teh izda s kov. Minister izjavlja v imenu vlade, da ne bi mogel zastopati načina ureditve učiteljskih plač, kakor ga vsebujejo omenjeni m:r iriretni predlogi, katere je odbila tudi večina proračunskega odseka, in konečno p!osj zbornic:), da naj sprejme proračunski provi/orij. kakor ga predlaga proračunski cdsek, in odkloni minoritetue predloge. Dr. Stranskv je pcbijal ponemčcval-ro politiko vlade. Po zaključku generalne debate sta Ivla 'zvoljena za generalna govornika Tusar in Prošek. Včeraj se je vršilo glasovanje o prehod u v specijalno debato o cesarskih na-redbah, 'ki sr» bile uveljavljene s pomoči?) S 14 pod Bienerthovo vlado, in o proračunskem provizoriju. Preliod v specijalno deba-fo je sklenila zbornica z 208 proti lfl) gla^vom. Proti so glasovali socijalui de>-¦frtnkfatli 'ft»Hjanf; Malorust, Česk? Radikal-ci, češka neodvisna skupina in dalmatinski poslanci. Splošno začudenje je vzbudilo v zbornici glasovanje hrvatsko-slovcnskega (dr. SusteršiČevega) kluba, ki je glasova! za prehod v specijalno debato vzlic svojemu tako poudarjaneinu opozicijonalne-mu stališču. Velrko pozornost je tudi vzbujalo dejstvo, da posL dr. Sustcršič ni bil navzoč, ko se je začelo štetje glasov. Prišel je šele pozneje in .se je vsedel na svoj s&-dež, dočim so drugi člani njegovega kluba stali in glasovali za prehod v specijalno debato. Potemtakem dr. Šusteršič, načel-'.nik kluba, ni glasoval niti »za« niti »proti«. ; ¦' • Takoj po glasovanju je prešla zbornica v specijalno debato o cesarskih nared-bah in Italijani so pričeli obstrukcljo. n(.Posi.;xir,'L'agmja se/je pred vsem za-V h^taij«val posl. Udržala,'na izrazih • braV ski-h-simpatij-m pripoznanju pomena Jugoslovanov za. avstrijsko državo, y nudalj- ' ¦nem; pa 4e rzj-avil, da se noče. baviti i ' •vprašanjem tialijankke pravne fakultete, ker bo to vprašanje itak dalj časa nadnev- j nem redu in se mu je kakor sinu lir vat- ¦ skega naroda trebaju bavitiz mnogo važ-*rejšimi vprašanji. '•..". ;¦¦ V nadaljnem je povdarjal, da so po ¦¦ splošnem prepričanju neproduktivni iz- . dutfci za potrebe oborožene sile sedaj žal, I sicer potrebni, zozirom na davčno moč \ prebivalstva pa previsoki. Monarhija bi Se morala baviti z nalogo, da bi združila j v samostojno bitnost v okvirju monarhije, energije in zaklade narave, 'ki se nahajajo I v pOKrajinah od Triglava do srbske meje in od Drave pa do črnogorskih meja .m .do Adrije. -- (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih!) -Govornik «se pritožuje, da je pri državnih - oblastih v Primorju nameščenih mnogo ljudi, Jki sploh ne poznajo jezika prebivalstva ali pa le pomanjkljivo. Grajal'je slabo upoštevanje južnih dežela v državnem gospodarstvu, nezadostno podeljevanje podpor v slučaju vremenskih in- drugih nezgod ter dvojno mero, ki se uporablja v teh zadevah napram Italijanom in Slovanom. ' Končno je z oziram na to, da je istr-fko prebivalstvo naravnost v nevarnosti, da bo moralo umirati lakote, apeliral na ministra notranjih zadev, da naj poskrbi 7/J čim hitrejšo in izdatnejšo pomoč. Dr. Bugatto je imel dolg obstrukcijski govor. Udržal je izjav»i, da stoji s Cehi na stališču, da imajo Lahi polno pravico do1 fakultete na Dunaju. - Volitve na Hrvatskem. -— Za sabor-ske volitve dela vlada s tem, da kliče vojaštvo v deželo ter izganja opozicionalne 'kandidate. V (ilinu, v Ogulinu je izgnala z žamlarji opozici-onelne kandidate, izgnan je tudi Sveto/ar Pribičevič. Časi iKhuen-Hedervavvja še težijo Hrvatsko. Kranjski deželni zbor je sklican na dan 2H. decembra. !p med Turčijo in iifjo. ,,,j Italijanski poraz pri Derni? Nekateri italijanski listi poročajo, da seje vršila pri Derni velika bitka, v kateri je padlo 500 italijanskih vojakov. Tunis. Francija je definitjvno zaprla, mejo Tu,niša, kar je težki udarec za turško vojaštvo v TripolUaniji. Po tej poti so hodili oficirji iz Carigrada na bojno polje in živež jo dobivala turška armada. Tudi nekateri zrakoplova' so hoteli po tej poti v Tripolitanijo v turško službo, ali sedaj je meja zaprta. Italijani se tega vesele, po-.^ehuo še, ker s:) imeli strah pred zrako-plovji v turški službi. Razne vesti. Pri Bengaziju je bil 10. t. m. močan spopad. Vršil se je ponoči, ker se Turki bojijo po dnevi acroplanov. Boj je bil jako hud. Turki in Arabci so bili pognani v beg. -Italijani delajo sedaj po zavzetja Ain-Zare na zavzetje Zanzurja. Torej počasi pa gotovo se vrši prodiranje. — Posebnih poročil z bojišča ni. -: -:-^|^L^p|flffiNd:iiaiiNl-.iia -vlalB.-^<:tI^.3R0. gova.'per*tlr»io. Škode ni ma|bna. Meblovana soba in^zračna, v sredini mesta it odda takoj v najem. — Naslov pove uprav-ništvo. v eni najbolj živahnih ulic.v Ljubljani s hlevom in šupo,. z vrtom za goste in vrtom za zelenjavo se radi bolezni proda. Pod hišo je 20 m dolga in 4 m visoka klet. Hiša je pripravna tudi za :vsako drugo obrt in je še 16 let prosta davka. Poizve se: PrlSOflia Hi. $t. 5. Sukno zo moške obleke — vedno v veliki izberi — kakor: Loden, Cheviot, Kamgarn cenejše in najfinejše vrste (Briisko in Angleško). Modna * gladka čista oolna, najnovejši vzorci in modne barve za ženske obleke in — bluze — tudi lepo angleško blago. Krasna flanela Velur, Pigue, Cefir in modni forštajn za obleke in perilo. Vsakdan prihaja še novo blago. Tovarniška zaloga platna domačega in šle/ijskega v poljubni širjavi in kakovosti za telesno iti posteljno perilo. Ho pri: fine podnevne in ponosno srajce bele in barvane, spodnje hlače, nogavice, ovratniki, manšeti, naprsniki beli in barvani. Srajce, maje, sp. hlače, otročje oblekce, nogavice, dokolenice svitarje v bombažu in volni. Prava prof. Jager perilo. Mali frrii, saten in perkal v poljubni barvi. Koči flanei volneni in bomb. Modroci zgotov-Ijeni iz žime in volne kakor tudi šušte vse v poljubni velikosti. Za Božič znižane cene! gostilne, zavode in pri v. stanovanja. Velika izbera krasnih garnitur. Zavese čipkaste in suknene. Preproge, juta in kokos. PliS.te-. pihi v raz. velikosti. lil O a C3 P CD O ca o G' >N a O ' JQ O © a o a *& a a S* Z jfe Priporočamo manufakturnn trgovino NEDŽET& Via Scsiole ' * 5 KORITNIK CorsuG. 3 Na drobno in debelo. Z %2. S o m < pum c TJ (D S a o cr f Vsakdo naj si cgeda zalogo in cene! Prava in čista konjska žima za modrece bela in črna od K 280 do K 6 — klg. vedno v zalogi. Ruska volna v dlaki. IV- perje naprej. I X 8 do prsni puh od K15 - kg. Lepa spodnja krila iz listra, k lota, forštajna in perkala. Velika izbera predpasnikom, nogovic, kakor tudi Žepnih rutic iz platna, sifona iti batist itd." Motai pleii, tepe volnene, čipkaste, svilnate žamet. Rute pletene na rok. h. Pletene jope v poljubni barvi za velike in male osebe. Krasne bluze volnene in svil* nate. Hitela belega perila kakor: Atlas, Batist, Creton, Chifou, Creas, Croiso, Damast, Foulard, J ti let, Naturel Pique iz pri-poznane najboljše tovarne B. fcchroH. Lepa izftera namiznih prtov, prtičev, (servietov), platnenih brisal k, bomb. in froutir. Damast garniture in Trikot koverte. Prodajava po tovarniških cenah. Zaloga nepremočljiv h plaht, za vozove in konje, kakor tudi raznovrstnih manteljnov in predpasnikov. — Velika izber povoščenega platna in usnja. Nepremočljive povoščene gumijeve podlage za otroške postelje. Linoleum preproge (tepihi) v poljubni velikosti. Za louce in turiste nepremočljiv loden, žamet, mančester in blago za pelerine, (814?)