87 DEsEtNICA 2018 Desetnica je nagrada za otroško in mla- dinsko književnost, ki jo podeljuje Dru- štvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega le- poslovja znotraj Društva slovenskih pi- sateljev kakor tudi v širši javnosti. Nagrada je namenjena širšemu prizna- vanju ter uveljavljanju otroške oziroma mladinske literature v stanovski organi- zaciji, literarnokritiški stroki in javnosti. Izvirna otroška in mladinska literatura je že dolga desetletja na visoki ravni ter sodi med najbolj brano domače lepo- slovje. Obenem pomeni temelj oblikova- nja bralnih navad in ljubezni do branja. Potreba po stanovski nagradi pomeni enega osnovnih korakov do dokončnega izenačevanja statusa mladinske literatu- re z nemladinsko, tako znotraj Društva slovenskih pisateljev kot v širši javnosti. Nagrado Desetnica za najboljše otro- ško in mladinsko delo v poeziji ali prozi Društvo slovenskih pisateljev podeljuje vsako leto v mesecu maju za obdobje za- dnjih treh let izključno članom Društva P o R o Č I L A – o C E N E slovenskih pisateljev, ki ustvarjajo v slo- venskem jeziku. Nagrado podeli na pod- lagi izbora, ki ga pripravi strokovnjak za mladinsko književnost, o izboru pa odlo- ča pet- do sedemčlanska žirija v sestavi mladinskih in nemladinskih avtorjev, ki so izključno člani Društva slovenskih pisateljev. Nihče od članov žirije hkrati s svojim delom ne more sodelovati v izbo- ru ali se potegovati za nagrado. Žirijo za nagrado desetnica 2018 so sestavljali: Miljana cunta, Ksenija Jus, Jana Kolarič (predsednica), Ifigenija Simonovič, Ivo Stropnik. Izbor knjig za žirijo je, tako kot vsa prejšnja leta, pri- pravila strokovna sodelavka žirije redna prof. dr. Dragica Haramija. Mariborska knjižnica je na pobudo Društva slovenskih pisateljev 10. 1. 2018 podala seznam mladinskih knjig, ki so izšle med 1. 1. 2015 in 31. 12. 2017. Hkra- ti je Društvo slovenskih pisateljev pripra- vilo seznam članov društva (teh je bilo na navedeni datum 317 in en pridruženi član). Na seznamu, ki je bil oblikovan po abecednem redu avtorjev, in sicer za vsakega avtorja za vsa tri leta hkrati, je bilo 1168 enot gradiva, pri čemer so bili že ob pripravi seznama izločeni ponatisi. S seznama so bile nato izločene še knjige avtorjev, ki niso člani društva. Pri članih društva so bile izločene ponovne izdaje knjig in izdaje knjig v tujih jezikih, pa tudi informativne in informativno-lepo- slovne knjige ter knjige, ki so bile za na- grado desetnica že nominirane. Izločene so bile tudi vse knjige članov žirije za desetnico. Kriterije, zapisane v Statutu 88 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene o nagradi desetnica, je v letu 2018 izpol- njevalo 86 knjig.1 Žirija je najprej izbrala deset finali- stov. Utemeljitve komisije navajamo po abecednem redu avtorjev: bauer, jana: Groznovilca in divja zima. Iilustrirala caroline Thaw. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2017. Jana bauer bralcem v hudomušnem otroškem romanu, v katerem nadaljuje zgodbo prebivalcev Hude hoste, pričara toplino babičine kuhinje na snežen zim- ski dan. K temu pripomorejo tudi nežne in pravljične ilustracije caroline Thaw. K majhni divji vili z rogovilcema v la- seh se vrnemo namreč sredi zime, ki jo avtorica vseskozi lirično opisuje. Pestre dogodivščine (reševanje groznovilce z zrakoplovom, preganjanje zime ipd.) so predstavljene s tretjeosebno pripoved- jo antropomorfiziranih gozdnih živali z izdelanimi značaji in prepoznavnim načinom govora. Prisoten je tudi hu- mor – tako z igro besed kot s situacijsko komiko ter vloženimi igrivimi pesmimi. Zaokrožena celota je zabavna, a poučna zgodba, ki bralca že na začetku preseli v fantazijski svet. Dekleva, Milan: Strahožer. Ilustrirala Suzi bricelj. Jezero: Morfemplus, 2016. Milan Dekleva, pisatelj, pesnik, drama- tik, skladatelj in novinar, je v Strahožeru najmlajšim bralcem mojstrsko opisal znani rek, da so vsi strahci od zunaj nevidni, od znotraj pa jih ni. Glavna ju- nakinja zgodbe, Lili, ki ji oče zaupa do te mere, da jo za kratek čas pusti samo, ima namreč čisto pravega prijatelja, prijazne- ga duhca, s katerim pogum no preganjata vse strahove, pa naj gre za mešalnik ali temne kotičke v stanovanju, kjer radi živijo strahci. Izjemna kombinacija be- sed in ilustracij, ki jih je prispevala Suzi bricel, otroški domišljiji odpira preprosti način, kako se spopasti z elementarnimi koraki k samostojnosti. S tega zornega kota se Strahožer ne bere in gleda samo kot slikanica za najmlajše, temveč tu- di kot odlično pedagoško pomagalo in univerzalna tema. Biti sam doma tako postaja avantura, ki si jo bodo morda želeli privoščiti mnogi najmlajši bralci. Kermauner, Aksinja: Žiga špaget je za punce magnet. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Zveza društev gluhih in na- glušnih Slovenije, 2017. Glej utemeljitev žirije ob podelitvi na- grade. Kodrič Filipić, neli: Povej mi po resni- ci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Glavna protagonista romana, Simon in Eva, se vsak iz svojih vzgibov umikata v laži. Simon se iz disfunkcionalne druži- ne zateče v računalniške igrice, Eva ek- sperimentira s svojo podobo na spletnih omrežjih. Njuno zbližanje kot osrednji agens pripovedi odpre pandorino skrinjo potlačenih strahov in bolečin. Aktualna in pereča družbena problematika zasvo- jenosti z virtualnimi svetovi je v delu Povej mi po resnici obravnavana skozi polifonijo glasov, kar omogoči komple- ksno obravnavo teme. V napeti zgodbi dveh mladih se razpirajo dileme časa, ki spretno briše mejo med realnostjo in fik- cijo, s tem pa ustvarja neslutene osebne in družinske drame. Konc Lorenzutti, Nataša: Kdo je danes glavni. Ilustrirala Tanja Komadina. Dob pri Domžalah: Miš, 2015. V realistični pripovedi Kdo je danes glavni spoznavamo velike težave male deklice, ki si predvsem želi čim prej odrasti. Kot najmlajša v veččlanski dru- žini je neučakana, ko vidi, kako njene 1 Poročilo o izboru nagrade je uredništvu revije posredovala Dragica Haramija. 89 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene sestre in bratje počnejo vse tiste stvari, o katerih sama le sanja. V izčiščenem jeziku podane kratke epizode iz real- nega življenja ne namigujejo na usodne zaplete in travmatične vozle v ozadju dekličinega sveta, a prav v tem je njihova moč. Z razbiranjem čustvenih leg, ki jih prebujajo povsem vsakdanji dogodki, pisateljica upoveduje pristno notranjo napetost, ki se poraja med najzgodnejšim orientiranjem v svetu, ko se mladi um že odloča med strahom in pogumom, med zapiranjem in zaupanjem. Košuta, Miroslav: Ponikalnice: petin- sedemdeset ugank in ena ugotovitev. Ilustrirala Suzi bricelj. Dob pri Domža- lah: Miš, 2017. Poezija je izrekanje nečesa navadnega na nenavaden način. Uganke so napisane po tem zlatem pravilu. Miroslav Košuta je resen pesnik, a prisrčnost njegovih ugank je v tem, da pravzaprav niso prepuščene ugibanju, temveč izumljanju izvirnih opisov reči in pojavov iz vsakdanjega življenja. Kako opisati onesnažen zrak? Jadra pač hrepenijo po vetru, zebra je lahko srni podobna žival ali pa oznaka na cesti. Če bi bila človeška ribica večja, bi bila pač riba. Nič pretresljivega, bi rekli, a te uganke so tako preprosto dobrovolj- ne, da spodbujajo otroke, da jih začnejo oblikovati tudi sami. Pesnik brklja okrog sebe, iz zakladnice izbrska kakšno staro besedo, kakšni besedi pripiše nov naglas ali pomen. Vse je igra. Iz knjige ugank diši povabilo: sestavi uganko še ti! Pregelj, sebastijan: Do konca jezera in naprej. Ilustriral Jure Engelsberger. Dob pri Domžalah: Miš, 2016. V zgodovinski pripovedi za otroke Seba- stijan Pregelj ponazori vsakdanje življe- nje pred tisoč leti, ne da bi naredil prepad med preteklostjo in sedanjostjo. Deček brin gre rad po svojih poteh, komaj čaka, da bo odrasel. Odraste skozi izkušnjo. Od poglavja do poglavja se srečuje z opravili odraslih, s kovačijo, lončarijo, s poljedelstvom, ribolovom in živinorejo. Veliko vlogo igrajo živali, pojavijo se v sanjah, prerokbah in na vsakdanji poti. Deček sreča tudi pogum no in iznajdlji- vo deklico Črno, ki ji sledi v votlino, kjer živijo skrivnostna bitja in kjer so kosti prednikov. Stare jamske poslika- ve spregovorijo o še bolj davnih časih. Preteklost je lahko bakla, ki razsvetljuje sedanjost. Radovanovič, Vesna: Petelinček in kra- ljevska ptica. Ilustrirala Kristina Krhin. Murska Sobota: Ajda, IbO Gomboc, 2016. Na prvi pogled preprosta zgodba o pavu, ki se po spletu okoliščin znajde na drugi kmetiji, daleč stran od svoje družice, med kokošmi in petelini, je večplastna in nosi pomembno sporočilo. Spremljajo jo bogate in barvite ilustracije Kristi- ne Krhin. Avtorica Vesna Radovanovič predstavlja pava kot tujca v neznanem okolju, ki se ga njegovi prvotni prebivalci zaradi drugačnosti bojijo in ga ne spre- jemajo. Mislijo, da je zaradi svojega raz- košnega repa ošaben. Šele ko se z njim spoprijatelji mlad petelinček in jih pav reši pred roparskim pohodom kanje, vi- dijo, da pravzaprav ni kaj dosti drugačen od njih in ga sprejmejo medse. Želja po sprejetosti in sprejemanje različnosti sta predstavljeni kot univerzalna vrednota, ki presega fikcijo in prenaša pomemben nauk na mlade bralce. štefan, Anja: bobek in zlate kokoši. Ilustrirala Polona Lovšin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Po slikanici Bobek in barčica, ki se je dodobra zasidrala med najmlajšimi bral- ci tudi v obliki otroške predstave, je avtorica tokrat mojstrsko spletla zgodbo o bobku, nekoliko samosvojem in upor- nem dečku, ki po prepiru doma sklene, da bo novi dom našel v gozdu. A ker je gozd velik in temačen, svetloba dne 90 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene pa mnogo prekratka za izgradnjo var- nega bivališča, se mali junak zateče v kokošnjak. Tam živijo čisto prave zlate kokoši, ki zobajo zlato proso in nesejo zlata jajca. Kokoši bobka zaščitijo in mu povedo, da zlata jajca niso navadna jajca. Vsako od njih mu namreč izpolni eno željo. bobek je pameten fant, ki ob zanimivih dogodivščinah hitro ugotovi, da si pravzaprav najbolj od vsega želi samo vrnitve domov, kar mu, ko se nje- gova »jeza« poleže, tudi uspe. Novo delo umetniškega tandema Štefan/Lovšin bo med mladimi bralci brez dvoma poželo občudovanje in nemara spodbudilo tudi odrsko uprizoritev. tratnik, suzana: tombola ali življe- nje!. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Gl. utemeljitev žirije ob podelitvi na- grade. Podelitev nagrade je bila 31. maja 2018 v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Desetnico 2018 sta prejeli AKsINjA KERMAuNER za pravljico Žiga špa- get je za punce magnet in suZANA tRAtNIK za roman tombola ali živ­ ljenje!. Podelitev je bila 31. maja 2018 v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Utemeljitvi žirije: Aksinja Kermauner: Žiga špaget je za punce magnet. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Zveza društev gluhih in na- glušnih Slovenije, 2017. Aksinja Kermauner je izdala prvo mla- dinsko delo leta 1996 (informativno knji- go Kakšne barve je tema?), s katerim je začrtala večji del svojega ustvarjanja za otroke in mlade: v svojih delih se nam reč (tudi motivno-tematsko) ukvarja predvsem s slepoto in slabovidnostjo oz. z odnosi med polnočutnimi ljudmi in ljud mi s posebnimi potrebami. Je avto- rica prvih izvirnih leposlovnih besedil v lahkem branju (doslej je izšla povest Cvetje in ogenj, 2016). V dela vnaša Vsi nominiranci so svoja dela predstavili na prireditvi, namenjeni otrokom, ki je bila 17. maja 2018 v prostorih Pionirskega doma v Ljubljani. Vir: Bukla 91 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene elemente humorja, predvsem pa opti- mizem, za katerega se dozdeva, da je v sodobnosti nekako preživeta kategorija. Enako velja tudi za nenehno spominjanje na pomembnost prijateljstva ter razume- vanja med ljudmi (predvsem preseganje medgeneracijskih konfliktov) in na skrb za okolje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je izdala nagrajeno slikanico Žiga špaget je za punce magnet s pomoč- jo sredstev Ministrstva za kulturo, in sicer z namenom približati knjigo ose- bam z okvaro sluha. Gre za nadaljevanje zgodbe z naslovom Žiga špaget gre v širni svet (ta je izšla v dveh slikaniških variantah, v brajici in v drugi knjigi v slovenskem znakovnem jeziku). Špa- get se odpravi v svet, ki je zanimiv: po doživ ljaju s plesnimi glisticami sreča vezalko Zalko. Zaljubi se vanjo, toda ona je žal že vezana. Tedaj prileti vrana Morana, da bi jo pojedla, a jo Žiga reši. Čeprav je postal njen srčni junak, se poslovita, ker gre Žiga novim dogodiv- ščinam naproti. besedilo je prilagojeno razumevanju gluhih in gluhoslepih oseb v Sloveniji, zato je natisnjeno v sloven- skem znakovnem jeziku (v obliki risb kretenj), v povečanem tisku in v brajici, slikanica je opremljena tudi s QR kodo, kjer je možno zgodbo spremljati tudi v videoposnetku pripovedovalke v sloven- skem znakovnem jeziku, zapisano je tudi v lahkem branju. Jezikovni minimali- zem, ki pa si vendarle dovoli neologizme (npr. Zaglistaj z nami!), kar smo opazili že v prvem delu (Žiga odšpageta v svet, jabolko se je skoraj popeškalo od strahu, na koncu pa špagetu popeclja v slovo) in besedne igre (npr. s stalnimi besednimi zvezami Testenine se ne damo kar tako!), odlično dopolnjujejo Čohove ilustracije. Predvsem pa je delo samo po sebi velika spodbuda za vse polnočutne, da bi razu- meli in sprejemali različnosti, da bi torej vsi skupaj postali bolj strpni. suzana tratnik: tombola ali življenje!. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Avtorica, morebiti bolj prepoznavna kot pisateljica angažirane proze za odrasle, je doslej izdala tri mladinska dela, Zafu- škana Ganca (2010), Ime mi je Damjan (2001 in dva ponatisa 2014) in mladinski realistični roman Tombola ali življenje! (2017), s katerim je bila nominirana za nagrado modra ptica (2016). Roman je izsek iz vsakdana 16-letne Prekmurke Mije, ki je pustila šolo in se preizkuša v raznih zaposlitvah. To je viharen čas tudi na čustvenem polju: zaljubi se v fanta prijateljice (tudi polse- stre, česar še ne ve), doživi ljubezensko izdajo, na novo zakoliči odnos do očeta, prehodi pot do pekla in celo poskusi napraviti samomor, ki se ji ponesreči … Ves čas pa se trudi najti srečo ali vsaj njen nadomestek v obliki tombole, srečk in kart za šloganje, dokler ne najde sanj- skega poklica – popravljanja peciklov – in dozori. Osebe v romanu zažarijo v močnih karakternih barvah, galerija likov je slikovita: vsakdo je poseben. Še zlasti inovativna je zgradba, saj je uvod v posamezna poglavja kratka zgodba na temo hitre sreče, ta se nikoli ne izteče dobro. Na koncu – kot v napetih krimi- nalkah – sede vsak kamenček mozaika na svoje mesto in osmisli celoto, ki je smešna in žalostna hkrati. Pri tem se razgrne vsa ironija Čenovega napačno zapisanega tatuja: namesto born to lose (po znameniti skladbi Rayja charlesa) ima napisano louse (gnida). Pisateljica v jedrnatem razpletu poda oris stanja lite- rarnih likov v trenutku, ko se predstavi- tev izseka iz Mijinega življenja zaključi. Predvsem pa roman odpira vprašanje družbene neenakosti, ki se razkrije sko- zi Mijin notranji monolog (2017: 162): »/…/ Ko ti rečejo, da si pametna, glede na to, iz kakšne družine si. Ko ti rečejo Rom, a mislijo cigan. Ko ti rečejo, da ti je treba pomagati, a mislijo, da se te morajo nekako znebiti. Ko tvoje nove 92 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene kavbojke premerijo s prisiljenim, kislim nasmeškom. Ko te s pogledom prečrtajo, ker si preveč dovoliš, glede na poden, s katerega si.« Kaže, da so odrasli bolj izgubljeni v iskanju svoje identitete kot večina mladostnikov – slednji so (z ne- katerimi izjemami) le malce neučakani velikega življenja in izpolnitve sanj. Vir: Aksinja Kermauner, osebni arhiv Dosedanji dobitniki nagrade: 2018 – Aksinja Kermauner, Žiga špaget je za punce magnet in Suzana Tratnik, Tombola ali življenje! 2017 – Vinko Möderndorfer, Kit na pla- ži 2016 – Marjana Moškrič, Sanje o belem štrpedu 2015 – Mate Dolenc, Mali princ z otoka 2014 – Vinko Möderndorfer, Kot v filmu 2013 – Janja Vidmar, Kebarie 2012 – Feri Lainšček, Pesmi o Mišku in Belamiški 2011 – bina Štampe Žmavc, Cesar in roža; Milan Dekleva, Pesmarica prvih besed 2010 – Dim Zupan, Hektor in male lju- bezni: zgodba nekega Hektorja 2009 – Marjana Moškrič, Stvar 2008 – Andrej Rozman Roza, Kako je Oskar postal detektiv 2007 – bina Štampe Žmavc, Živa hiša 2006 – Janja Vidmar, Zoo 2005 – Slavko Pregl, Usodni telefon 2004 – Mate Dolenc, Leteča ladja ČoPoVI DIPLoMI 2017 Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispe- vajo k napredku knjižničarske stroke. Čopova diploma in Čopovo priznanje sta poimenovana po slovenskem knjižničar- ju in učenjaku Matiji Čopu. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na podro- čju knjižničarstva, ki je širšega pome- na in prispeva k ugledu in napredku knjiž ničarske stroke. Čopove diplome se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih ali pridruženih članov Zveze. Čo- povo diplomo lahko posameznik prejme le enkrat. Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokov- nih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižni- čarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopova priznanja se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih članov Zveze, rednim članom Zveze ter pridruženim članom Zveze. Izjemoma se Čopova priznanja podeljujejo tudi drugim organizacijam, ki podpirajo delovanje Zveze in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek knjižničarske stroke. Čopovo priznanje lahko posamez- nik ali organizacija prejmeta večkrat.