Ljubljansko ljudsko šolstvo. Koliko je v zadnjem času napredovalo in česa je treba, da bi napredovalo tudi v prihodnje? Konferenčno poročilo. Sestavil in poročal dne 16. junija t. 1. pri uradni učiteljski konferenci J. Dimnik. (Konec.) Pa tudi metoda se je pri pouku nemščine na ljubljanskib ljudskih šolab izdatno izboljšala. Leta 1894. se je zaradi sklepa okrajne učiteljske konferencije odpravila z ljubljanskih ljudskih šol zastarela slovniška metoda, potom katere so se otroci mučili in trpinčili z raznimi ncmSkimi slovniškimi definicijami in s prevajanjem raznovrstnih stavkov brez vsake logične zveze. Na nje mesto se je uvedla empiriško-analistiška metoda (direktna metoda), potom katere se uče dandanes vsi moderni jeziki. L. 1894. se je v I. razredu dekliških mestnih Šol z višjim odobrenjem odpravil pouk v ženskih ročnih dclih in izdal za ročna dela podrobni učni načrt, namenjen vsem kategorijam mestnih dekliškib šol. Leta 1897. je sklenila okrajna učiteljska konferencija, da se odpravi z ljubljanskih ljudskih šol brezmiselno risanje po stigmah. Ko se je storil ta korak naprej, so se privrženci risanja po stigmab nekoliko obotavljali; danes pa izprcvidi vsakdo, kako previden in pameten je bil ta korak, in ponosni smo, ker smo bili ljubljanski učitelji na Kranjskem prvi, ki smo vrgli med staro šaro risanje po stigmah, ali bolje: vzorce parketnih tvornic. Letos se pa mestni šolski svet resno prizadeva in trudi, da storimo zopet korak naprcj in se čim prej uvede na ljubljanskib ljudskih šolah risanje po naravi.*) Leta 1898 smo dobili za pouk v telovadbi podrobni učni načrt in v zvezi z njim pa novo metodiško urejeno knjigo, ki učitelju jako olajšuje pouk v telovadbi. Za nemški jezik so se namesto že zastarelib nemškib slovnic in beril uvedle Schreiner-Bezjakove I., II., in III. nemška vadnica in namesto starih slovenskih beril sta se uvedli na ljubljanskih šolah Josin-Gangl: II. in III. berilo. Velik korak naprej se je tudi storil pri ljubljanskem ljudskem šolstvu z uvedbo Černivčevih računic, in pravkar se pa sestavlja nova izdaja Razinger-Zumrovega Abecednika in Berila in Slovnice. Vsebina obeh teh knjig bo tako izbrana, da bo ustrezala vsem novejšim pedagoškim načelom. bvoj čas je bila navada, da so na mestnib šolah Ijubljanskih nastavljali samo bivše suplente. Učitelju s kmetov, tudi če je bil še tako izvrstno kvalificiran, je bilo nemogoče priti v Ljubljano v službo, če mu ni bila dana prilika, da je prej nekaj let supliral na mestnih ali pa na privatnih šolah. S takim postopanjem se je godila vclika krivica učiteljstvu na kmetih in tudi ljubljanskemu šolstvu ni bilo to v *) Le ne prehitro! Tu jc treba vprašati za svet strokovnjake. Zakaj od risanja do karikiranja ni daleč. Uredn. hasek. Mestni šolski svet ljubljanski, ki je imel pred očmi v prvi vrsti šolstvo, je narcdil I. 1886. konec temu krivičnemu postopanju ter podrl steno, ki je ločila ljubljansko učiteljstvo od učiteljstva s kmetov, in odsihdob šele je odprta pot temu učiteljstvu v Ljubljano, suplenti, oziroma suplentinje morajo pa na kmete. Tcga načcla se drže šolska oblastva še danes, kar je hvale vredno. Na ta način prihaja v Ljubljano zadnji čas najboljše učiteljstvo, kar je brez dvoma velik napredek za ljubljansko šolstvo. »Ljubljansko učiteljstvo je cvet kranjskega učiteljstva in z njim se da marsikaj doseči na korist šolstvu!« Te laskave besede v prilog ljubljanskemu učiteljstvu je izpregovoril pri neki slovesni priliki priznan in velezaslužen šolnik in leta 1895. je pa kvalifikoval t. č. okrajni šolski nadzornik pri okrajni učiteljski konferenciji ljubljansko učiteljstvo tako-le: »Ljubljana ima tako izkušeno, razumno in vestno učiteljstvo, da sem prepričan, da se prihodnje šolsko leto z vsem naporom in vso marljivostjo loti svojega težavnega dela, ki ga čaka bodisi pri pouku bodisi pri vzgoji!«*) Da je ljubljansko učiteljstvo res vredno takega priznanja in s takega mesta, se je pokazalo še posebno lansko in lctošnje leto. Lansko leto je sestavilo ljubljansko učiteljstvo podrobne učne načrte za realije in lepopisje na petrazrednih jjudskih šolah. V ta namen je bilo 12 konfcrencij šolskih voditcljev in 14 konferencij razrednih učiteljev in učiteljic. Pri teh konferencijah so sestavljali minimalne podrobne učne načrte za nazorni nauk, lepopisje in realije ter obravnavali in pretresovali učne slike, ki so jih izdelali posamezni učitelji in učiteljice za omenjene minimalne podrobne učne načrte. Te minimalne podrobne učne načrte je sprejela lanska okrajna učiteljska konferencija in letos jih je pa odobril c. kr. deželni šolski svet. Ker so se za podrobne učne načrte posameznih predmetov izdelale tudi dotične učne slike in ker so izšle te učne slike v posebnih knjigah, se je pomnožilo letos pedagoško slovstvo po marljivosti in zaslugi Ijubljanskega učiteljstva kar za pet knjig, ki so veliko pripomogle k napredku ljubljanskega ljudskega šolstva ter delajo čast ljubljanskemu učiteljstvu in posebej pa še onim, ki so sodelovali pri teh knjigah**) in te so: 1. »Učne slike iz nazornega nauka« za I. in II. razred. 2. »Učne slike iz domoznanstva« za III. razred. 3. »Učne slike iz zemljepisja« (Avstrija) za V. razred. 4. »Učne slike iz prirodoslovja« — za III., IV. in V. razrcd. 5. J. Levčevo »Lcpopisje« v 5 razrednib ljudskih šolah. V dclu in korekturi so pa: »Učne slike iz zemljepisja« za IV. razrcd (Kranjska). »Učne slike iz prirodopisja« za III., IV. in V. razred in »Učne slike iz zgodovine« za III., IV. in V. razred. To je ogromno delo, ki ga je izvršilo ljubljansko učiteljstvo za napredek ljubljanskega Ijudskega šolstva v tako kratkem času. Mogoče, da te »Učne slike« niso popolne, a to nič ne de; prvi poizkus je to na slovenskem pedagoškem polju, in kar je zdaj pomanjkljivega, bomo na podstavi lzkušcnj pri bodoči izdaji popravili in izpopolnili. *) Kmalu potem je bil nekdo drugi drugačnega mnenja, zato je pa tudi ljubljansko učiteljstvo o njem drugačnega mnenja! Ssj se razumemo! Uredn. **) V tch knjigah je natisnjeno samo urednikovo ime. Ali imajo tisti, ki so spisali knjige, toliko rnalo zaslug, da niso vredna njih imena, da bi bila natisnjcna pod dotičnimi učnimi slikami? Kaj naj pomeni to? Uredn. Lep napredek za ljubljansko ljudsko šolstvo so tudi hospitacije, ki jih je lansko lcto uvedel mestni šolski svet, in lahko trdim, da učitelj pri vsaki hospitaciji vcč pridobi, kakor če čita ure in ure še tako dobro metodiško knjigo. Nekaj mi pa pri teh hospitacijah vendar ne ugaja, in sicer tisti pristavek v vabilu, ki pravi: »Učiteljstvo naj se udeleži bospitacije polnoštevilno.« Človeku je prirojeno, da vsako dclo rajši prostovoljno izvrši, kakor pa, če se sili k temu in posebno še v šoleprostih dneb!*) To ogromno delo, ki ga je izvršilo ljubljansko učiteljstvo v zadnjem času za napredek ljubljanskega ljudskega šolstva, ima za razvoj šolstva blagodejne posledice, ne pa, žal, za učiteljstvo samo. Ljubljansko učiteljstvo se lahko prispodablja sveči, ki gori in sveti toliko časa, da naposled zaradi pumanjkanja hrane uniči sama sebe. Zavoljo prenapornega dela ljubljansko učiteljstvo duševno in telesno peša in hira, dopusti se množe, suplentov ni na razpolago in če bi slučajno ne imeli radovoljk, bi morali letos med šolskim letom zapreti put do šest razredov. Učiteljstvo nima za moči, ki jih uporablja in črpa pri svojem trudapolnem delu, nadomestila, ker so njega dohodki premajhni. Iz tega poročila je razvidno kolikortoliko, da je ljubljansko ljudsko šolstvo napredovalo v zadnjem času v vsakcm oziru. — Kaj pa zdaj ? — Drugi del današnje teme se glasi: Cesa je treba, da bi napredovalo tudi v pribodnje ? Rekel sem poprej, da je ljubljansko učiteljstvo zaradi vedno večj< ga in napornejšega dela popolnoma izmučeno, izžeto in izčrpano do mozga. Kaj pa torej zdaj ? Na nasprotju smo! Nazaj ne smemo, naprej ne moremo! In vendar si napredka ljubljnnskega Ijudskega šolstva brez zdravega učiteljstva niti misliti ne moremo! Vprežena žival, četudi še tako rada teče in vleče tovore, se ti bo zgrudila sredi ceste, če jo boš vedno podil in podil in ji nalagal vedno večje tovore, a ji ne boš privoščil potrebnega počitka in potrebne hrane, da si okrepča in nadomesti izgubljene moči. In prav tako je z nami. Ne kaže drugega, kakor pomagati učiteljstvu in to prav kmalu, ker preti nevarnost, da bi utegnilo v pribodnje ljubljansko ljudsko šolstvo nazadovati. Pomagati učiteljstvu pa ni dolžnost samo avtonomnih oblasti, ampak tudi vlade. Vlada je poskrbela in storila potrebne korake, da se naredbenim potom povzdigne ljudsko šolstvo in vlade dolžnost je tudi, da pomaga učiteljstvu do izboljšanja gmotnega stanja, pomaga tudi ljubljanskemu učiteljstvu, ki je njega delovanje imelo blagodejen in vzpodbuden vpliv na vse učiteljstvo na Kranjskem. Nazaj torej ne smemo in naprej ne moremo in vendar stno vsi tu zbrani odločno za to, da napredujc ljubljansko ljudsko šolstvo tudi v prihodnje. Da se pa to zgodi, se usojam slavni konfereciji predlagati, da uvažuje in sprejme te-le predloge: 1. Ker so razmere v kranjskem deželnem zboru take, da ni upati, da bi nam v bližnji bodočnosti deželni zbor povišal plače, zato se visoka vlada naprosi, da naredbeaim potom poskrbi učiteljstvu povišanje plač. 2. Svoje dni, ko je bilo ljubljansko učiteljstvo podrejeno mestni upravi, je bilo vse ljubljansko učitelj^tvo uvrščeno v prva dva razreda, zaradi znane »lex Suklje« je pa danes uvrščeno ljubjansko učiteljstvo tudi v III. in celo v IV. plačilni razred. Z ozirom na to, da se v Ljubljani namešča najbolj kvalifikovano učiteljstvo, z ozirom na delavnost *) Nara vrhutega tudi ne ugaja to, kar smo kritikovali v članku »Hospitacije v Ljubljani«. (Glcj 18. štev. 161. in 16';!.!) O tum poglavju bi lahko povedali še kaj. Toda — o priliki! Uredn. ljubljanskega učiteljstva in z ozirom na neznosno draginjo, ki vlada v Ljubljani ter z ozirom na ogromne stroške, ki jib prispeva ljubljanska občina deželi za ljudsko šolstvo, predlagam, da v statusu kranjskega učiteljstva uvrste vse ljubljansko učiteljstvo v prva dva plačilna razreda, kakor se n. pr. godi že z ljubljanskimi stalnimi kateheti; seveda ne pa na račun učiteljstva na kmetib, ampak s pogojem, da deželni zbor za toliko poviša dotični zaklad, iz katerega dobiva učiteljstvo svoje plače. Mestni šolski svet se pa prosi, da v dosego tega namena stori potrebne korake na merodajnem mestu. 3. Ljubljansko učiteljstvo je zaradi prenapornega dela preutrujeno; zato mu je treba za duševno in telcsno okrepčanje med letom večkrat počitka; tega pa nima kar vse prvo polletje, da, skoraj do Velike noči ne; zato se občinski svet naprosi, da nam izposluje na višjem mestu zopet Božične počitnice.*) 4. Solski voditelji imajo leto za letom veČ posla, ki ga prenašajo le še z najvecjo silo. Če pojde tako dalje, bodo morali voditelji zanemarjati ali vodstvo ali šolo ali svojo rodovino ali pa negovanje svojega zdravja. Pa ne eno ne drugo se ne sme. Da se temu odpomore, se mestni šolski svet naprosi, da preskrbi vsakemu vodstvu stalnega suplenta. 5. Pri kvalifikaciji ljubljanskega učiteljstva naj se upošteva tudi njega slabo gmotno stanje, literarno in drugo delovanje posameznikov izven šolskega časa v prid šolstvu, učiteljstvu, kmetijstvu itd.; upoštevajo naj se tudi družinske razmere, dobra volja posameznikov in tudi sodba, ki se je izrekla 1. 1895. na tem mestu o marljivosti in sposobnosti Ijubljanskega učiteljstva.**) 6. Naučna uprava je prišla do prepričanja, da učenci mnogo več pridobe v šoli, če se kolikor največ ur prenese na dopoldanski pouk, da imajo otroci potem popoldne prosto. Na Nemškem so dokazali, da so tisti otroci, ki so imeli prejšnji popoldan prosto, bili naslednji dan za 50% sposobnejši za pouk kakor oni, ki so imeli prejšnji popoldan pouk. Da je taka uredba pouku le v korist, pove lahko tudi šolsko vodstvo na Barju, ki ima v tem že izkušnjo. Zato predlagam: Mestni šolski svet naj potrebno ukrene, da se s prihodnjim šolskim letom na vseh ljubljanskih šolab, posebno v nižjih razredih, kolikor največ ur prenese na dopoldanski pouk, popoldne pa naj bo prosto. 7. Hospitacije naj bodo prostovoljne. 8. Radovoljke naj bodo za uspehe same odgovorne, ne pa dotični razredni učitelj. Po odredbi deželnega šolskega sveta morajo radovoljke najmanj po 15 ur na teden poučevati, ne pa hospitirati ali imeti le nekake praktične poizkuse. Vse to so opravile že na učiteljišču. 9. Na dveh mestnih osemrazrednicah so nastavljene za višje razrede učne osebe z izpitom za meščanske šole. Poučevati morajo torej tako kakor na meščanskih šolah, a dobe pa plačo ljudskih učiteljev in učiteljic. To ni pravično, da učiteljstvo tako izkoriščajo. Da se temu odpomore, naj mestni šolski svet stori vse potrebne korake, da se ustanovi v Ljubljani čimprej po ena slovenska deska in slovenska dekliška meščanska šola. V ta namen naj poklicani faktorji store potrebne korake, da plače učiteljev in učiteljic prevzame dežela, kakor bo storila tudi za meščansko šolo v Postojni. (Občno odobravanje.) *) Te počitniee vsem nazaj! Uredn. **) Poznamo pa ljudi, ki ne priznavajo drugemu — razen sebj — nobenih zaslug. Uredn.