SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 17 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de mayo - 6. maja 1999 DEJANJE POTI SPRAVI Vodstvo slovenskega dušnega pastirstva v Argentini izreka v imenu slovenske verske skupnosti v tej deželi prizadetost ob umiku zahteve za varstvo zakonitosti, ki je bila že prej vložena zoper sodbo nad škofom dr. Gregorijem Rožmanom in soobsojenci iz leta 1946. Sodba je bila očitno nezakonita zaradi kršitve določb kazenskega postopka in kazenskega zakona ter nasprotna splošnim pravnim načelom, ki jih priznavajo civilizirani narodi. Z nenadnim umikom zahteve za varstvo zakonitosti je bila odvzeta možnost, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni ali razvezavi krivično obsodbo. S tem je grobo kršen javni inetres po popravi krivic, ki jih je komunistični režim prizadel verskemu občestvu in s katerimi je porušil red pravic in miru v narodni skupnosti. Zopetno javno priznai\je časti krivično obsojenemu škofu in drugim obsojencem ter vsem mrtvim in živim žrtvam komunistične revolucije je nujen pogoj za skladno sožitje v slovenski družbi ter dobro razmerje med matičnoiS-lovenijo in razseljenimi člani slovenskega naroda. Zaradi odlagai\ja vsakega uradnega spravnega dejanja so pripadniki slovenske verske skupnosti v Argentini zaskrbljeni, ker se čutijo soodgovorne za razvoj slovenske duhovne domovine, za katero nenehno prosijo Božjo milost. Jože Škerbec delegat za Slovensko dušno pastirstvo v Argebtini Sporazum z Vatikanom Vlada je 29. aprila sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovelo in Svetim sedežem, ki ga bo poslala v Parlamentarno proceduro in v pogajanja s Vetim sedežem. Pobuda za ta sporazum je bila v zraku dolgo časa, formalno pa je bila s strani Svetega sedeža med zadnjim obiskom slovenskega zunanjega ministra v atikanu. Na osnovi takratnega pogovora sta obe ^ani soglašali, da so tudi kot posledica dialoga, ki poteka v Sloveniji med katoliško cerkvijo in državo na večih ravneh, nastali pogoji za pristopitev k prizadevanjem za podpis takega sporazuma, kakršnega imajo s Svetim sedežem sklenjene tudi številne druge države. Pogajanja s Svetim sedežem se bodo začela še pred poletjem. Slovenija v osnutku sporazuma s Svetim sedežem ponuja tisto, kar je bilo dogovorjeno v dosedanjih dogovorih s Cerkvijo. Mafija v Sloveniji Slovensko sodstvo naj bi se po mnenju 'cialdemokratske stranke Slovenije „raz-ob nedavni obsodbi strankinega po-^ca Iva Hvalice, ki bo moral po razsodbi ^bovnega sodišča nekdanjemu direktorju p Nova Gorica Danilu Kovačiču plačati bilijona tolarjev odškodnine in mu pobiti sodne stroške. /o Janševih besedah bodo v stranki ^darnostno zbrali ta denar. V SDS so Soročeni nad tem, da je bil Hvalica obso-jr? za izjavo, ki ne predstavna nikakršne r^e, ampak je izražala poslančevo stis-■ Ker se je Hvalica boril proti nepravil-Ostim in divjemu lastninjenju v primeru ' so mu namreč grozili tudi s smrtjo.Še ej pa so v SDS ogorčeni, ker je bil alica obsojen zaradi verbalnega delikta, WtaWWItMUMl 'M fli'f« l)V; v vsem tem času pa ni prišlo do obsodb niti enega od vpletenih v divje lastninjenje, ki so si v primeru Hit po Janši „prigrabili” premoženje v stotinah milijonov tolarjev. Slovensko pravosodje je po mnenju SDS s tem simboličnim dejanjem prestopilo Rubikon, „zašlo v popolno močvirje”, ki očitno služi le še kot neka zaščita mafijskemu ravnanju v preteklosti. Po Janševih besedah je sodna veja oblasti povezana z mafijskim zaledjem. Ni namreč mogoče drugače pojasniti, zakaj je bil obsojen tisti, ki je na nepravilnosti opozarjal, nihče od akterjev, proti katerim so bile vložene ovadbe, ni odgovarjal za svoja dejanja. Tako tudi po šestih letih, odkar so bile vložene ovadbe, ni bil pravnomočno obsojen nihče od akterjev. hhhhmhhhhhmhhhmhi Izkopali že 130 okostij ji ^ zadnjih dveh tednih so delavci mari-fskega pogrebnega podjetja pod stroko-^ nadzorstvom strokovnjakov Inštituta , sodno medicino, kriminalistov in preiskanega sodnika odkopali kakih 10 me-w. v nekdanjega tankovskega jarka in v našli posmrtne ostanke kar 130 ljudi, katere ni dvoma, da so umrli nasilne ^ kot žrtve povojnih pobojev. p°smrtni ostanki so že toliko poško-}',ani, da ni mogoče identificirati niti ene ^Ve. io-----------i.i .i usii 1 * e> je pa mogoče sklepati, da so bili med U-inu v ve / Je takšnih, za katere bi lahko rekli, da so Pogajanja o Piranskem zalivu Slovenska vlada je 29. aprila sprejela sklep, da v skladu z dogovorom, ki je bil dosežen med nedavnimi pogovori z Republiko Hrvaško, obe strani kot posrednika v osebnem svojstvu za iskanje rešitve za vprašanja meje ob morju, v Piranskem zalivu in na morju sprejmeta bivšega ameriškega državnega sekretarja za obrambo Williama Perryja. Njegova funkcija bo svetovalna, zato ne gre za arbitražo, ampak za posredovalno pomoč med obema stranema, da bi se stališča približala. Perry je bil izbran v soglasju obeh strani kot najbolj primerna oseba. Kot je bilo z njim dogovorjeno, naj bi se njegova funkcija začela v zelo kratkem času, vendar brez finančne kompenzacije. Perry bo pomoč nudil na osnovi svojega znanja in svoje nekdanje pozicije ter poznavanja obeh držav. V Washingtonu naj bi se v torek, 4. maja, začela pogajanja predstavnikov slovenske in hrvaške vlade o določitvi morske meje med državama s sodelovanjem Williama Perryja. Uvodna pogajanja v Washingtonu bodo namenjena predvsem seznanjanju Williama Perryja s problematiko meje med državama. V nadaljevanju misije bo Perry predvidoma obiskal tudi obe državi. Njegovo mnerye za obe državi sicer ne bo obvezno, bo pa imelo veliko moralno težo. Tudi o JE Krško Upokojeni ameriški sodnik Daniel Weinstein naj posredoval v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede Jedrske elektrarne Krško. Ameriški State Department je pred kratkim Weinsteina izbral za predstavnika ZDA v Bosni in Hercegovini, kjer bo pomagal usklajevati privatizacijo 15 milijard dolarjev vrednega državnega premoženja. Weinsteina v ZDA štejejo med najboij iskane posrednike, saj je bil doslej uspešen v 95% svojih posredovanj. Weinstein ima izkušnje z zapletenimi spornimi primeri, v katere je vpletenih več strani. Po obisku ge. Logarjeve v večini moški. Nekaj predmetov pripadali vojaški opremi. Izkopavanja posmrtnih ostankov v tolikšnem obsegu, kot je na Teznu, še ni bilo. „Če ugotovimo značilne strelne poškodbe na glavi, lahko rečemo, da so bile žrtve pobite, za druge samo sklepamo. Poškodb na glavi je mn«go. Roke imajo številni skeleti zvezane na nadlaktih, našli smo toliko žice, da lahko sklepamo, da so bili verjetno vsi zvezani z ni°”» je povedal Specialist za sodno medicino. Bi bilo prvič, da so odkopali komunistične žrtve povojnih pobojev. Posredoval Vinko Levstik V našem listu smo že poročali o nekaterih dogodkih obiska državne sekretarke, vodje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Mihaele Logar. Z njo je prišla svetovalka vlade na ministrstvu za šolstvo in šport, gospa Melita Steiner in trije novinarji. Za popolnejšo sliko danes našim bralcem nudimo pregled čez celoten obisk. Gospa Logarjeva se je mudila v Argentini od nedeije 18. do ponedeljka 26. aprila. Že na dan svojega prihoda se je najprej udeležila kosila, ki ga je v dobrodelne namene organizirala Zveza slovenskih mater in žena iz San Justa. Ob tej priložnosti je tudi naslovila na zbrane krajši nagovor. V ponedeijek 19. se je v večernih urah srečala z razširjenim medorganizacijskim svetom, o čemer smo že poročali. V torek je obiskala slovensko skupnost v Mendozi. V sredo 21. zvečer sta imeli obe obiskovalki srečanje z učitelji naših osnovnošolskih tečajev in profesorji srednješolskega tečaja. Tu je razgovor potekal zlasti o pedagoških posebnostih naših šol, o problemih, s katerimi se srečujemo, potrebo učnih pripomočkov in organizaciji seminarjev v Sloveniji za izpopolnjevanje naših učnih moči. Tu je bila posebno važna prisotnost gospe Melite Steiner. Gospa Logarjeva je ob koncu imela še srečanje z odborom Slovenske kulturne akcije. V petek 23. ob 20 je bilo v mali dvorani Slovenske hiše predavanje državne sekretarke na temo „Politika RS do Slovencev v zamejstvu in po svetu”. V zgoščenem stilu je gospa Logarjeva podala sliko delovanja Urada, nakar se je razvila debata. Navzoči so stavili jasna in važna vprašanja, na katera je predavateljica spretno odgovarjala. Sobota 24. je bila posvečena šolam. Najprej sta gospe Logarjeva in Steineijeva obiskali Slomškovo šolo v Ramos Mejia, kjer sta si po skupnem sprejemu vse šole posebej ogledali vsak razred in si skušali ustvariti sliko delovanja tečaja. Nato je gospa Steiner odšla v tečaj slovenščine v Triglav, gospa Logarjeva pa obiskala tečaj Baragove šole v Slovenski vasi. Popoldan sta znova skupno obiskali srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Tu sta si tudi ogledali vsak letnik posebej, se poraz-govorili s profesorji in stopili v stik z dijaki. Obisk se je zaključil s prigrizkom in prijetnim razgovorom s profesorskim zborom. V nedeljo pa je gospa Logarjeva obiskala knjižni velesejem in na proslavi dneva Slovenije v sklopu sejma tudi nagovorila zbrane rojake (govor smo objavili v celoti v prejšnji številki). Potem je obiskala slovenski razstavni prostor. V ponedeljek 26. je delegacija zapustila Argentino. Poleg tega je gospa Logarjeva navezala stike s predstavniki slovenskih društev iz Miramara in Rosarija, obiskala staronase-ljenske skupnosti Triglav in Prekmursko društvo v Bemalu ter pohitela še v Montevideo, Uruguay, in poromala v Liyan. V nedeljo opoldan je v rezidenci veleposlanika prof. dr. Janeza Žgajnarja imela zaključno delovno kosilo. Podelila je še intervjuje za radijske oddaje in naš časopis (glej prejšnjo številko). Obisk je bil vsekakor pozitiven. Za dobro razumevanje so nujni direktni stiki in odkriti razgovori. Le medsebojno spoznanje lahko vodi do spoštovanja posebnosti in značilnosti, ki jih ima vsaka izseljenska skupnost. Gospa Logarjeva je pojasnila mnoge točke politike Urada do izseljencev; nekatera vprašanja so ostala odprta, morda ker odgovora ni. Smatramo, da je postavljen temelj za dobre odnose. A bistveno je, da predstavniki slovenske vlade posebnosti naše skupnosti upoštevajo in spoštujejo, ne le v besedah temveč predvsem v dejanjih. -e -t STRAN 3: Začetek osnovnih šol ■ir HHHBHnanMHI Zgodilo se je Iz življenja PRVA MINISTRICA V DRNOVŠKOVI VLADI Državni zbor je na tajnem glasovanju za novo ministrico za gospodarske dejavnosti imenoval redno profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti Teo Petrin. Izjavila je, da bo nadaljevala politike vključevanja Slo-venije v EZ in z izvajanjem industrijske politike, ki bo usklajena z evropsko. RODE IN BOZANIČ Z namenom poglobitve duhovnih vezi in sodelovanja sta se sešla predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Franc Rode, in predsednik Hrvaške škofovske konference, zagrebški nadškof Josip Bozanič. Oba podpirata napore predstavnikov obeh držav pri reševanju odprtih vprašanj, zavzemata pa se tudi za čimprejšnjo rešitev v duhu pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. V ŠOLSTVU NI DEMOKRACIJE Nekdanji člani Nacionalnega kurikular-nega sveta Darja Piciga, Boris Aberšek, Andrej Jemec, Janez Juhant in Janko Kos, ki so kritično spremljali kurikulamo prenovo osnovne šole, so izrazili skrb zaradi pomanjkanja demokratičnosti, neurejenih pravnih podlag in nezaščitenosti pravic staršev in otrok pri uvajanju devetletne osnovne šole in pri tem javnost opozorili na nekatera dejstva v zvezi s tem. SLAVIJO NOB Ob 27. aprilu, ki so ga praznovali kot „Dan upora proti okupatorju” - o ustanovitvi OF pametno molčijo - v organizaciji Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije z geslom Z uporom v svobodo -svobodni v Evropi, so skupni s predsednikom Kučanom, imnjo namen parlamentu v kratkem nasloviti pobudo za dopolnitev preambule k slovenski ustavi, tako da bi v uvodna določila ustave zapisali, da slovenska državnost izvira tudi iz narodnoosvobodilnega boja. Popolnoma so pozabili, kako so pred leti poudarjali, da je bil tim. NOB sprožen od komunistične partije in bil nujno povezan z njihovo krvavo revolucijo, o kateri pa danes sploh ne govore. KAKO POMAGATI TURIZMU Vlada je obravnavala posledice kosovske krize na slovenski turizem. Položaj naj poskušali izboljšati s pospešenimi promocijskimi aktivnostmi in administrativnimi ukrepi, ki bi naredili Slovenijo bolj dostopno in prijazno: poenostavili nuj bi prestop mej za državljane iz držav, za katere velja Državni sekretar Juri v Rimu Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri je 3. maja obiskal Rim, kjer se je sestal s predsednikom poslanske zbornice Violantejem in ministrom za zu-nar\jo trgovino Fassinom. Njegov namen je italijanskim sogovornikom poudariti pomen pospešitve postopka sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.Violante je napovedal, da bo najkasneje v dveh tednih sporočil, kduj in kako se bo postopek nadaljeval, da bi prišlo do tistega, kar želi Slovenija, to je, da bi bil zakon v poslanski zbornici sprejet pred poletnimi počitnicami. Ključni problem je še vedno neusklajenost v vrstah strank vladne koalicije. Traška ljudska stranka bi bila pravijena na dialog in na uskladitev stališč. vizni režim, znižali takse za plovbo po slovenskem morju, cene letalskega goriva, letaliških taks in rezervacijskega sistema. RODE SPREJEL DELEGACIJO SIM Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je sprejel delegacijo Slovenske izseljenske matice, ki jo je vodil njen predsednik Anton Bebler. Nadškofa Rodeta so seznanili s prihodnjimi načrti in predlogi za tesnejše sodelovanje s tridesetimi katoliškimi misijami Slovencev po svetu v vsej Evropi. TUDI SLOVENIJA SE PRIDRUŽUJE EMBARGU Slovenija je kot pridružena članica Evropske Zveze podprla odločitev o uvedbi prepovedi prodaje in dobave nafte in naftnih derivatov Jugoslaviji - Srbiji. Zunanji ministri Evropske Zveze so se namreč na sestanku v Luxembourgu odločili za poostritev sankcij proti ZRJ. VOJAŠNICA NA TRDINOVEM VRHU Hrvaška vlada je sprejela odločitev, da lastništvo nad nekdanjo vojašnico JLA na Trdinovem vrhu prenese na Hrvaško planinsko zvezo, poslopje pa nuj bi spremenili v objekt za potrebe planinskega turizma. STATUT SDS Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je v Celju potrdil osnutek programa in statuta. Člani sveta so poudarili, da mora nov program ponuditi jasno razvojno strategijo in izpostaviti vrednostno središče slovenske nacije, ki izhaja iz edinstvenega zgodovinskega obdobja slovenske osamosvojitve. O dokončni obliki programa in statuta odločali na letoši\jem kongresu stranke, ki bo 8. maja v Portorožu. Pra-vtako bodo na kongresu opredelili svoja politična stališča z resolucijami o trenutno nujbolj perečih vprašanjih, s katerimi se sooča Slovenija. DRNOVŠEK: MILOŠEVIČU SE IZTEKA ČAS Premier Janez Drnovšek je v pogovoru za agencijo Reuters o razmerah v Zvezni republiki Jugoslaviji dejal, da se jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču izteka čas za mimo rešitev kosovske krize. Po mnenju premiera Drnovška bo Miloševič le v primem, če bo takoj sprejel pogoje mednarodne skupnosti za rešitev krize, lahko sodeloval z Zahodom. Na vprašanje glede morebitne neodvisnosti Kosova pa je slovenski premier dejal, da ji mednarodna skupnost za zduj ni naklonjena, je poročal Radio Slovenija Afera Holmec Če je verjeti vodstvu LDS, da niso vedeli za načrte ministra Bandlja in da kot politična stranka niso vpleteni v omenjeni aferi, se vsemu navkljub vsiljnje vprašanje, zakaj naj bi policija po nalogu odstavljenega ministra preverjala politične nasprotnike. Predsednik vlade bo še posebej težko ovrgel navedbe iz Gričarjevega poročila, da ni vedel za programirani članek o vpletenosti tujih obvščevalnih služb, ki naj bi v obliki diskete romal iz vladnega urada za informiranje v eno od časopisnih hiš. Doslej nihče od odgovornih na MNZ še ni ovrgel javnih očitkov akterjev, da so bili podatki iz poročila zbrani nestrokovno in nezakonito. Zdi se, da ustrezne službe znotraj policije še niso dojele, kako ravnati ob neutemeljenih očitkih na delo komisije. Argentinski pregovor pravi da „ni hudega, ki bi trajalo sto let”. A ta nejasnost kandidatur v peronističnih vrstah se vleče kot kurja čreva. Hvala bodu, čas neizbežno teče in prihodnjo nedeljo bodo notranje volitve v provinci Buenos Aires pokazale, kako stoje realne številke in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Pa tudi s tem se ne bo popolnoma zjasnilo nebo nad pero-nistično stranko. VSI SE OZIRAJO NA PROVINCO Zakaj so tako važne notranje volitve v eni sami provinci? Vsi doboro vemo, da se v njej nahaja tretjina argentinskega prebivalstva. To je tudi najmočnejša trdnjava, ki daje podlago Duhaldejevim upom na končno zmago. V svojem boju proti predsedniku se guverner najlažje zanaša na strukturo, ki mu jo je uspelo zgraditi v dveh guvernerskih dobah. Stranka je tudi tu nabolj številčna in provinca sama ima bistveno težo pri vsakih volitvah. Predsedniku Menemu pa je uspelo zanetiti razdor v vrstah buenosaireškega pe-ronizma. Predsednik poslanske zbornice Pierri, nekdaj zvest zaveznik Duhaldeja, je že pred časom presedlal na Menemovo stran, ko je videl, da se je Duhalde odločil za podpredsednika Ruckaufa kot guvernerskega kandidata. Pierri je sedaj glavni adut v predsednikovih rokah. Stari senator Ca-flero, ki je že svoj čas kot guverner vodil provinco, se sedaj poteguje za ponovno kandidaturo in se je prav tako iz nasprotnika tretje predsednikove dobe prelevil v poslušnega menemista. V teh dveh je s podporo nekaterih upornih županov Duhalde zagledal nevarnost na ozemlju, ki ga je dotlej imel v popolnem nadzorstvu. Če sodimo po raznih anketah, se Duhal-deju ni bati poraza. Vprašanje je le, kolikšna bo razlika v volilnem rezultatu. V tem pa položaj ni jasen. Guverner potrebuje prepričljivo zmago, ker mora dokazati svojo moč. Majhna razlika lahko ponovno oživi predsednikove sanje o tretji kandidaturi ali pa vsaj iskanje kakega alternativnega kandidata, ki bi ga zoperstavil Duhalde-ju. V tej smeri so se ponovno pojavili glasovi, ki vabijo Reutemanna, naj se vendar odloči za volilni boj. Sedaj najbolj navdušeni pristaši menijo, da bi bil odgovor pozitiven, če bi bil v nedeljskih volitvah Duhalde poražen. Treba bo počakati ponedeljka, da bodo stvari bolj jasne. KDOR SE BOJUJE, ŠE NI MRTEV Kadar pisec omeni, da vprašanje ponovne kandidature Menema še ni zaprto, marsikdo neverno pogleda. Da res še ni zaprto, kaže dejstvo, da je te dni peronistična stranka uradno zaprosila Vrhovno sodišče, npj habilitira Menema, da se lahko v stranki poteguje ze predsedniškega kandidata. Svoj čas smo zapisali, da je sodnijska zbornica to prepovedala, češ nima smisla, da se predstavi za kandidata, če potem ne bo mogel kandidirati za predsednika Stranka sedpj stopa po isti zaviti poti kot predsednik. Ni Vrhovnega sodišča za- Tone Mizerit prosila, nuj Menemu dovoli kandidirati za predsednika, temveč eno stopnjo nižje. da se lahko bori za kandidaturo. Če ji to uspe, potem bo šele na mestu naslednji korak. Na tej točki pa so mnenja opazovalcev deljena. Nekateri trdijo, da bo vsuj na prvi korak stranka dobila pozitiven odgovor. Drugi pa so mnenja, da je bilo predsedstvo stranke npjvečje in zadnje darilo Vrhovnega sodišča Menemu in da se tukuj ne^ poslušnost članov tega organa namigom 12 vladne palače. Tudi tukaj bo le čas prinesel resnični odgovor. V zavesti tega stanja pa guverner Duhalde izvpja svojo volilno strategijo. Sedu)1,10 je uspelo javno pretegniti na svojo stran dva nova guvernerja. To sta Ramon Puerta iz province Misiones in Arturo Lafalla 'd. Mendoze. Oba sta sicer vedno simpatizirala z Duhaldejevo pozicijo, a se nista javno postavila na njegovo stran. Sedaj je sprenevedanja konec. Kocka je padla. Duhalde tudi upa, da se bo - zlasti če v nedeljo prepričljivo zmaga - še kateri drug1 skriti prijatelj odločil za javen nastop. Dejansko je bil zbor guvernerjev tisti, ki Je Menemu zadal nujhujši udarec. Ko je predsednik pričakoval njihovo splošno podporo, se je večina izrekla ne za Duhaldeja, marveč za spoštovanje ustave. Tu so se odločili za tradicijo, ker je prav ustava temelj federalne strukture, na kateri stoj1 argentinsko državniško žvljenje, Kršeni6 enega člena ustave bi lahko bil začetn1 korak za kršenje ostalih členov, v čemer pa guvernerji vidijo nevarnost za svoje lastne pravice in to na gospodarskih, socialnih i® političnih področjih. KRIZA ZAUPANJA Volilni postopki, ki jih beležimo širori države (v nedeljo bodo provincijske volitve v Salti) pa se razvijajo spričo splošnega nezaupanja. To je prišlo do izraza preteld1 teden, ko so vodili dokončno štelje glasov notranjih volitev peronizma v prestolni01-Svoj čas smo že poročali, kako so se nasprotnjoči skupini menemizma očital1 volilno korupcijo in podkupovanje. Ko Je kazalo, da je zadeva rešena, je ogenj vzplamtel z novo silo. V tem nasprotju je prišlo do direktni!1 spopadov med predstavniki ene in druge skupine ter do policijskega posega in P®" cestnih izgredov. To vsekakor ni v pr1® peronizmu, zlasti ne, ker so v afero zapleta ni ministri zvezne vlade na eni in drug1 strani. Notranji in pravosodni minister sta' zmagoviti skupini, minister za delo pa ' oni, ki te zmage ne prizna. Stvar se ved®0 bolj zapleta, ker poraženi grozijo, da bod° volilni izid ovrgli pri sodišču, to pa h° koristilo le Povezavi, ki zadnje čase ®e najde prave smeri in izgublja glas za som v predvolilnih anketah. V tem ozračju je vlada pričela izva)8® finančne ukrepe, ki jih je obljubila Med®9' rodnemu denarnemu skladu (FMI). Gosp®1 darski minister je odločil, koliko naj drža^ prihrani na vsakem področju. Naletel P®1® na hud odpor v vzgojnem ministrstvu, Kiet je gospa Decibe enostavno zavrnila podp1* omenjenega dekreta. Med ljudstvom na sploh pa je vse t® krčenje proračuna povzročilo precej volje, ker so bile v časopisju skoraj istoča* no objavljene številke o fondih, ki jih potrošila vsaka stranka in vsak kandidat letošnjih volitvah. Ogromni zneski, ki ^ sežejo po teh podatkih 200 milijonov dola1' jev, so po splošnem mnenju le vidni “ denarne ledene gore, ki ga bodo volit** požrle, medtem pa sektorji kot je var®0 _ sociala, vzgoja vidijo, kako se jim zapi™ pipe dotoka državnih fondov. Slovenci v Argentini Pričetek osnovnih šol Preden so se odprla vrata slovenskih osnovnih šol, smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj pri sv. maši. 14. marca jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev ^gr. Jože Škerbec. V nagovoru je otrokom v prisrčni obliki povedal, kako jih ima Jezus rad, ker ljubi otroke. Otroci pa naj N"! ljubezen vračajo z molitvijo, tako oseb-n° kot skupno družinsko. iNaj ne pozabijo na jutranjo in večerno molitev, molitev sv. ^gel, kesanje in druge molitve, v katere n^i pogosto vpletejo besede zahvale: Jezus, hvala ti za dobro prespano noč, hvala za 'eP in srečno preživet dan, hvala za skrbne starše, učitelje, katehete; za razum, za zdra-^e> da se lahko igram, imam prijatelje.. V prošnjah smo prosili za otroke, za slovenske in argentinske, za otroke vsega ^eta. Da bi jim dobri Jezus dal lepo mla-d°st, telesno in duševno zdravje, da ne bi trPeli pomanjkanja, preganjanja in strahot v°jne, za otroke brez doma in brez staršev. Za vodstvo maše, branje beril in prinos so poskrbele učiteljice Balantičeve šole. Za petje pri maši so se pripravili ude-feženci letošnje šolske kolonije v Cordobi. Hjihova ročna dela, slike izletov, iger, tek-1*l0vai\j, pa smo si ogledali v preddverju in dvorani, kjer je bila pripravljena razstava, ^isrčna zahvala spremljevalcem. Pred pričetkom spevoigre Sneguljčica lri sedem palčkov smo s ploskanjem pojavili zastave naših šolskih tečajev in 2aPeli argentinsko in slovensko himno. Šol-ski referent France Vitrih je nato pozdravil ^vzoče predstavnike naše skupnosti, kate-učitelje, starše, šolarje in jim zaželel lcPo novo šolsko leto, ki bo uspešno, če bo domom in šolo resnično sodelovanje. "Pomnil seje pokojne gdč. Mije, kije živela 23 vas otroke in da bi vi živeli, je poudaril & Vitrih. Potem se je zahvalil ge. Katici Qyač Dimnik za ryeno 50-letno „garanje” P° slovenskih tečajih, od tega glavni del v ^°žrnanovi šoh v San Martinu. V priznaiye ^ zahvalo je prejela slovensko knjigo, °Pek in navdušeno ploskarye, ki se zlepa ^ Poleglo, Znani akordi pesmi palčkov Hej hoj! hoj! so nas popeljali v pravljični svet fteguljčice in r\jenih škratov. Snov, ki je ua v raznih variantah neštetokrat priprav-"et>a kot pesem, proza, lutkovno, odrsko in ^sko delo in je preplavila ves svet. Prešernova šola iz Gašstelarja je za uprizoritev igre uporabila vse razpoložljive svoje šole, okolja, učiteljice, sedai\je in lvše učence. Iliada režiserka Veronika Vivod — ki je leti tako uspešno odigrala Kresnička Je s svojimi sodelavci, pomočniki, doda- tki in vložki pripravila pravo odrsko umetnino. Nastopali so: napovedovalka — Nadi Kopač Grohar, ki je s svojim barvitim glasom takoj osvojila publiko, da je napeto prisluhnila in čakala dogajanj na odru. Nosilka naslovne vloge Andreja Zupanc je z nežnostjo odigrala Sneguljčico in se prikupila ne samo palčkom, ampak vsem gledalcem. Kraljica — Maruška Batagelj Klemenčič, znana po svojih temperamentnih nastopih, je bila pravi odsev zavisti in človeške hudobije. Lovec — Kristjan Vivod, hudodelec — Dani Čop in Zrcalo - Franci Schiffrer so svoje vloge prav dobro odigrali. Ni pa pevsko prepričal Kraljevič — Miloš Mavrič. Palčki: Kristjan Kopač, Pavel Grohar, Pavel Kostelec, Tomaž Klemenčič, Gabi Jelenc, Ivan Golob in Gabrijel Pavšer so se predstavili domiselno in naravno. Meglice: Cecilija Čop, Marjanka Rožanec, Ana Karina Schiffrer, Tatjana Čop, Cecilija Kocmur, Neži Papež, Martina Kokalj, Janika Urbančič, Natalya Mele, Sonja Stariha, Tatjana Golob, Veronika Kocmur in Nacija Urbančič. Za ples jih je odlično pripravila Monika Češarek Kenda. Vojaki: Andrej Pograjc, Marjan Kostelec, Tomaž in Luka Kenda, Martin Pavšer in Franci Schiffrer ml. Paži: Jožko Rožanec, Niko Golob, Damjan Lazar in Martin Zamik. Čarovniki: Matjaž Urbančič, Dani Grohar, Matija Rant, Peter Kostelec, Franci Medic in Maksi Golob. Zajčki: Ljudmila Golob, Tatjana Rant, Tomaž Maček, Lucija Skubic, Cecilija Grohar, Klara Kočar, Pavla Oblak, Tomaž Kostelec, Pavla Skubic, Marjana Conde, Nadja Mavrič, Valerija Mele, Nacija Gaser in Štefka Papež. Pikapolonice: Karolina Kenda, Mikae-la Pavlovčič, Tatjana Rožanec, Pavla Stariha, Danyela Selan in Veronika Papež. Ptički: Adam Oblak, Gabriel Kokalj, Karolina Garcia Torales, Lucijana Ayerbe Rant, Aleks Ahčin in Sebastian Zella. Gobice: Nacija Medic, Saši Ayerbe Rant, Tomaž Gričar in Matija Mavrič. Vsi ti: vojaki, paži, čarovniki, zajčki, pikapolonice, ptički in gobice so polepšali pravljičnost igre. Poleg palčkov so plesali še kot živali: Marjanka Ayerbe Rant, Andrej Conde, Aleks Mele, Valerija Pograjc, Leonard Gaser, Marjana Grohar, Maksi Batagelj, Tatjana Gričar in Maksi Maček. Za obe skupini je lepe plese naštudirala Beti Petkovšek Mavrič. Nad. na 4. str. Obisk v Slomškovi šoli Veleposlanik RS prof. dr. Janez Žgajnar je v soboto, 24. aprila pripeljal na obisk Slomškove šole sekretarko za Slovence po svetu na ZM RS Mihaelo Logar ter vladno svetovalko na Ministrstvu za šolstvo in šport Melito Steiner v spremstvu opol. ministra Tomaža Kunstlja in predsednika ZS Toneta Mizerita ter treh novinarjev iz Slovenije. Vsi zbrani učenci (99 otrok) so goste pozdravili s pesmijo: „Mi smo pa iz Ra-mosa, mi smo Slomškovi šolarji vsi, v šolo mi hodimo, da bi postali učeni še mi”. Slomškovo šolo in učiteljsko osebje je gostom predstavil učitelj (in predsednik Slomškovega doma) Marjan Jože Loboda. Ob spremljavi na kitaro učiteljice Olgi Bohinc so najmlajši zapeli pesmi: „Dobro jutro, dober dan” in „Pikapolonica”, višja skupina pa je deklamirala Ceglarjevo pesem „Mati, domovina, Bog” in Župančičeve „Žabe” (naučil dr. Štefan Godec) in pod vodstvom prof. Olgi Omahna Urbančič ter ob instrumentalni spremljavi Jožeta Omahne zapela pesmi „Dobre volje smo” in „Oj, mi smo tu na Koroškem”. Gostje so nato z voditeljico šole Sašo Zupan Omahna obšli vse razrede, si ogledali učne knjige in zvezke učencev, vsaka učiteljica pa je predstavila učni program svojega razreda. Gostje so z učiteljstvom sedli k pogrnjeni mizi, se z i\jimi fotografirali in se kmalu poslovili, ker je bilo treba iti še v drugo šolo, kratek obisk je pa le dal priložnost, da smo se predstavniki matične domovine in skupina slovenske zdomske šole osebno srečali in si prijateljsko segli v roke. Zgoraj: Učitelji in gostje iz Slovenije. Spodaj: Obisk v vrtcu. Kolonija Sonček 1999 Letos smo znova organizirali kolonijo Sonček na Naši domačiji. Vršila se je od 21. decembra do 29. januarja. Decembra se je udeležilo kolonije 55 otrok na dan, medtem ko je meseca januarja obiskovalo kolonijo povprečno 76 otrok vsak dan. Vse skupaj je letos sestavljalo kolonijo Sonček 109 otrok iz San Justa in Ramos Mejlje. Pogoja, da so se lahko otroci udeležili kolonije sta bila starost - med 4 in 13 leti - ter slovenski jezik, ki je bil pogovorni jezik na koloniji. Gojili smo različne športe: nogomet, softball, odbojko. Otroci so se tudi učili plavati. Igre, ročna dešla, dramatizacije, risanje in barvarye za n mlaj še so tudi prišli na vrsto. Tudi slovenskega petja nismo pozabili! S pesmimi smo poživili naše delovarye in tudi plašili sive oblake in klicali sonce. Začeli in končali smo vsak dan z molitvijo. Seveda, imeli smo tudi svojo himno, ki smo jo zapeli vsak dan. Za božič smo pripravili jaslice in postavili božični drevešček, na katerega smo obesili okraske, ki smo jih sami naredili. Praznovali smo rojstne dneve, novo leto in 6. januarja smo bili deležni obiska sv. Treh kraljev. Isti dan smo organizirali misijonsko tombolo. Nabrali smo hrano in oddali misijonski skupini, ki jo je razdelila na jugu. Imeli smo tudi čas za izdelavo zmajev, ki so jih otoci spuščali visoko v nebo. Tretji teden v januarju so otroci doživeli poseben dogodek. 72 otrok je taborilo dva dni. Zadr\ji dan, 29. januarja, smo vsi skupaj, otroci in voditelji pripravili kres, na katerega smo povabili starše. Ob kresu smo z dramatizacijami in prizorčki prikazali naše delovarye na Naši domačyi. Tudi gdč. Marta nas je spremljala na kitaro s pomočjo staršev, starih staršev, stricev... smo zaključili svoje počitnice na koloniji Sonček. Zahvalil bi se rad staršem, ker ste mi zaupali svoje otroke, in voditeljem: Juretu Urbančiču, Bernardki Juhant, Nevenki Godec, Marti in Martinu Selanu, Mihu Vestru, Andrejki Puntar ter Matjažu Štrublju, kajti brez i\jih to delo ne bi bilo mogoče. Karel Groznik NEI-ANDREJ ŽUŽEK PERSONAJES SECUNDARIOS Osem ur je dolgo časa. Ni pa nujno, da je nekomu v tem času dolgčas. Še manj na knjižnem sejmu v kateremkoli trenutku. Najprej je naval otrok, ki si nabirajo polne vrečke vsemogočih katalogov, letakov, propagandnega materiala - zato, da ga potem - v najslabšem slučaju - doma starši pomečejo v smeti. Potem pridejo na vrsto študentje, ki jim v šoli naložjjo vsemogoče naloge in vprašanja, s katerimi zasipajo osebje pri štantih. Kasneje se med tolikimi tujimi obrazi prikažejo tudi polznani obrazi. Ki se potem izkažejo, da so to že dolgo znani. Tako se je zgodilo, da sem čisto mimogrede zvedel, da je bila v torek (27. aprila) predstavljena knjiga avtorja slovenskega pokolenja. Ko sem prišel k sebi (to ste nekje že brali, ali ne?), začnem nabirati podatke. Da je to Nei, po domače Nejčo, krščen pa za Andreja in sicer pred 31. leti. Da se je rodil v Lincolnu, sin ge. Marte in prof. Boža Žužka. Andrej, oziroma Nei, živi v brazilski Curitibi (prej pa je dve leti živel v Paragvaju in sodeloval v tamkajšnjem časopisju) in je zvedel za državni literarni natečaj- Priglasil se je in za svojih devet črtic s skupnim naslovom Personajes secundarios (Stranske vloge) dobil drugo nagrado. Neia nisem spoznal, ker ni mogel priti na predstavitev knjige. Zastopal ga je oče Božo, ki mi je velikodušno poklonil izvod z Neievim pripisom iz Curitibe: Que lo disfru-tes. Moram priznati, da sem naslednji uri stregel ljudem bolj samodejno, ker sem bil mentalno ves v kryigi. Zagrabila me je! Kot zasvojen bralec sem izrabil vsak prost trenutek, da sem požrl tistih dobrih petdeset strani. Že iz prvega, uvodnega zapisa je bilo zaznati človeka, ki s skrbjo sledi razvoju družbe in problemov, ki jih prinaša tkim. računalniški napredek. In res, črtice opisujejo ljudi in položaje, ki nas bolijo in jezijo, vendar povedane v tekočem enostavnem jeziku, da se na koncu bralcu ustnice razvežejo v trpek nasmeh. Ko se strani preva-gajo Ija proti petdeseti in še nekaj, pa iz marsikatere enostavni humor in grotesknost prekryeta tisto trpkost in človeško majhnost, ki jo najdemo v celotni kryigi. Kritiki naj strokovno ocenijo delo Neia/ Andreja Žužka. Pri meni, strastnemu bralcu, je dosegel - in presegel - to, kar je lastnoročno napisal na prvo stran knjige. In povratek v poznih nočnih urah je bil to pot precej krajši. Gregor Batagelj Nei Zuzek: Personajes secundarios. 2“ Premio Concurso Literario Nacional de Cu-entos, Premio Juana Manuela Gorriti. Organiziral in izdal Victor Manuel Hanne, 1998. Poročila z občnega zbora ZS(2) Poročilo tajnice Ivane Tekavec V teku leta 1998 ni bilo novih prijav v članstvu; umrlo pa je 12 članic in članov, in sicer: č.g. Prane Bergant, Anton Vesel, Mihael Dobravc, msgr. Franc Novak, notar Alojzy Šonc, Francka Albreht, Katarina Kmetič, Rudolf Smersu, Franc Vester, Ana Škulj, Cilka Urbančič in Mya Markež. Posmrtnina je bila plačana svojcem osmih pokojnih, štirim pa ne, ker so bili za več kot šest mesecev v zaostanku s članarino. Po knjigovodstvu imamo vpisanih 374 članov, med njimi 215 družinskih; torej skupni 589 članic in članov, mnogi z dolgoletnimi dolgovi. Brisali bomo tiste, ki so dolžni za več kot pet let (ostanejo dolžniki od leta 1993 naprej). Podrobnosti še nimamo končno urejenih. Zedinjena Slovenya je prejela v teku leta 47 pisem, e-pisem in faksov. Odposlala pa je 63 pisem, e-pisem in faksov. Sem pa niso šteta pozdravna pisma z občnega zbora, ki smo jih poslali 50, božična voščila, ki smo jih poslali 73, niti vabila k udeležbi in pa zahvalna pisma ob priložnostih domobranske proslave, državnega praznika, 50. obletnice društva in Slovenskega dne, in pa zahvala družinam in sodelavcem ob obisku zbora iz Sel, ki jih je bilo skupaj okoli 90. Redne stike smo imeli s Slovenskim planinskim društvom iz Bariloch, nekoliko rnary tekoče pa tudi z Društvom Slovencev v Mendozi. Kar se tiče elektronske pošte, smo prejeli tekom leta 240 e-mailov in odposlali nekoliko manjše število. Redno dobivamo npr. dnevna poročila Radija Ognjišče. V sklopu Svobodne Slovenije pa smo letos poslali pisma odpovedi 40 naročnikom, pisma opominov pa 110 naročnikom. Raznih drugih pisem v sklopu Svobodne Slovenjje smo odposlali še 87. Glede tednika Svobodne Slovenije se skupno raz-peča 839 izvodov. Podrobno stanje bo podano v poročilu tiskovnega referata. Brisati bomo morali precej naročnikov, ki ne odgovorijo na naše opomine in imajo dolgoletni dolg. Tudi v ZS je mnogo članov, ki so za več let dolžni naročnino. Treba jih bo terjati in v primeru neplačila po pravilniku izbrisati, kar je zelo občutljivo delo. Vse delo v pisarni je po smrti gdč. Mye Markež nekoliko zaostalo, zlasti knjižnica, kar skušamo nadoknaditi. Poročilo blagajnika cont. Milana Magistra Obseže poslovno dobo od 01/01/1998 do 31/12/1998 Iz branja „IZKAZA PREJEMKOV IN IZDATKOV” za poslovno leto 1998 in »STANJA PREMOŽENJA” dne 31. decembra je mogoče razvideti, da društvo le s težavo posluje z rednimi denarnimi sredstvi in mora za prihodnost misliti na večji dotok izrednih denarnih sredstev. Potrebno je pojasniti, da je v letošnjem primanjkljaju zaobsežen za $ 13.465.- (zdaj ob tem tudi poudarim, kako smo hvaležni zvestim plačnikom naročnin in članarin) Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena V mozaiku slovenske skupnosti je tudi naša Zveza. Stopamo že v 33. leto neprestanega delovanja. Leto za letom pričenjamo novo dobo z veliko dobre volje, suj gre za dobro nas vseh! Smo v zaostanku s poročili, zato dovolite prosimo, samo za kratek povzetek, da bo kronika celotna. Vedno čiyeče rade prisluhnemo vsakemu predavatelju, ki se odzove vabilu, pripravi predavanja ali razgovor. Nas seznanjajo z dogodki iz vseh področij. Tako nam je prelat dr. J. Rode — asistent Zveze, lanskega oktobra povedal mnogo zanimivosti iz svojega bivanja v Rimu, na Grego-riani, Kjer je izpopolnjeval znanje cerkvenega zakonika s slušatelji 37 narodnosti. Poleg uspešnih izpitov je izrabil vsak prosti dan ah konec tedna, daje obiskal rojake po Italiji in Sloveniji. Tam se je mogel udeležiti žalne slovesnoti za pobitimi domobranci v Teharjah. Jesenski čas z dežjem je moreče vplival na vse udeležence, že itak obremenjeni s težkimi spomini... A v duši so plameni uparya na božjo Pravičnost! Novemberski sestanek je bil določen za volitve po pravilniku. Enoglasno smo izvolile predsednico Pavlino Dobovšek še za naprej, čeprav je zadolžena za več dejavnosti v skupnosti. S toplim aplavzom smo ojačile njeno potrditev. Vemo, da bo že našla čas za vse. Bog ji daj zdravja in moči! Ožji odbor je ostal isti, širši pa ima nekaj sprememb. V soboto pred »zlato nedeljo” smo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši z adventno sv. mašo pričele vsakoletno, sicer predčasno božičnico. Tukaj v Argentini je seveda poletje, konec šolskega leta in počitnice; zato pohitimo, predno se ljudje razidejo iz mersta. Lepe so bile adventne pesmi in besede, ki jih je namenil prisotnim v homilliji delegat dušnih pastirjev prelat Jože Škerberc. Pred tako važnim praznikom D božičem, zadobyo nekako vedno novo razsežnost nežnim pričakovanjem božjega Deteta. Prisrčno se ga zato pozdravili glasovi »Pastirčkov” iz Pristave v zboru Zarja mladosti, katerega vodi prof. Marjana Jelenc s pravkar dokončano glasbeno šolo. Čestitamo! Presenetila nas je izbira šestih, malo poznanih božičnih pesmic slovenskih avtorjev in eno v kasteljanščini. S tem ganljivim uvodom smo v dvorani škofa Gregorya Rožmana ob jaslicah in ob okus- Zacetek osnovnih sol. Nad.s 3. str. odpis naročnin, ki predstavna neizterljive naročnine tudi še iz prejšnjih let. Na mestu pa je, da se za izredne prispevke zahvalim g. Hermanu Zupanu in Ministrstvu za kulturo RS. Prvemu za dar računalnika, drugemu za prispevek za Zbornik 1948-1998. Moja zahvala gre tudi Emilu Cofu, pokojni Miji Markež, Benotu in Simonki Truden ter Tonetu Mizeritu, ki so mi s svojo pripravljenostjo in vestnostjo upravljali in knjižili denarno poslovanje društva. no božično okrašenih mizah izpeljali vsakoletni domači »program”. Prijetne družabnosti ni manjkalo! Tudi božična akcija Je dobro uspela, saj je bilo razdeljenih 69 lepih paketov med rojake, da bi se praznik Dobrote poznal povsod. Božične vizite so naredile odmeven vtis. Naši ljudje so radi segli po ryih. Hvaležno priznanje so s tem izkazali umetniku Andreju Makeku, ki Je velikodušno daroval več božičnih in velikonočnih motivov; Bog lonaj!. Letošnji marec pa nas je spet spravil v poslovno leto. Na prvi seji smo naredile načrt v glavnih potezah in izbrale ges'° leta: Slavimo Očeta v nebesih in očeta n® zemlji! Upoštevale smo željo Cerkve, kije posvetila to leto Bogu Očetu in svetovno leto ostarelih. 30. marca smo imele kosilo z gosti ir Slovenije. Dr. Anton Drobnič — bivši generalni državni tožilec, in ga. soproga Lidip — predsednica ženske zveze pri SKD °1 članica politične komisije pri Evropski ženski Zvezi EUŠ, sta se prijazno odzvala vabilu. Gospa, je pripravila predavanje: Slove nija danes in žena. Orisala je današffle stanje slovenske žene, družine, ki nikakot ni zavidljivo, čeprav je Slovenija samostojna in vlada demokracija, kar pa ni rečeno, da ščiti ali prizna zaželene pravice žena Df-Drobnič se je vseh 8 let trudil za poravnavo neštetih krivic in za krivično obsodbo škofa dr. Gregorya Rožmana Razgovor obema je bil silno zanimiv, da se je zavl®" klel do nočne ure. Predsednica Zveze Paw na Dobovšek se je zahvalila za sproščen0 odgovarjanje obeh na več vprašanj. Bilo Je enkratno! Za 1. redni sestanek v aprilu je še vedn° poskrbel pok. msgr. Orehar, potem dr. M0-jzy Starc in sedaj delegat prelat Jože Šket' bec. Kot skrbni pastir spremlja vso slovensko »faro"; v 50 letih se je marsikaj spremenilo D število rojakov in argentinske razmere so drugačne kot ob naši naselit01’ vendar upajmo, da bomo vsemu kos. Seveda z božjo pomočjo! Za vsemi temi skopimi črkami stoj* ogromno drobnih del, uslug, darov v vse»i Pl * mogočih oblikah itd.... Nič se samo n« naredi! Vsem velja na tem mestu glasim Bog povrni! In priporočamo se za napFJ kot doslej — vsi za enega, eden za vse! Bog z vami! Z vez8- Da je igra potekala brezhibno in brez spodrsljajev, sta poskrbeli šepetalki: Mojca Prešeren Jelenc in Marjana Hribar Vivod. Za klavirsko spremljavo pa Anka Savelli Gaser. Posebno pohvalo zasluži scenarist Božo Urbančič za tolikokrat meryano scenarijo. Za tako veliko scensko delo je poleg časa, veselja in smisla treba imeti veliko ljubezni do dela. Pri izdelavi lesenih pripomočkov je imel pomočnike: Tomaža Pavšerja, Tomaža Mačka, Rudija Gričarja in Marjano Kopač. Za pisanost kostumov so poskrbele: Mirta Rant Ayerbe, Lučka Rant Papež, Metka Magister Oblak, Alenka Pogrtyc Pavšer in Magda Gaser Češarek. Maskirala je Metka Havelka Magister. Snemanje off zvoka in gledališki liist je pripravil Marjan Vivod. Pri organizaciji so pomagali: Dani Čop, Tone in Kristjan Vivod, Anica Zamik, šolski odbor staršev in učiteljski zbor. Za vse je bilo dosti dela. Hvala vsem, predvsem skritim zakulisnim delavcem, Slovenska maša v Zagrebu V zagrebški katedrali jepred kratkimP®” tekala maša v slovenskem jeziku v zahvale blaženemu kardinalu Alojziju S**-pincu za pomoč pregnanim Slovencem Hrvaškem med II. svetovno vojno -SP. minsko mašo so pripravili na pobudo duh -vne sekcije Anton Martin Slomšek, ki de‘ je pri kultumo-prosvetnem društvu Slov®1' ski dom iz Zagreba, ob sodelovanju slo- venskih obmejnih dekanij Leskovec m dem ob Savi z zagrebško nadškofijo ob grobu kardinala Stepinca, ki je Vi- v katedrali, je daroval zagrebški duho’ .vdih W dr. Juraj Batelja skupaj s slovenskimi niki Antonom Trpinom in Milanom K®0 Med mašo, ki so se je udeležili ^ verniki, je pel 150-članski pevski zbor omenjenih slovenskih dekanij. nastopajočim in staršem. Vsem se je z; ;alW* Iliuuupujucilll Iti Om.tOV.tll. ^ d lil šolski referent in jih pohvalil, dvoranah, je ploskala in ploskala. Končno smo sre in zadovoljni odšli domov. Sc Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... LJUBLJANA - Kinološka zveza Sloveni-Je Je v športnem parku Slovan na Kodelj e-Vem v Ljubljani organizirala 36. mednarod-no razstavo psov vseh pasem - CACIB Ijub\jana 1999. Na njej je bilo razstavljenih 1264 psov 192 različnih pasem iz desetih Pasemskih skupin FCI. Pse iz 18 evropskih ^av je ocenjevalo 17 mednarodnih sodčkov iz devetih držav. V sklepnem programu so se na reviji predstavili še najlepši slovenski razstavni psi, razglasili pa so tudi at'agovalce natečaja revije Kinolog. LJUBLJANA - Lovska zveza Slovenije je Opravila vseslovensko čistilno akcijo z Mom Naravi krademo smeti, med katero 80 očistili polja in gozdove. Akcijo je pripravila slovenska lovska bratovščina v delovanju s 17 območnimi lovskimi zve-Zarri1 in 416 lovskimi družinami. Čistilna je imela dva ciija. Prvi je bil očistiti okolje, ga razbremeniti odpadkov in mu normalne možnosti za razvoj. Drugi pa bil izobraževati širšo slovensko javnost ln Pokazati, da takšne akcije ne bi bile Potrebne, če bi vsi obiskovalci naravo bolj spoštovali. LJUBLJANA - Slovenska kinoteka je v tl0vi zbirki Podobopis kot prvega izdala denarij slovenskega filma V leru, ki sta ga ^Pisala scenarist Jan Cvitkovič in režiser Burger. 77 strani scenarija je dopoln-Jenih z improvizacijami, ki so predvsem na dialoga nastale med igralci na samem jemanju. Film je na zadnjem festivalu ovenskega fihna v Portorožu prejel števi- lne nagrade, tudi za najboljši film in scena- ^ ter Jan Cvitkovič za najboljšega igralca. LJUBLJANA - Na Malem odru Mestnega tališča ljubljanskega (MGL) so premier-izvedli „ugledališčeno poezijo” Federica ^arcie Lorce z naslovom Federico - teles-^°st besede. Postavil jo je režiser Diego de 164 z igralko Majdo Grbac, plesalko Jele-110 Markovič in drugimi sodelavci. LJUBLJANA - Klub Nove revije je prijal srečanje s pomorščakii\jo in avtorico 'Vitinih potopisnih knjig Milanko Lange JP°vec, ki je doslej napisala trilogijo Mor-51 ljubezen (ki\jige Obdobje sanj, Pos- te ii ^ena v popotovanju in Velika preizku-*jla)- Milanka Lange Lipovec je preplula Sa svetovna morja v družbi večnega Jttl°rščaka Rogerja la Grandiera, ki se je tudi udeležil srečanja. Popotnika sta napovedala, da se odpravljata v Bermudski trikotnik. HODOŠ - S položitvijo temeljnega kamna na stični točki pri mejnem prehodu Hodoš sta premiera Slovenije in Madžarske, Janez Drnovšek in Viktor Orban oznanila začetek gradnje železniške povezave med državama Nova proga, ki bo zgrajena do konca leta 2000, bo dolga 44 km, od tega je bo v Sloveniji 24,5 km. Madžarski premier je dejal, da gre tudi za povezovai\je matičnih držav z manjšino. Zato bodo nove železniške proge veseli tako Madžari v Slovenije kot Slovenci na Madžarskem. Proga bo na slovenski strani potekala na relaciji Pucon-ci-Hodoš-državna meja. V prvi fazi bo železniška povezava zgrajena kot enotirna ne-elektrificirana proga za tovorni in potniški promet, ki bo omogočala hitrosti do 160 km/h. Slovenske železnice bodo pozneje zgradile tudi drugi tir in progo elektrificirali. Gradnja drugega tira bo odvisna od rasti prometa na novi progi, začela pa ncev, >ka LONDON - Med 43.700 tekači maratona londonskih cestah, kar je navečji mara-11 na svetu doslej, sodelovalo tudi Slo-med njimi učitelj ve-* —* in glasbenik l^e Boschitz. Pred ^Kim nas je z dru-(j Pevci obiskal v enos Airesu. Uvr-k. se je med gor-v 5%, dosegel je " mesto. LJUBLJANA - Nogometaši so odigrali 25. kroga državnega prvenstva. V ^•ih je Primorje premagalo Potrošnik, e0 . Publukum na gostovanju HiT Gori-^ 'n SCT Olimpija na Prevarah Korotan. K ®enzac\jo je poskrbel domžalski BS Te- 1^ je na Fazaneriji ugnal Muro, Mariji "eatanic je s 5:0 ugnal Koper, velenjski no TVirtloi/ Mo loohripi ia \rnHc_ Pa Živila Triglav. Na lestvici je vods- h^el P° spodrsljaju HIT Gorice (45 točk) Maribor Teatanic s 47 točkami, farjih ima 45, Mura 41, SCT Olimpija 38, 0b razpustu Union Eslava Kratko uradno sporočilo je prejšnji teden naznanilo, da je oblast razpustila Union Eslavo in vse organizacije, ki so bile v njej včlanjene, njihovo premoženje pa zaplenila.Ta ukrep argentinskih oblasti je zadel tudi več organizacij slovenskih staro-naseljencev. ... Vsi iščejo sedaj odgovornost za to nesrečo. Nihče pa pravih krivcev ne išče tam, kjer so. Sta pa dva in samo ta dva sta kriva te velike nesreče: to sta 1. pram komunizem in 2. lahkovernost članstva razpuščenih organizacij. (Staronasljenci) so še naprej v tem združenju gledali „slovansko združenje”, so zanj delali in niso verjeli, da jih voditelji samo izrabljajo za svoje načrte. Med vas so komunisti v začetku vrgli dobrodelna gesla.. Ko so prišli sem novi poslaniki, že predstavniki Titovega režima v domovini, so prav tako začeli združevati vse Jugoslovane na dobrodelni podlagi.. Najprej so se združile vse slovenske organizacije v eno „Slovenski ljudski dom". Gospodarsko društvo, ki je z s svojim lastnim trudom zgradilo lep dom, se je sicer upiralo, pa je tudi nazadnje klonilo in dalo »skupnosti” tudi svoj dom. Vsem geslom so najbolj kljubovali Prekmurci in se niso dali ugnati. Tako so bili Slovenci na eni vrvici. Slovenski ljudski dom je postal član Centralnega sveta. S tem so prišli na vrv vsi Jugoslovani. Centralni svet je z vsemi organizacijami pristopil v Union Eslavo. Tako so vse Slo-vence, vse Jugoslovane, vse Slovane dobili v roke oni ljudje, ki so imeli za to mandat od komunistov. In tako so zavladali nad vsemi tudi plačani emisarji, ne da bi vsi Iju-clje vedeli, da delajo samo to, kar jim ukazujejo koristi komunistične internacionale. To je bila pot, ki jo je komunizem ubral med vami in na katero vas je zvabljal in končno tudi spravil v nesrečo. Ves vaš trud, vse vaše žrtve, vse vaše delo je šlo sedaj v nič, samo zato, ker ste jim slepo verjeli in ste jih spustili najprej v organizacije, nato pa jim še vsa društva izročili. Tako ste sedaj ob tej vsenarodni škodi lahko prišli do spoznanja tudi sami, da ste bili samo orodje v komunističnih rokah. Svobodna Skovenija; št. 18; 5. maja 1949 Slovenija moja dežela Jurjevanje r°tan 36, Primorje 33, Publikum in Potrošnik po 28, BS Tehnik Domžale 25, Koper 24 in Živila Triglav 19. DUNAJ - Slovenski plavalci so nastopili na mednarodnem mitingu. V konkurenci tekmovalcev iz 13 držav se je najbolje odrezal Ljubljančan Peter Mankoč, ki je bil na 400 m mešano četrti (4:39,47). V ženski konkurenci je bila v isti disciplini članica ravenskega Fužinarja Lidija Breznikar 7. LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju s Finsko igrala neodločeno 1:1 (0:1). Za goste je bil uspešen Paatelainen (21., llm), izenačil pa je Zahovič (61., llm). LJUBLJANA - Najboljše slovenske teniške igralke, ki so v preteklem tednu igrale v evroafriški skupini pokala Fed, so na računalniški lestvici WTA nekoliko nazadovale. Trenutne uvrstitve: Katarina Srebotnik 94. (zdaj 87.), Tina Križan 141. (140.), Tina Pisnik 221. (247.) DUNAJ, Avstrija - Helena Javornik je zmagala na polovičnem maratonu (21,098 km) odprtega prvenstva Avstrije po ulicah Dunaja in z 1:11,52 postavila nov najboljši čas slovenskega ženskega teka na tej razdalji. Svoj prejšnji najboljši izid je popravila za 59 sekund. Jurjevo je bilo v preteklosti razumljeno v ljudskem koledarju kot začetek pomladi. Današnji krščanski praznik je torej le razvojna oblika veliko starejšega praznovanja, povezanega z obdobjem, ko je vsako leto narava na novo ozelenela. V tem času so odgnali prvič tudi živino na pašo, iz zemlje pa so pokukali prvi jesenski oz. ozimni posevki. Večina jurjevskih šeg je imela torej značaj proslavljanja ozelenele pomladi, ponovnega rojstva mladega sonca in začetka paše. Ponovna podoba zelene narave je povezana z razmeroma pogostim poimenovanjem „Ze-leni” Jurij, ki je poznano v številnih slovenskih pokrajinah. Največkrat slišimo to oznako prav za oblike jurjevanja v Beli krajini. Tu so se nekatere šege in navade v zvezi z zelenim Jurijem ohranile v današnji čas. V Črnomlju pripravijo v zvezi z Zelenim Jurijem posebno turistično prireditev. Iz spominov na Jurjevanje v Črnomlju je tako nastal splet nastopov folklore ali folklornih skupin, povezan z elementi nekdanjega Jurjevanja. Osrednji dogodek je prav gotovo sprevod z brezovim zelenjem okrašenega Ii i li drevesa ali „maja” po Črnomlju. V sprevodu hodijo fantiči s piščalmi iz lubja in dekleta v belih belokranjskih oblačilih. Zelenega Jurija, seveda le njegovo zeleno preobleko, vržejo v vodo. Jurjevanje se je kot šega ohranilo tudi med našimi rojaki na Koroškem, zlasti še v Rožu. Večini so bili glavna vsebinska sestavina sprevodi otrok ah fantov, ki so od hiše do hiše nabirali darove. Pogosto so te svoje obiske spremljali tudi s pesmimi. Sestavino jurjevai\j je predstavljalo tudi kurjenje kresov. V Ljubljani se je do danes ohranilo praznovanje jurjevega, ki je hkrati tudi praznik mestnega zavetnika V kapeli na ljubljanskem gradu je najprej cerkvena slovesnost, po njej pa je na grmskem dvorišču kramarski ali žegnanjski sejem. Viri nam že za pretekla stoletja navajajo, da so se meščani družili ob stojnicah. Okrog poldneva so odšli na praznična kosila na svoje domove. Jurjevo je še vedno med pomembnejšimi mestnimi prazniki, nekaj spominov na nekdanja srečanja meščanov na grmskem dvorišču ob stojnicah pa obiyjyo podobne vsebine v sodobni mestni turistični pri- Zelenega Jurija in slavnostno okrašenega reditvi. Osebne novice Krsti: V soboto, 24. aprila, je bil krščen v cerkvi Nino Jesus v V. Lugano Luka Gabrijel Ferreira, sin Daniela in ge. Marije roj. Javoršek; botra sta ga Patricia Ferreira de Giannone in duhovnik Toni Hvalica, ki je tudi krstil. V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Nadia Belen Potočnik, hčerka Francija in ge. Ane Alejandre Strle; botrovala sta Andrej Močnik in ga. Vida Gornik Strle. V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krščen v nedeljo, 2. maja, Brandon Matias Hess, sin Sergia Fabiana in Angelce roj. Burja; botra sta bila Marko Burja in Andrejka Župančič. Krstil je g. Jakob Barle CM. Čestitamo! Umrli so: V Capitalu Robert Milač (80), v Villa Ballester prof. Stanislav Hafner (86), v San Martinu pa Bogdana Zupan roj. Voršič (81). Naj počivajo v miru! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: ga. Milena Špiler 20 US dolarjev, ga Helena Gričar 10 pesov, ga. Mira Ecker 100 pesov, ga Marija Eiletz 100 US dolarjev, družina Debeljak 50 pesov namesto cvelja na grob Antonu Furlanu. Vsem Bog povrni! amaMMNi Mali oglasi TURIZEM el. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Slovenska kulturna akcija vabi na predavar\je, ki ga bo imel slovenski kulturni delavec v ZDA SREČO GASER Kulturno življenje Slovencev v Clevelandu v petek, 7. maja 1999, ob 20. uri v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158 o o S t- H e o o ® 3 S M .T FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 r SLOVENIA LIBRE Slovenska kulturna akcija vabi na odprtje razstave novih slikarjev, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše Razstavljajo: Colombini Gabriela, Drobnič Ljudmila, Grbec Cecilija, Hafner Eli, Savnik Delija, Voršič Vladimir Jurij, Zavrtanik Branko in Zupančič Miriam Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 16. maja, ob 16. do 20. ure 39. obletnica Slovenskega doma iz San Martina bo v nedeljo, 16. maja 1999 • ob 11.30 sv. maša v zavodu Srca Jezusovega • ob 13.00 skupno kosilo • ob 16.00 kulturni program, govori Tone Mizerit „Iz srca svoje so kali pognale mokrocvetoče rož'ce poezije" (France Prešeren): nastopajo: pevski zbor, učenci Rožmanove šole in mladina. Po programu — prosta zabava! Prisrčno vabljeni! Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak . Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@piiios.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol' ostale države po svetu 130 USA dol.; vse23 pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošt® 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R&- Estndos Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar -------------------------------------------isr Obvestila VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 5. maja 1999 1 dolar 180,87 SIT tolarjev 1 marka 97,72 SIT tolarjev 100 lir 9,87 SIT tolarjev PETEK, 7. maja: Predavanje Srečka Gaserja: „Kul-turno življenje Slovencev v Clevelan- du“ pod okvirjem SKA ob 20. v Slov. hiši. SOBOTA, 8. maja: Redni pouk Slovenskega sredi\ješol-skega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. maja: Vseslovensko romanje v Lujan. Ob 29. maja ples v Slomškovem Domu 10. maša; ob 13.45 popoldanska pobožnost. ČETRTEK, 13. maja: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši SOBOTA, 15. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SKA: Odprtje razstave novih slikarjev ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 16. maja: Obletnica v Slovenskem domu v S*9 Martinu s celodnevnim programom. ČETRTEK, 20. maja: Redni sestanek sanmartinske žena mati. PETEK, 21. maja: Seja Medorganizacijskega sveta 20. uri v Slovenski hiši. ot> t Jaz sem Vstajenje in Življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje. Jn. 10,25 Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 28. aprila v svojem 87. letu starosti po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric gospod Stanko Hafner gimnazijski profesor Zahvaljujemo se: župniku Franciju Šenku za duhovno oskrbo med boleznijo, za molitve ob krsti, poslovilno mašo in vodstvo pogreba, dr. Juryu Rodetu za molitve ob krsti in tolažilne besede. Hvala tudi prelatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti, somaševanje, poslovilne besede in spremstvo za pokopališče. Hvaležni smo tudi krajevnemu župniku Osvaldu Tonettu za obiske na domu in molitve ob krsti. Hvala dr. Claudiu Dominguezu, ki mu je nudil vso zdravniško pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste nas v teh težkih urali tolažili, ga kropili, darovali cvetje in ga v tako lepem številu spremili na pokopališče. Vsem Bog povrni! Žalujoči: žena Mateja • sinovi Peter, Janez, Tomaž in Jurij vnuka Amalija in Maksi snahe Beatriz, Elizabeth in Monika svak Vital z družino svakinja Saša ter ostalo sorodstvo Našega dragega pokojnika priporočamo v molitev. Buenos Aires, Škofja Loka, Celje, Žužemberk, Ljubljana, Zihpolje na Koroškem PRAVA DEJANJA V PRAVEM CASU Pred več kot štirimi desetletji so zavedni Slovenci ustvarili iz nič gospodarsko zdravo SLOGO. Danes šteje ta ustanova 3322 ČLANOV Na Pristavi je 678 članov, v Ramos Mejiji 642 članov, v San Justu 511 članov, v San Martinu 463 članov, v Slovenski vasi 413 članov in v Carapachayu 165 članov. Pridružite se jim še vi, v pravem trenutku in pravočasno! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! t Ti pa, naš Bog, si dober in resničen, potrpežljiv in z usmiljenjem vse vladaš! Knjiga modrosti 15-1 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila P° težki in dolgi bolezni pri 81. letih naša mama, stara mama in sestra Bogdana Zupan roj. Voršič in bila pokopana 30. aprila na pokopališču v San Martinu. Spremljal nas je z molitvijo in blagoslovom ob krsti in pri pogrebu msgr. Škerbec. Bog naj mu b° plačnik! G. župniku Šenku za duhovno pomoč med boleznijo in msgr. Rodetu za moliti ob krsti se iz srca zahvaljujemo. Zvezi „Žena, mati”, tako centralni kakor Sarunar' tinski se tudi zahvaljujemo, da so ji med boleznijo stale ob strani tako s tolažbo kot z gmotno pomočjo. Žalujoči: sin Jure z družino hčerka Danika z družino brat Vladko z družino bratranec Ivo Adamič z družino in vse ostalo sodstvo v domovini. Buenos Aires, Sv. Tomaž, Ormož, Maribor, Ljubljana