-----    88   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Državni zbor dunajski pretresa sedaj vladni predlog, po kterem naj se odpravijo dozdaj veljavne postave zarad odrtije. Znano je namreč, da se dozdaj od izposojenega denarja niso smele veči obresti (činži) jemati kakor jih postava dopušča, in da je bil za odrtnika kaznovan, kdor je bil za tega del tožen; ta postava ima sedaj nehati, ako je potrdi državni zbor. — Državni zbor je sklenil, naj se zavoljo velike nadloge Poljakom in Rusinom iz državne kaše posodi 350.000 gold., ktere dežela v 3 letih poplača z obresti po 5 od 100 gold. — Dunajska delegacija prevdarja zadnji del svoje naloge, namreč tistih 27 milijonov in 86.000 gold., ktere vlada zahteva za nenavadne ar-madine stroške, to je, za nove topove, zidanja trdnjav in za še 75.000 novih pušek na igle (600.000 jih že ima iz starih predelanih, in 250.000 tudi že naročenih), ki jih je treba, da bode vseh skupaj 925.000. — Iz ogerske delegacije se slišijo čedalje čudniše reči: v zapisnik so po nasvetu Tiszovem dali zapisati, naj se naše dozdanje cesarstvo imenuje „Avstrija in pa Ogerska" ali pa  „avstrijsko-ogerska državna
zveza", in Simonvi je rekel, naj kar naravnost v nor-nišnico vtaknejo vsacega, kdor še misli na ednoto Avstrije! To je vendar odkritosrčna beseda, ktere pa je strah vsacega pravega Avstrijana. — Veliko več, kakor o tem, kaj delajo državni zbor in delegacije, se govori zdaj v avstrijskih in vnanjih časnikih o novih davkih, ki imajo priti. Dozdaj jih ministerstvo še ni državnemu zboru v pretres dalo/ vendar je že strah velik, da ne bi prišli. Pravijo namreč, da ministerstvo misli za tri leta (da bi iz 3 let le ne postalo 10 in še več let kakor pri „vojskini dokladi" od 1859. leta, ki jo še danes imamo) državne obligacije, to je, njih kupone obložiti z visim davkom; dozdaj seje od kuponov, to je, od obresti, kijih donašajo državne obligacije, plačevalo po 7 od 100 gold., v prihodnje bi se ta davek  povišal   na 17  od  sto.    Drug nov davek bi
f>od imenom „davek od kapitala" zadeval premak-jivo posestvo, hiše in zemljišča, to je od vrednosti teh posestev (po odbitih dolgovih) bi se na leto plačevalo od premakljivega posestva 5 desetinek, od zemljišča (grunta) 4, od hiše pa 3 desetinke od enega odstotkov ali percenta. Kapitali do 800 gold. bi bili tega davka prosti. (Od 100 gold. 1 odstotek je 1 gold. Ce 1 gold. ali 100 kraje, razdelimo na 10 desetinek, iznaša vsaka desetinka 10 kraje, tedaj 2 desetinke 20 kr., 3 des. 30 kr., 4 des. 40 kr., 5 des. 50 kr. itd., ki bi se vrh navadnega hišnega ali gruntnega davka še kot „davek od kapitala" plačevali za vsaki sto). Res, da je država v denarni stiski in mora dobiti dohodkov; al vsak minister (in minister Plener je to odločno rekel) se je bal že zdaj visoke davke še povišati ali nove vpeljati. Naj tedaj sedanje ministerstvo resno prevdari, predno stori kaj, kar si, gled6 na nadloge zemljiščinega in hišnega posestva, ni upalo nobeno prejšnje, sicer z uboštvom države onemorejo tudi državljani, in kaj bode potem? Državnim poslancem pa je sveta dolžnost, da vladi odkritosrčno poved6, da zemljiščem in hišam še novih davkov nakladati nikakor ne gre. Naj se davki in to prav veliki nalože na reči, ki spadajo v vrsto potrate, gizdavosti (luxus), ošabnost, naslednost itd., naj se znižajo visoke uradniške plače itd., sploh tam naj se išče denar, kjer ga je veliko, ne pa tam, kjer že en sam goldinar človeka hudo stisne. — Princ Napoleon potuje po Nemčiji, zakaj? — se ne v6; gotovo ne, da bi se kratkočasil. — Rimska vlada še ni nikakoršnega odgovora dala avstrijskemu poslancu grofu Crivelli-u, ki bode še le 24. dne t. m. vmesten za poročnika avstrijskega. — Na Turškem čedalje bolj vre.