SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 39-40 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 25 de septiembre - 25. septembra 2008 IZ ZARJE V ZARJO, OD DNE DO DNE ANDREJ FINK ma 53^ Sl^^'^nsk'^im v Sh^imški^^^im Ljudje se radi srečujemo ob godovih in obletnicah. Ko prenehamo s praznovanji otroških in morda mladostnih obletnic, se posebno začenjamo ustavljati in praznovati tiste, ob katerih posamezniki dosegamo več desetletij. Tudi ob ustanovah in celo državah se spominjamo obletnic, desetletnic in celo stoletnic. Danes Slovencem v Argentini ne manjka številk, ob katerih se je vredno ustaviti. Najprej smo se danes zbrali, da proslavimo 47. obletnico krajevnega Slomškovega doma. Krajevni domovi so že od prvega dne bili potrebni, da so se ob njih združevali v velikem Buenos Airesu naseljeni Slovenci in da so v njih našli nadomestek izgubljene geografske domovine. Vsi bomo soglašali v občutku, ki nas obda, ko stopimo v kak slovenski dom. Zdi se nam, kot da bi stopili na slovensko ozemlje. Pogovorni jezik postane slovenski, glasba je slovenska, obda nas ozračje, ki nam da čutiti kot da smo se vsaj zelo približali Sloveniji. Iz mednarodnih odnosov poznamo fikci-jo ekstrateritorialnosti, po kateri se veleposlaništva in kaka druga poslopja štejejo kot ozemlje tiste države, ki jo predstavljajo. V primeru naših domov pa to ni fikcija. Pri fikciji se nekaj šteje, da je, ko v resnici ni. S to ugotovitvijo je konec razglabljanj. Pri naših domovih je pa težko definirati, do kje je življenje v njihovi notranjosti nekaj realnega ali idealnega. Zahodnjaška miselnost navadno strogo ločuje realno od idealnega in izvaja iz tega najrazličnejše zaključke. Vzhodnjaška miselnost je drugačna. Tam ti dve kategoriji nista ločeni in se med seboj spajata. Čeprav Slovenci svetovnonazorsko spadamo na zahod, lahko ugotovimo, da se pri nas dogaja nekaj podobnega kot z vzhodnjaki. Kdo namreč more reči, da je naše slovensko življenje v zdomstvu po šestdesetih letih zidealizirano, da nima realne podlage, da se platonsko suče le nekje v oblakih? Živeli smo res ves čas in še živimo opremljeni z idejami. Tudi delali smo in še delamo z idealizmom. Toda te ideje za nas niso bile baloni polni zraka, temveč so bile ideje-silnice, ki so se kazale in pokazale v vsej svoji moči prav v njihovi realizaciji. Kaj drugega je sicer ta dom, če ne najbolj konkretna uresničitev idej, upov, skrbi in načrtov? Da so ideali in vrednote, iz katerih smo živeli, bile resnične, dokazujejo sadovi, po katerih jih spoznavamo mi sami in drugi. Pogubnost mnogih idej se je že večkrat grozovito izkazala v preteklosti, njihova zgrešenost se je pa bolj preprosto pokazala v sesutju, ki so ga doživele. Če je sad nezdrav, ni mogel zrasti na zdravem drevesu. Ves slovenski svet, ki že dolgo časa ve za nas, nam je priča, da so naši sadovi zdravi. Izhajajo namreč iz zdravega uma in zdravega srca. Zato naj bo danes najprej izrečena zahvala živim in pokojnim ustanoviteljem in gojiteljem slovenskih vrednot v tem domu. Ni mi znano ozadje, ki je botrovalo izbiri imena tega doma, ni pa dvoma, da je ime blaženega zavetnika klicalo blagoslov pod to streho. Če sem pa prej govoril o godu, se tudi to prilega današnjemu praznovanju, saj se bomo prav čez nekaj dni spominjali blaženega škofa Slomška, ki se mu priporočimo še za nadaljnje spremljanje in priprošnjo. Današnje srečanje pa nima samo lokalnega pomena, temveč ima širšo razsežnost. Srečali smo se danes tudi na 53. Slovenskem dnevu. Prav je, da se ustavimo in nekoliko zamislimo tudi ob tem momentu našega srečanja. Pred 53. leti je bil sklican prvi tak dan in smo se pod tem imenom prvič sešli. Beseda dan je majhna, a dovolj velika, da z njo izpovemo vse, kar nam pomeni slovenstvo. Če se ob Slomšku spomnimo, da ,,naše življenje le kratek je dan", takoj pomislimo na časovno razdaljo med celim življenjem in kratkim dnevom. Lahko bi si pa pri blaženem izposodili ta verz in ga obrnili: Dan nam pomeni celo življenje. V enem samem dnevu je zaobseženo vse: Prvo svitanje, zgodnja danica in jutranja zarja, konec teme in vedno močnejši sončni žarki, opoldanska polnost, popoldanska toplina, umirjenje ob zahodu, poslovitev ob zatonu in spet nočni mir. Ali je za nas res samo en dan v letu ,,slovenski"? Vemo, da ni tako, da je ta dan le nekaj simbolnega in da je ta Slovenski dan dejansko raztegnjen na celo naše življenje. Na poseben način smo pred desetletji hoteli poimenovati ta dan, da se ob njem ustavimo za trenutek v skupnem življenju in razmislimo o našem slovenstvu. Na ta dan se že triinpetdesetič zbiramo in sami sebi potrjujemo, da smo Slovenci, ki daleč od svojega narodnega središča izpovedujemo svojo posebno identiteto in gojimo tej identiteti lastne vrednote. Če sem prej omenjal slovensko ozračje sredi drugega sveta, sem hotel poudariti prav slovensko navzočnost v svetu in s tem njeno razsežnost. Ob vsem tem se pa letos spominjamo še enega dogodka. Že nekaj let se Nadaljevanje na 6. str. ZMAGAL JE PAHOR Levica se vrača na oblast To nedeljo, 21. septembra, so v Sloveniji potekale pete parlamentarne volitve odkar imamo lastno državo. Ozračje je bilo precej napeto, ker volilna kampanja ni bila ravno mirna ne prijazna. Vedelo se je, da sta dva glavna kandidata za prvo mesto, kar pomeni tudi mandat za sestavo nove vlade. Kljub temu, da so ankete napovedovale zmago dosedanjega predsednika vlade, vodja Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, smo vedeli, da v politiki ni izrečena zadnja beseda, dokler glasovi niso prešteti. Časovna razlika med Slovenijo in Argentini je omogočila, da smo rezultate vedeli že na nedeljski večer. Presenetila nas je zmaga Pahorje-vih Socialnih de-mokra- tov, ki so komaj za dober odstotek prekosili SDS. Neuradni rezultati kažejo, je SD osvojila 315.666 oziroma 30,50 odstotka glasov (29 mandatov), SDS pa 303.474 oziroma 28. Stranka Zares je s 97.322 glasovi osvojila 9,40 odstotka glasov, torej 9 mandatov, DeSUS pa s 77.142 osvojenimi glasovi 7,45 odstotka glasov oziroma 7 mandatov. Po pet mandatov so osvojile stranke SNS (Jelinčič - 56.492 oziroma 5,46 odstotka glasov), koalicija SLS in SMS (54.196 oziroma 5,24 odstotka) in LDS (53.711 oziroma 5,19 odstotka glasov). Iz parlamenta sta izpadli stranki NSi Nova Slovenija (33.621 oziroma 3,25 odstotka glasov) in Lipa (18.874 oziroma 1,82 odstotka glasov). Tudi zunajparlamentarne stranke, ki so se potegovale za sedeže v DZ, niso prestopile 4-odstotnega volilnega praga za vstop v parlament. Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih torej 62,16 odstotna. To je komaj nekoliko več kot pri prejšnjih parlamentarnih volitvah, a znatno manj kot pred osmimi leti. Zanimivo ob tem pa je, da je SDS zmagala v petih volilnih enotah, SD pa samo v treh. Kot običajno, je Ljubljana prevladala nad podeželjem. Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je po objavi izidov dejal, da je stranki na volitvah uspel izjemen podvig, odgovornosti, ki ga prinaša, pa se, kot je dejal, v celoti zaveda. Poudaril je še, da si želi koalicijo programsko sorodnih strank. Predsednik SDS Janez Janša je po preštetju večine glasov povedal, da bo izid med SDS in SD zelo tesen. Po njegovem je glede na sedanji izid in potem, ko bodo prešteti še glasovi iz tujine in glasovi po pošti, zelo verjetno, da bosta stranki po številu mandatov v DZ izenačeni. Glede na to po njegovem o relativnem zmagovalcu še ni mogoče govoriti. Po zadnjih poročilih pa je možno, da bo Janša zahteval ponovno preštetje glasovnic. ,,Rezultat, ki smo ga dosegli, razumemo kot zavezo in ne kot nagrado," pa je na novinarski konferenci po objavi delnih rezultatov volitev v tiskovnem središču v Ljubljani povedal predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Kot je dejal, je ta zaveza, da vztrajajo na začrtani poti, da bi Slovenija odločneje sprejemala pomembne razvojne odločitve. Po besedah predsednika upokojencev Karla Erjavca pa bo DeSUS zdaj četrta najmočnejša politična sila v državi. Gotovo pa je bilo za vse presenečenje, da NSi Nova Slovenija ni prestopila parlamentarnega praga. V tem obdobju torej v Državnem zboru ne bo imela zastopnikov. Ankete, ki so to napovedovale, v stranki niso jemali resno, ker je bilo že običajno, da so računi kazali slabo, izid pa je bil potem boljši. Komaj so bili znani rezultati volitev, ki so Novo Slovenijo pustili izven parlamenta, je dr. Andrej Bajuk napovedal odhod z vodstva stranke. Izvršilni odbor NSi se je seznanil z odstopom dosedanjega predsednika in sprejel sklep, da predlaga svetu stranke izredni kongres. V Sloveniji jesen, v Argentini - pomlad Splošno je znano, da je v političnem pogledu slovenska skupnost v Argentini nekaj posebnega. Zato vedno zanima, kako izpadejo volitve med nami. Ta je tudi primer volitev 21. septembra. Če primerjamo s prejšnjimi volitvami je vidno večje število udeležencev, kar je gotovo posledica dejstva, da smo volilno gradivo prejeli pravočasno in smo lahko volili z imenom stranke in ne posameznih kandidatov. Volilni imenik za Argentino vsebuje 3623 vpisanih državljanov. Gradivo je bilo po pošti dostavljeno 3600 od teh. Kot poroča volilna komisija, katere predsednica je dr. Marjana Poz-nič, je volilo skupno 1388 državljanov, kar pomeni 38,55% volilnega imenika. Rezultati kažejo, da so med nami globoko zasidrane tekoimenovane pomladne stranke. Številke so sledeče: NSi Nova Slovenija (Bajuk)... 856 (61,67%) SDS Slovenska demokratska stranka (Janša)........................ 429 (30,90%) Socialni demokrati (Pahor)....... 13 (1,15%) SLS Slovenska ljudska stranka.. 12 (0,86%) KDS Krščansko-demokratska stranka....... 7 Zares ........................................................ 4 Ostale stranke........................................ 10 Neveljavnih .............................. 54 (3,89%) Glasovnice, ki so jih dobili na veleposlaništvu do sobote, so tam odprli in so rezultati všteti. Pozneje dobljene kuverte (19 po številu), pa bodo poslane v Slovenijo in bodo tam preštete. Glede neveljavnih glasovnic: večinoma so prišle po pošti in so neveljavne, ker so bile slabo ali nepravilno izpolnjene. Vladno priznanje Svobodni Sloveniji Na letošnjem Slovenskem dnevu je veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod, podelil priznanje našemu tedniku, ob velikem jubileju, ki ga slavimo skozi vse leto že v zaglavju in nas spominja na veliko delo, ki so ga pred 60. leti v novi deželi poustanovili preroški možje, in ki še dandanes povezuje Slovence v Argentini in po svetu. Sledi celotno besedilo priznanja: Republika Slovenija Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu PRIZNANJE IN ZAHVALO prejme tednik Svobodna Slovenija ob 60. obletnici izida prve številke za dolgoleten in neprecenljiv prispevek k ohranjanju in razvoju slovenske narodne identitete in slovenskega jezika v Argentini. Ljubljana, januar 2008 Zorko Pelikan - državni sekretar VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Burjev asado TONE MIZERIT Upam, da ne napišem kakega bogokletstva, če rečem, da so — tako kot božja - pota lazaristov nepredvidljiva. Mislim tu na Tonija Burjo, ki je iz Slovenije bil prestavljen na drugi konec božjega vinograda, v Kanado. Začelo se je z nogometom, nadaljevalo z mesečno „^argentinsko" mašo, končalo z asadom. Kot župnik v Šentjakobu ob Savi je nudil božji hram za vsakomesečno mašo, za občasna srečanja ali celo prvo nastanitev, dokler si preseljenec ni našel kaj primernejšega. Zato ni čudno, če so se ,,Argentinci" poslovili od njega z asadom. Kljub temu, da so bile v nedeljo, 21. septembra v Sloveniji volitve, se je k zadnji (mesečni) argentinski maši zbralo čez sto oseb, ki so redno ali občasno prihajali k tej maši (no, ja, prišli so tudi taki, ki jih je — bolj kot argentinska maša — privabil argentinski asado ..., a to je druga zgodba). Maša je potekala z običajnim petjem in spremljavo kitar, ob koncu pa se je mašnik poslovil od svojih vernikov in prijateljev. Vreme je bilo dolgo časa negotovo, vendar nam je bilo le naklonjeno in ni deževalo, tako da so mojster asador Marjan s pomočnikoma Jožetom in Jakom brez skrbi pekli meso na žaru. Sonce je pokukalo večkrat, tudi za več časa, da je bilo pri mizah pod drevesi kar prijetno. Proti koncu — ,,a los postres" - je prijel za besedo Marko Fink in se v imenu vseh, ki smo bili deležni Tonijeve pomoči, pozornosti in prijateljstva, iskreno zahvalil. Svoje besede je navezal na pot, ki so jo naši starši naredili v nasprotni smeri, v neznano tujino in so jih na tej poti spremljali duhovniki. Toni je prevzel njihovo poslanstvo dušnega pastirstva med tistimi, ki smo se po osamosvojitvi začeli preseljevati v Slovenijo. Zaželel mu je hitro prilagoditev novim razmeram in uspešno pastirsko delo med slovenskimi rojaki v Torontu. Za spomin je dobil nogometno žogo, na katero smo se podpisali vsi navzoči in pa lično oblikovano voščilnico z zahvalnimi besedami. Zahvalo je dopolnila še skupna pesem danes že kar stare Zamba de mi esperanza, a zapeli smo vse štiri kitice z refrenom! Vreme se je počasi ki-salo, a nihče se ni maral na hitro posloviti. Pecivo, mate je marsikoga prepričalo, da se je obrnil proti nogometnemu igrišču, kjer se je odigrala še poslovilna tekma. Seveda, tudi te ni smelo manjkati! GB Stična mladih 2008 27. festival mladih, v soboto, 20. septembra 2008 v Stični - je to leto privabil okrog 7000 mladih iz vse Slovenije. Program se je začel ob 9.30 s festivalskim delom in nadaljeval z delavnicami ter ob 14.30 s sv. mašo, nato pa sklenil z družabnim zaključkom ob glasbi in plesu. Letošnji festival mladih je zaznamovalo prihajajoče pastoralno leto v Cerkvi na Slovenskem posvečeno mladim, namenjeno okrepljenemu prizadevanju za zdravo vzgojo in notranjo svobodo mladih in skrbi za ustrezno izobrazbo in omiko, je poglavitna naloga vsake človeške skupnosti in častna dolžnost vsake krajevne in celotne Cerkve. Dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof in odgovoren za mladinsko pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci, je o letu mladih dejal: ,,Naš namen je preprost in pregleden: V vseh mladih bi radi okrepili in poživili navzočnost in delovanje Svetega Duha in njegovih darov, ki so jih obilno prejeli pri birmi Festival mladostne vere se je začel ob 9.30. Vodili so ga animatorji Stične. Osrednje sporočilo letošnjega festivala, skrito v geslu „Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče." so predstavili preko pesmi, plesa, igre in še marsičesa. Takoj zatem, že ob 11.30, se je začel izbirni program - po delavnicah. Ves čas so vabile s pestro vsebino po cesti okrog samostana mnoge stojnice različnih dejavnosti in skupin, ki so bile namenjene mladim. Letošnji festival mladih iz vse Slovenije je zaznamovala predvsem mašna daritev, tokrat popoldne ob 14.30. Koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak je vodil somaše-vanje. Uvodni pozdrav je izrekel stiški opat p. Janez Novak, evangelij so izbrali animatorji posebej za mlade in z mislijo nanje, po enakem principu pa so popestrili tudi ostale dele maše. Sklepni del, imenovan kar ,,žur", je pravzaprav „koncert", a je mnogo več kot to. Je norenje, s katerim energijo pridobiš, ne pa izgubiš. Seveda k temu pomore prava družba in če se znaš zabavati. Namen sklepnega dela Stične e vedno živeti in doživeti Božjo jubezen na najbolj iskren način - s petjem in plesom. In ker se to zgodi na koncu, lahko izkušnjo te velike Ljubezni bolj zagotovo odnesejo mladi s seboj domov, v šolo, na ulico ... ,,In boste moje priče!" Mladi so ponesli domov tudi „Priročnik za zaljubljene", ki je nastal na prelomu leta družine z letom mladih. Namenjen je mladim kristjanom na poti od zaljubljenosti k ljubezni. Vsebuje odgovore na njihova večna vprašanja: Kje so meje, ko greva skupaj ven? Kaj je narobe s tem, če se bolj izzivalno oblečem? Ali je pornografija greh? Kako naj molim za bodočega fanta oz. dekle? Ali so bili tudi svetniki poročeni? Kdaj bova dovolj zrela za poroko? Odgovore na ta vprašanja so sestavili mladi zakonci ter duhovniki v Škofijskem odboru za mlade škofije Koper. Njihove besede želijo biti nasveti, da bi mladi prav zoreli v telesni, čustveni in duhovni ljubezni, posredujejo pa jim tudi potrebno jasnost nauka Cerkve na tem področju. Novost letošnje Stične je zgoščenka z naslovom „Prejeli boste moč", ki so jo posneli glasbeniki, ki že tretje leto pripravljajo glasbeni program srečanja - Stična band. Na njej je enajst pesmi s krščansko duhovno vsebino, med njimi tudi neposnete uspešnice preteklih let, kakor tudi himna letošnjega srečanja, po kateri se album tudi imenuje. Pesmi so stilsko različne - od rocka oz. pop-rocka do balad, ne manjka pa niti kratek rap. Festival mladih traja le 1 dan, a je za zanj potrebno veliko ljudi, neskončno število ur (prostovoljnega) dela, ogromno priprav ^ Prevzeti iniciativo. Ta izraz je stalno prisoten v argentinski politiki. Pomeni stopiti na plan, ponovno pridobiti ljudsko pozornost, ko se je že obrnila drugam. To uporabljajo predvsem vlade, ko opažajo, da jim preti zaton v pozornosti in priljubljenosti. Nova ofenziva. Vlado že dalj časa skrbi dejstvo, da je izgubila iniciativo. Središče dogajanja in zanimanja se je sukalo daleč stran. Ne ravno okoli opozicije, ki ni zmožna prevzeti iniciative, pač pa okoli vsakdanjih težav, varnosti, draginje, transporta. Predsednica in njen krog so tako nazadovali v javnosti. Skoraj na skrivaj so pripravili načrt, ki je upošteval tako notranje kot zunanje dejavnike. Prvi izraz te nove strategije je bila napoved namena, da se poravna dolg s Pariškim klubom. A učinek je bil kratkoročen in posledice malo zanimive. Zato je ta teden vlada pripravila novo ofenzivo, tako na finančnem področju, kot na socialnem in tudi političnem. Vsaj na prvi pogled je poteza uspela. Zopet dolgovi in dolžniki. Kot priložnost so izbrali potovanje gospe predsednice v Združene države, kjer je bil napovedan njen govor na zasedanju skupščine Združenih narodov. V srcu svetovnih financ je oznanila, da je država pripravljena upoštevati in skleniti dogovor tudi s tistimi lastniki argentinskih bonov, ki niso hoteli sprejeti zadnje zamenjave. To je zelo važno, ker pomeni, da se bo država vrnila na pot odgovornosti v zadevi dolgov. Tehnično bodo to novo „zamenjavo" izvedle tri banke. Važna pa je poteza zato, ker s tem država pridobi na kredibilnosti in odpre vrata novim posojilom, refinanciranju dolgov in dotoku kapitala. V teku prihodnjih let mora država poravnati obveznosti v višini 40.000 milijonov dolarjev. Tega pa ne more brez novega zunanjega kredita. In ni misliti, da bi še naprej jemali posojila pri venezuelskem Chavezu, z obrestmi na višini 15%. Torej poteza ni sad dobrohotnosti ali spremenjenih položajev, temveč enostavne potrebe, da se vrnemo v krog normalnih držav. Kaj pa doma? Nujnost zunanjega financiranja je toliko večja, ker so bili prvotni vladni računi izvedeni ,,brez krčmarja". Dodatni davek na izvoz soje se je izjalovil v parlamentu. Poleg tega je cena soje na mednarodnem trgu znatno padla; čeprav je možnost odskoka, ne zagotovi potrebnih sredstev. Težak socialni položaj pritiska na vlado, ki ga rešuje z novimi in dodatnimi podporami. Dovolila je sicer podražitev plina, a je znatno znižala cene plinskim jeklenkam, kjer razliko krije iz državnih fondov. Za 6.000 milijonov pesov je zvišala prispevke transportu in 4.500 za ceno goriv. Sicer vse zveni nekam prazno. Zakaj je treba toliko podpor, če se pa revščina znatno niža? Tako vsaj trdijo statistike vladne ustanove, ki kažejo, da je v primeri z lanskim letom 2.2 milijona manj revnih in le 5,2% prebivalcev pod pragom skrajne revščine. Seveda je treba pripomniti, da te številke objavljajo isti, ki trdijo, da je avgusta inflacija dosegla 0,5%, medtem ko privatne meritve to številko skoraj potrojijo (do 1,9%). Nekaj belih, nekaj črnih. Vlada skuša pomiriti stvari tudi na domačih frontah. Gotovo je tukaj v prvi vrsti razmerje s Cerkvijo. Ta teden je presenetila z novico predloga novega veleposlanika v Vatikanu. Sveti sedež devet mesecev ni odgovorila na predlog glede bivšega ministra za pravosodje (Alberto Iribarne), kar je v diplomaciji jasen odgovor, da ga ne sprejmejo. Nepričakovano sedaj vlada predlaga drugega. Izbran je bil Juan Pablo Cafi-ero in predlog je že prejel pozitivne reakcije v škofovski konferenci. Po drugi strani pa je vlada tudi uredila odnose z upornim cordobs-kim guvernerjem. Juan Schi-aretti je v zameno za pobotanje prejel 650 milijonov pesov, da bo vsaj delno lahko zadihal sredi finančnih težav. Gotovo so denarnega izvora tudi težave v vladi sami. Prišlo je namreč do hudih nasprotovanj glede hitrega vlaka, ki ga vlada ni navedla v proračunu za leto 2009. Na eni strani šef kabineta vlade minister Massa ni naklonjen tej izvedbi, državni sekretar za transport, polemični Ricardo Jaime pa vztraja, da naj se projekt izvede za vsako ceno. Vladi je bil kaj nevšečen tudi sodni postopek proti šefu vojske. General Bendini, prijatelj Kirch-nerjevih še za časa vodstva province Santa Cruz, je obtožen nepravilnega upravljanja denarja ko je bil poveljnik v Patagoniji. Krajevni sodnik ga je oprostil, sodno zbornica pa obtožila. Ko mačke ni doma ^ Medtem, ko je gospa Cristi-na potovala v ZDA, jo je nadomeščal podpredsednik Julio Cobos. Očitne so razlike in nesporazumi med podpredsednikom in vso ostalo vlado. Da je bila mera polna, je Cobos v času svojega „predsedovanja" sprejel šefa avtonomne vlade prestolnice. Macri in njegova namestnica Felisa Michetti sta mu potožila vse težave med mestom in zvezno vlado. Zanimivo je tesno prijateljstvo (in politično sodelovanje) Med Feliso in Cobosom. Gotovo kal kakšne prihodnje povezave. SLOVENCI V ARGENTINI SLOMSKOVA SOLA SAN JUSTO Združeni ... se marsikaj lahko pripravi! Potovanje osmega razreda v naravo Hladno sončno jutro 14. septembra nas je našlo v sanjuški stolnici, da bi se udeležili svete maše. Točno ob 8. uri sta g. Franci Cukjati in pater Alojzij Kukovica, v spremstvu mnogih ministrantov, stopila pred oltar. Za njimi so tudi prišle zastave in narodne noše. Tako se je pričelo slavje ob 47. mladinskem dnevu. Na koru so peli mladi ob spremljavi kitar. Med pridigo je g. Franci govoril o nedeljskem prazniku povišanja križa ter poudaril, da je ravno križ simbol kristjana. Kot taki pa smo tudi odgovorni posredovati mlajšim, kar smo prejeli od naših staršev. Mladina je med mašo prosila Mati Marijo naj osvetli njihovo pot. V Našem domu je sledil za nekatere zajtrk, za druge pa šport. Mladi so pričeli z ogrevanjem mišic, kot pravi profesionalci! Tekme v odbojki so se vrstile in navijačev ni manjkalo. Kosilo je bilo pripravljeno! Urno vsi v klet, da bi se naužili okusnih dobrot, ki so jih pripravile zveste mamice v kuhinji. Na igrišču sta se bližali zaključni tekmi. Zopet sta se pomerili ekipi iz San Martina in San Justa. Pri dekletih je bila igra 2-0 za domačo ekipo; fantovska finala pa je bila bolj napeta in končno so tudi domačini dosegli zmago 2-1. Pokala sta ostala doma in veselje pri tem je bilo kar veliko! Malo po napovedani uri se je pričel kulturni program. Prve so bile deklice, ki so pokazale znanje in spretnost s kotalkami. Nato so^ prišle zastave in zapeli smo himni. Nadja Žgajnar je pozdravila publiko. Nato je predsednica SDO-SFZ Ana Klara Zafra podala uvodne besede, ki so se povezovale s spoštovanjem drugih, z veseljem do skupnega dela in s priporočitvijo Bogu za naprej. Letos nas je sanjuška mladina povabila na potovanje in spoznavanje argentinske raznoličnosti v pokrajinskih in plesov. Na platnu se je razvijal video (pripravili so ga udeleženci video delavnice, ki jo vodi Alberto Muha). Mladi ljubljanski Anže je prišel v Argentino, da bi spoznal ,,žlahto" in delo, ki ga opravljajo tukajšnji Slovenci. Iz letališča Ezeize je šel na božjo pot v Lujan. Predstavili so se pari in veselo zaplesali ranchero. Pot je nato peljala Anžeta do Bariloch, kjer so se predstavili slovenski plesi. Skupi- na Mladika je zaplesala venček in rezijan-ski ples. Ponovno so dokazali veselje do plesa in igraje odpravili svoje. Potovanje na platnu se je nadaljevalo do province Corrientes. Pokazali so, kako se pleše chamame z živahno glasbo, tipično iz te pokrajine. Samo ,,zapukay" je manjkal in bi bili pravi „correntinos"! Cordobo in Mendozo smo si ogledali s slikami (naj tu omenim, da so slike/razglednice opisale kraj in tudi povzročile mnogo smeha med publiko, z odličnimi zadetki v kompozicijah!). Anže je poletel do argentinskega severa ^ barvite obleke, obrazi skoraj skriti, že je prišel carnavalito z značilno postavo, ki se je držala do konca! Razgibani skupinski ples je krasno izpadel. Anžetova pot se je nadaljevala preko Santiago del Estero, a za ogled si je izbral napačno uro - bil je čas sieste. Vdan, je tudi on v najrazličnejših pozicijah sladko spal ... Prebudil se je z bobnanjem in vso močjo plesa malam-bo. Odločni koraki so pokazali spretnost, ne samo fantov ampak tudi deklet — žele so posebno pohvalo. Boben v živo je dal boljšo izrazitost plesu. Bil je sijajen zaključek potovanja! Končno je Anže (Aleks Puntar) prišel v Naš dom ravno za mladinski dan ... seveda ni manjkala slovenska folklora: skupina je z dežniki zaplesala v parih in ,,zaprla noč". Sledili so pozdravi in zahvale. Prof. Karel Groznik, predsednik Doma, je čestital mladini in ji želel, da bi se še naprej združevala in sodelovala kot do sedaj, da bi izpolnila tako svoje geslo „Združeni v bodoči rod". Pater A ojzij Kukovica je bil tudi presenečen na vsem, pohvalil je trud in tudi „pocukal za ušesa" mladino, naj se udeleži duhovnih vaj. Zahvale so bile za Ivano Tekavec (besedilo večera); Mirjam Mehle Javoršek, Lučko Groznik in Berni Juhant (slovenske plese); Moniko Keržič (kotalkanje); in prof. Ricardo Prosperi (argentinske plese). Najlepša zahvala kuharicam za kosilo^ in mojstrom na žaru; tudi Marku in Luku Štrublj u, Eriku Oblaku in Aleksu Puntarju (luči in zvok) ter Mirjam Oblak (pomoč pri oblekah). Pokala v odbojki sta bila za ekipi iz San Justa. Zapeli smo še mladinsko himno in nato je bila prosta zabava v spodnjih prostorih, ob zvokih Slovenskega inštrumentalnega ansambla in DJ, ter na dvorišču, ob mizah in klepetu. Marta Petelin 16., 17. in 18. avgusta smo se otroci osmega razreda Slomškove šole vživeli v argentinsko pampo, ko smo obiskali Estan-cio La Catita, oddaljeno približno 300 km od Buenos Airesa, v bližini mesta Nueve de Julio. Od naše skupine, je samo Katja bila nekaj dni prej tam in nas navdušila, da smo se ojdločili za to potovanje. Že od začetka tega leta smo se trudili, da smo ob nedeljah in pri vsaki prireditvi, prodajali čokoladne bonbončke, da smo pomagali pri kritju stroškov. Ob spremstvu mamice in očka izmed naših staršev, smo se zjutraj odpeljali s kombijem slovenskega voznika in po štirih urah vesele vožnje srečno dospeli na kmetijo. Sprejel nas je gospodar Ricardo z ženo Lauro in nas stalno spremljal in razlagal vse mogoče o življenju in delu na kmetiji. Spoznali smo veliko vrst ptic, cepili celo čredo ovac in več bikov in krav in se poigrali z zajčki. Pazili smo na koprive, opazili škodo, ki jo povzroča glifosat, ki se uporablja pri setvi soje; poslušali razlago o obdelovanju zemlje za koruzo ali pšenico in tudi razlikovali odpadke krav, konj ali čukov. Posebno smo se čudili tenki plasti soli na bregu jezer in šele takrat razumeli, zakaj to okolico imenujejo ,,Cuenca del Salado". Na sprehod smo šli v majhno vas ,,La Nina", videli staro železniško postajo, že brez tračnic, zapuščen hotel, v katerem je bila kinodvorana, ko je vas štela čez tri tisoč prebivalcev. Danes jih ima samo štiristo, a kljub temu ima urejeno cerkev, posvečeno Mariji Materi Božji. V cerkvi še vedno gori lučka pred Najsvetejšem. Obiskali smo tudi staro hišo, zgrajeno z ,,adobe" (glina in slama), polno starih objektov in si tako lahko predstavljali, kako so naše babice likale z žerjavico ogretim železnim likalnikom. Ustavili smo se tudi pri nekem ,,tambo" in gledali kako molzejo krave in pripravljajo razne vrste sira. Tudi pujski so nas zanimali, a pri njih se nismo zadržali - tako je dišalo, da smo raje kar pohiteli nazaj. Zadnjo noč smo prepevali in se pogovarjali ob kresu na prostem in poslušali dogodivščine gavčev, ki jih je zelo rad pripovedoval Ricardo. Najbolj pa smo uživali ob jahanju domačih konj. Bila sta utrujena od trdega dela a vseeno sta se spustila v galop, da smo kar vriskali od veselja. Zadnji dan, pa še malo na traktor in na lov na ,,mulite" ali ,,pelu-do" - dokler nismo enega ulovili, nismo mogli odnehati, tako, da smo se že z nočjo pripeljali nazaj v Slomškov dom, kjer so nas čakali naši starši. Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam na en ali drug način omogočili to naše skupno srečanje v naravi, otroci osmega razreda Slomškove šole: Zofija Bokalič, Katja Kavčič, Pavla Jakoš, Katja Malovrh, Magdalena Rode, Diana Smole, Klara Šmalc, Tomaž Lenarčič, Niko Malalan, Alex Pregelj, Pavle Smole in Nicanor Zakrajšek. Da se tudi vi navdušite, obiščite spletno stran www.lacatita.com.ar PRISTAVA Kulturni in kulinarični večer Za 15. in 16. avgusta smo imeli na Pristavi na programu izdelovanje drugega kroga naših že tradicionalnih kolin. Imeli smo vse organizirano: Marko bo kupil meso, Rulo začimbe, Martin ostale stvari. A nastal je pravi direndaj. Pa ne zaradi kakšne slabe novice, temveč zaradi lepe. Obiskal nas bo Slovenski oktet! Vsi smo bili nestrpni. A smo morali vse zamenjati. V sredo smo že začeli s pečenicami in smo jih končali prav na dan koncerta. Medtem ko smo čakali oktetovce, so jih naši mojstri končevali. Tisti večer je bila prava gužba, kot pravijo doma. Prišli so iz letališča, a ob tisti uri so avtoceste nabasane. Skoraj eno uro po napovedanem času so prišli. Medtem ko smo jih pozdravljali, smo jih tudi povabili, naj si ogledajo, kako delamo pečenice. Nato so pa stopili v zgornjo dvorano. Dominik Oblak jih je pozdravil in prebral kratek življenjepis skupine. Publika jim je izrekla dobrodošlico Kot pri drugih koncertih, nas je sam oktetovski vodja uvajal v naslednjo skladbo. Bili so utrujeni, poznalo se je pri glasovih in tudi, ko so govorili. Nekateri so bili hripavi. A so nam podarili res nepozabne trenutke. Na žalost, je bil precej koncert kratek. Škoda. Vsi smo hoteli še in še. Predsednik Pristave Edvard Kenda, je vsakemu izmed njih izročil skromen dar, kot spomin na obisk med nami. Dominik Oblak pa je zatrdi, da ,,če ne bi bili na Pristavi, ne bi bili v Argentini"! Kot v zahvalo pa so povedali, da ker jim je zmanjkalo slik okteta, jih bodo prinesli drugič; ko bodo prišli bodo prinesli s seboj letošnje in naslednje darilo. Po koncertu smo jih pogostili v spodnjih prostorih z okusno pečenko (vacio), katero so zelo hvalili. Zahvalimo se oktetovcem, da so se odzvali našemu povabilu. Kljub^ naporu in hitenju, s katerim smo morali organizirati vse, se zavedamo, da se je splačalo. Škoda, da se nismo mogli prej domeniti z organizatorjem, da bi obisk bolje organiziran potekel. Naslednji dan, kljub utrujenosti, (saj smo do pozne ure kramljali na Pristavi), smo pa morali začeti in končati še krvavice. Pripravili smo jih pod vodstvom Tomaža Mačka in Martina Križa. V imenu pristavskega odbora moram izreči zahvalo neutrudljivima Lojzetu Bohu in Kazimirju Kebru, ki nam že toliko časa pomagata pri izdelavi. Vedno bodo različna mnenja: da so prevelike, da so premajhne, da so preslane, da manjka soli ... A vemo, da ne bomo mogli nikoli vseh zadovoljiti. In tako se je končal naš kulturni-kulinarični konec tedna na Pristavi. Matjaž Čeč 53. SLOVENSKI DAN - 47. OBLETNICA SLOMSKOVEGA DOMA Na Slovenskem dom je moj! Nedelja 21. septembra je bila nekaj posebnega. Kljub hladnemu jutranjemu vetru je bilo vse v rožah. Jasno: v Argentini je prvi pomladanski dan in navada obdarovanja s cvetje je ukoreninjena. Isti dan pa so bile tudi slovenske parlamentarne volitve. Eno in drugo pa je sovpadalo z našim Slovenskim dnevom, ki je največja družabna prireditve, ki jo vsako leto organizira krovna organizacija Zedinjena Slovenija. Letos je bil že triinpetdeseti po vrsti, prav v obdobju, ko se spominjamo 60-letnice, ko je naša skupnost množično prihajala v Argentino. Preveč dejavnikov, da bi lahko govorili o golem naključju: vse se na nek način povezuje. Božja previdnost pa bdi nad vsem. Letošnje geslo se je glasilo ,,Na Slovenskem dom je moj" in nehote postavljalo vprašanje, kaj naj pomeni za naše mlajše rodove. Odgovor in pol smisel lahko najdem,o v naši izseljenski himni: ,,Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!". DOPOLDANSKI DEL Dolge tedne se je že skupnost Slomškovega doma, ki je letos gostila slavje, pripravljala na ta dan. Zato je bila nedelja, kljub hladu in vetru, v Domu prijazna, prijetna, pripravljena na številne goste, ki so že zgodaj začeli prihajati. Na vratih so vsi prejemali dobrodošlico, pa tudi nalepko dneva, pa ličen program, ki ga je oblikovala Irena Žužek. Ob 11.15 so se rojaki zbrali na dvorišču. Pozdravila jih je podpredsednica doma, prof. Neda Vesel Dolenc. Nato so prisostvovali tradicionalnemu dviganju zastav, ob petju obeh državnih himen. Predsednica Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec, in predsednik Slomškovega doma Marko Selan sta opravila obred dviganja, ob prisotnosti botrice doma gospe Kati Potočnik in bivšega predsednika ter častnega člana g. Hermana Zupana. Po dobrodošlici krajevnega predsednika so gostje pohiteli v gornjo dvorano, kjer je bila najprej sveta maša. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, dr. Jure Rode, ki se je prav ta dan, po dolgi in težki bolezni, vrnil med nas. Hvala Bogu tudi za ta dar. Somaševal je tudi krajevni župnik g. Franci Cukjati. V mašnem nagovoru je dr. Rode prepletal misli iz mašnih beril in pomen dnevne slavnosti. Mašo je spremljalo lepo petje mladine Slomškovega doma. OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE Po končani maši so se gostje pomaknili v mladinsko sobo v pritličju, kjer jih je že čakala likovna razstava. Ramoška skupnost se ponaša s številnimi umetniki, ki se radi udeležujejo v življenju Doma in pridno sodelujejo v njem Zato so te razstave že neke vrste tradicija. Tudi letos jo je pripravila požrtvovalna Andrejka Doli-nar, ki je dala idejo, organizirala ustvarjalce, pripravila prostor in tudi otvorila razstavo. V izbranih besedah je predstavila posamezne umetnika, označila njih delo in povabila goste, naj uživajo ob tako bogatem razstavljenem zakladu. Pri razstavi so sodelovali, vsak s svojimi deli in svojo tehniko, poleg Andrejke same še Helena Klemen, Tone Kržišnik, Andrea Quadri Brula, Vera Rupar Bohinc, Jože Žerovnik, Irena Žužek. KOSILO IN ODMOR Rojaki so se nato veselo podali v gostinske prostore Doma, kjer so že čakale pogrnjene mize. Prijateljsko kosilo, med in po katerem je bilo dovolj priložnosti za razgovor prisotnih rojakov, je dopolnilo prvo obdobje pričakovanja popoldanskega programa. Med tem so nekateri naši domovi tudi že pripravili tradicionalne štante. Poleg krofov in slovenskega peciva so važen del zavzele knjige, od starih izdaj naše skupnosti, do sodobnih v Sloveniji. Polpretekla zgodovina še zanima, prav tako otroške knjige, slovarji, pa tudi risana keramika s slovenskimi motivi. Ni manjkalo slovenskih zastav, niti malih priponk s slovensko in argentinsko zastavico. Mnogi rojaki so pa odmor izkoristili tudi za podroben ogled likovne razstave. POPOLDANSKI PROGRAM OB 60. OBLETNICI Kulturni program se je začel ob petih popoldan. Razvijal se je v gornji dvorani. Novost je bila, da smo mu lahko sledili tudi na posebnem zaslonu v spodnjem gostinskem prostoru. Tehnologija prodira tudi med nas. Napovedovalka prof. Neda Vesel Dolenc je pozdravila častne goste in navzoče zastopnike skupnosti: veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguština Vivoda in gospo; častnega konzula Republike Slovenije v Buenos Airesu, gospoda Hermana Zupana in gospo; predsednico naše krovne organizacije Zedinjene Slovenije, Alenko Jenko Godec; domačega župnika in predstavnika slovenskega dušnega pastirstva g. Francija Cukjatija; predsednike in odbornike naših slovenskih krajevnih domov. Pozdravila je nato predsednike in zastopnike kulturnih, gospodarskih in mladinskih ustanov in organizacij, ter vse učiteljice, učitelje in profesorje družine slovenskih šol v Argentini. Pozdravne besede so nato izrekli predsednik Slomškovega doma Marko Selan, predsednica Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec in veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod. Ob tej priložnosti je gospod veleposlanik tudi izročil posebna priznanja, ki jih je podelil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Priznanja so prejeli revija Duhovno življenje ob 75 letnici izhajanja, krovno društvo Zedinjena Slovenija ob svoji 60. obletnici in tednik Svobodna Slovenija, za 60 let izhajanja v Argentini. Priznanja so sprejeli g. Franci Cukjati, predsednica Alenka Godec in urednik Tone Mizerit. Močan aplavz vseh navzočih je potrdil soglasje celotne skupnosti tem priznanjem. Slavnostni govornik je bil letos dr. Andrej Fink, ki je nanizal vrsto misli o naši skupnosti, slovenstvu in ohranjevanju narodnih vrednot. Njegovo razmišljanje objavljamo na uvodnem mestu. Sledil je odrski prikaz, ki je v podobi, besedi in pesmi orisal dolgo in mnogokrat trnjevo pot naše emigracije. Opišemo jo v posebnem prispevku. Kot zaključek slavnosti pa so vsi navzoči z navdušenjem zapeli izseljensko himno, kot sklep in zagotovilo ohranjanja vrednot, ki jih že šestdeset let gojimo v deželi pod Južnim križem. Po končani predstavi, ko so še odmevali aplavzi, je bil čas za zahvale vsem, ki so pri predstavi in tudi pri izpeljavi Slovenskega dne sodelovali. Napovedovalka je še povabila goste, da ostanejo v prijetni družbi, ob dobri jedači in pijači, ter si ogledajo razstavo in stojnice slovenskih domov. Spremljal pa je prosto zabavo Slovenski inštrumentalni ansambel. ,,Prav lepa hvala za vašo prisotnost in nasviden-je prihodnje leto," se je glasil zaključek. Bog daj! -e. -t. i M Oj, kako je bila dolga, dolga pot • • • Šestdesete let poteka, povojne emigracije, množično odkar so rojaki, člani naše prihajali na obalo reke Srebra. Sprejemalo jih je buenosaireško pristanišče, „emigrant hotel" in neznana prihodnost v nepoznani deželi. Za njimi so bila kruta vojna leta, beg in begunska taborišča. Za njimi širni ocean, ki so ga v omotici križali na temnih ladjah. Pred njimi druga domovina, v kateri naj bi, morda samo začasno, poiskali delo, zgradili domove, začeli novo življenje ^ Domotožje ni ponehalo. Potreba druženja, pogovorov, obujanja spominov jih je privlačevala v neko skupnost, ki se je šele rojevala. Da otroci ohranijo vero, da ne pozabijo rodne besede, so se začeli šolski tečaji, ki so dali temelj nastajajočim krajevnim skupnostim. In nastal je tako opevani „argentinski čudež". Polno smisla je torej imela akademija na letošnjem slovenskem dnevu, ki je v podobi, besedi in pesmi orisala to pot, mnogokrat križevo, trnjevo, pa tudi polno volje in, končno, veselja. V zamisli Toneta Rodeta in Štefana Godca je predstava segla globoko v srce in vzbudila čustva -starim in mladim. In prišlo je jutro in prišel je dan, ko smo zapustili domove. Sijalo je pomladno sonce, a ni moglo do srca. Kolona voz se je pomikala na sever v neznano usodo za gorami. Prav kmalu je napočila noč in ostala: noč prepovedane vrnitve, noč izdajstva, noč smrti in preizkušnje, noč odhoda v neznano, noč, ki se je pričela razblinjati vrsto let kasneje, sredi ravnine ob srebrni reki, na drugem koncu sveta. Na odru je bil zaslon, kjer je slika upodabljala posamezno postajo te poti. Ob strani platno, na katerem so se vrstile fotografije in filmski posnetki. Pred odrom so se na stopnišča namestili člani zborov. Na odru solista in recita-torji, ki so prihajali in odhajali. Oj, kako je dolga, dolga pot ^ Predstava je bila razdeljena na pet delov. Povezovalna nit je bilo besedilo pesnitve Slovenska pot dr. Marka Kremžarja. Postaje te poti pa beg, taborišča, pot čez morje, prihod v novo domovino in slovensko življenje na tujem. Poti ni konec; nadaljuje se v skupni rasti, v spominih, v povezavi, v gradnji skupnega slovenskega prostora. Ali ni bil pravi zaključek šele petje naše izseljenske himne? Glasba je spremljala vsak del predstave. Citre so zvenele ob pesmih Cvetje v jeseni in Kje so tiste stezice. Mešali so se nastopi recitatorjev, solistov in zborov. Ritem in potek je bil v pravem tempu, ne prehiter ne prepočasen. K ambientaciji in globokemu doživljanju so pripomogle zgodovinske fotografije: beg maja 1945, ko so se neskončne kolone vile po prašnih cestah na poti, pred nasiljem, v življenje in svobodo. Nato begunska taborišča s svojim življenjem, kot zasidranem nekje v brezča-sju. Posebno ganljivo so bile slike posameznikov in skupin na krovu ladij, tisti vmesni postaji križevega pota, ko je bila domovina vsak dan dalj, nepoznana prihodnost pa vsak dan bliže. Končno prihod in začetek novega življenja in naše skupnosti. Omenimo, da so fotografije posredovali Metka Erjavec Tomazin, Mici in Jože Tomaževič, Rafaelova družba, Marko Vombergar. In beseda je čustvo postala. Kremžarjevo pesnitev Slovenska pot so podali štirje člani Oblakove družine: Helena Loboda Oblak, Jože Oblak in še hčerki Marjanka in Gabrijela. Nastop je bil umirjen, prepričljiv, besedilo doživeto in globoko posredovano občinstvu. Taborišča, siva mesta, siva mesta v tujem svetu, siva morja za gorami, siva dolga... dolga cesta. je moj, Na nebu zvezde sevajo in Tiha luna jasno sije. Spremljala je prof. Andrejka Selan Vombergar. Dekliški zbor Milina, pod vodstvom prof. Marjane Jelenc Petrocco, je nežno in občutno zapel N'mav čez izaro in Ko dan se zaznava. Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar pa Kje so tiste stezice in mogočno Slovenec sem. Zbor Slomškove šole, ki ga vodi Marcelo Brula, pa nas je presenetil s pesmijo O moj preljubi, dragi dom. Čez gore in prek morja siva se izteka reka. Dolga je neznana pot. Brez meja - diaspora. Spomin in pričevanje. Filmski posnetek, v katerem sta gospa Marjana Batagelj in gospodična Angelca Klansek podoživeli svojo osebno zgodbo izseljenske poti, od domače hiše, preko Ljubelja, dravskega mostu, taborišč, pa do začetkov v Argentini, kjer sta ključno sodelovali pri ustanavljanju naših šolskih tečajev. Obe tako rekoč poosebljata lik slovenske zdomske učiteljice. Besede so tekle doživeto, prepričljivo, iz srca. Njuna zgodba je naša zgodba. Pesem. Ta naša lepa in ljuba slovenska pesem. Nastopila sta solista Marcelo Brula in Marko ©trubelj. Kaj še dodati njunemu srčnemu nastopu, ko so zvenele Kje dom, Končno so vsi zbori izseljensko himno. in vsi navzoči, zapeli našo ljen Čestitati moramo Tonetu Rodetu in Štefanu Godcu, tako za originalno in lepo zamisel, kot za izvedbo, saj je režija celotne predstave tudi bila na njunih ramenih. In še ostali sodelujoči. Scenski prostor: Aleš Kastelic s sodelavci. Luči in zvok: Matjaž Ribnikar, Dani Cestnik, Tomaž Kinkelj. Napovedovala je prof. Neda Vesel Dolenc. Doživeli smo lep večer in podoživeli del naše zgodovine, ki je nikdar ne smemo pozabiti, ki nam je vedno prisotna, ki odmeva v naših srcih. Kot pravi zaključna Kremžarjeva beseda: To je utrip, ki ga vsak prepozna, dedni zaklad je slovenske družine. Kdo ne občuti ga... sredi srca? Iz istega vira je reka privrela, ob skalnih pečinah zgubila je smer Zašla je v brzice, pragove, slapove, ločila vode je v neštete rokave, pa končno se zlila spet v skupni je tok. Močnejša je zdaj kakor skalnata čer, ki vode nekoč je ločila. A v srcih je brlela luč svetinj. Sredi preizkušenj je gorela z močnejšim sijajem ter dajala moči. Tudi takrat, ko je bilo treba pričeti znova na neznanih tleh. Tako so oživele korenine in se razmahnila je krošnja v vse smeri neba. In je sad obrodilo drevo pod okriljem teh vej. Svetloba se odsevala je v vsakem listu in se razdajala naprej. Slovenski dom na tujem je zaradi nje postal naš dom brez mej. MEDNARODNO PRAVO Strokovna knjiga slovenskega avtorja Meseca julija t.l. je Editorial LA LEY izdala v španskem jeziku knjigo Dr. Jožeta Dobovška ,,Derecho Internacional Penal, fuentes normativas", ki na ta način zaključuje zorenje dela, začetega z njegovo tezo za doktorat iz Mednarodnega prava. Ob priliki zagovora njegove teze na temo mednarodnih zločinov, je spraševalna komisija odločila odobritev doktorata ,,cum laude", s priporočilom, da se predstavljeni opus nadaljuje in izda. Izdanih je nešteto del v okviru mednarodnega prava z ozirom na kaznive prestopke, n pr. o I-.-k: !irk sodbah Mednarodnih sodišč (tj. Tokio, Nüremberg, Ruanda, Sierra Leona, Irak, Kosovo, ipd.), o njihovih posebnostih, o posebnostih in značilnostih ,,delicta iuris gentium", se pravi, o kršitvi mednarodnih pravil ki zahtevajo zaradi tega neko kazen, celo o sporu glede državne pristojnosti z ozirom na dodelitev kazni. Toda izvirnost in zanimivost, obenem pa pomen Dr. Dobovškovega dela za skupnost juristov mednarodnega prava je ravno v tem, da je verjetno prva razprava tega značaja, ki povzema vprašalnico mednarodnega kazenskega prava (MkP) v celoti, kot sistem in del, oz. vejo Mednarodnega prava Knjiga sistematično razvija utemeljitev obstoja MKP kot sistema zakonov, ki imajo svoj izvor, smisel in udejstvovanje v mednarodni skupnosti, in se tako razlikujejo od morebitnih mednarodnih posledic posameznih državnih kazenskih pravil, oz. kodeksov. Osnova, na kateri temelji njegova raziskava, je prikaz raznolikih dejstev mednarodnega prava, ki se lahko zgostijo v tri aksiome: a.- obstoj raznovrstnih in hkratnih sistemov kazenskih pravil. Iz tega vidika loči omenjene državne zakone od mednarodnih zakonov. b.- Razločevanje med mednarodnimi zločini in mednarodnimi prekrški, torej vrednotenje tehtnosti kaznivega dejanja. Mednarodni zločini so nečloveška dejanja, ki razkrajajo mednarodno družbo in ogrožajo njeno varnost in mir. Izvor in utemeljitev najdejo torej neposredno v Naravnem pravu, tj. v zapovedih, ki so zapisane vsakemu človeku globoko v srcu (in vesti). Mednarodni prekrški pa so dejansko neizpolnjene obveznosti, prevzete od držav v mednarodnih pogodbah. c.- Različni viri MKP, med katere šteje tudi nezapisana pravila, ki lahko ravno zaradi tega zgledajo nekako netočna ali celo nejasna, so pa zato ravno tako veljavna. Knjiga se razvršča v tri dele. V prvem delu predstavlja MKP kot del Mednarodnega Prava, posebnosti le-tega in MKP, omenjene razlike med državnim kazenskim pravom in MKP in pa razlikovanje kriminalnih sistemov MP za posamezna dejanja (n. pr., Sodišča za Nüremberg, Ruanda, ipd.) in pa splošno MKP. V drugem delu se loteva ,,delicta iuris gentium" (glej zgoraj) in razlike mednarodnih zločinov in prekrškov, prav tako kakor njihovih posebnosti in značilnosti. V tretjem delu pa povzema vire Splošnega Mednarodnega Kazenskega Prava. Z veseljem sprejemamo novico o predstavitvi te nove struje Mednarodnega prava, katere razglabljanje in proučevanje je pričel Dr. Dobovšek. Želimo mu veliko sreče in vztrajnosti pri tem orjaškem delu, obenem pa pričakujemo nadaljnjih tovrstnih novic, ki vso našo slovensko skupnost in Slovence na splošno navdajajo s pristnim ponosom. Štefan Godec Profesor Mednarodnega Prava - lUPFA G. JOŽE RAZMIŠLJA Naša pot Težko je človeku, ko pride do križišča in ne ve, katero smer bi si izbral. Prepričan je, da mora iti naprej, a nima nikogar, ki bi ga vprašal, da bi mu svetoval. Takšno je naše življenje v izse-ljenstvu. Leta tečejo, čas gre naprej in mi seveda z njim. V Slovenijo gredo le nekateri in večinoma samo na obisk. Vsi se vračajo začudeni nad lepoto te prelepe dežele. Velika večina, tudi mladina na sploh, pa za vedno ostane v tej novi domovini. Človek, ki malo pogleda nazaj, se večkrat vpraša, če je bila naša pot doslej pravilna ali ne. In sam, vse občestvo in svet, nam dajejo odgovor, ki je pozitiven. Ni se zmotil papež Pij XII, in enako je storil pokojni škof dr. Gregorij Rožman in mnogi drugi, ki so obsodili komunizem, kot najhujšo šibo človeštva v našem času. Vsi so vedeli za pot in mi smo jim sledili. Zato je popolnoma jasno in čas nam daje prav, da je bila pot vseh, ki so šli po njej, pravilna. Držali smo se njihovega nauka in nismo se zmotili. Oni so dobro vedeli in mi z njimi, da je že Jezus rekel: Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. In ker smo se tega držali, smo hodili po pravi poti. Branili smo resnico in ohranili smo si življenje. Ni važno, če moramo živeti izven Slovenije. Veliko je vredno to, da smo hodili in si izbrali pravo pot. In to moramo ohraniti in se poti držati tudi še v prihodnosti. Samo ena je prava pot in to je tista, ki jo uči Cerkev. Dokler se je bomo držali, ne bomo zašli. Narod je to plačal z veliko prelitje krvi. Kljub temu, da živimo kjerkoli po svetu, je to naša pot človeškega sožitja in nobena vaba sveta nas ne sme speljati v drugo smer. Braniti jo moramo, stati trdno in kljubovati vsem napačnim vetrovom, ki nas vodite kazali pot, ki se ne konča na tem svetu, ampak gre v nedoumljivo večnost. protujejo našim idealom. Bogu se moramo zahvaliti za vse dobre je, ki so pravilno gledali naprej, vodili Cerkev in naš narod in nam IZ ZARJE V ZARJO, OD DNE DO DNE Nadaljevanje s 1. str. sučemo okoli 60-letnic. Letos je spet ena. Minilo je namreč 60 let, odkar je večina slovenskih povojnih beguncev prišla v Argentino. Tudi v tem lahko najdemo snov za razmislek. Našo skupnost je najprej zaznamoval odhod, ki ga mnogi, morda večina od nas niso doživeli, če pa so ga, je bilo to doživljanje ne dovolj zavestno, čeprav je lahko pustilo močne vtise. Ob odhodu morda ni bilo močne zavesti trganja, ker je bil odhod mišljen kot nekaj začasnega. Iz današnjega gledanja je potem nastopila travmatična in tragična vmesna doba smrti, ko ste v taboriščih zvedeli za vrnitev in genocid, storjen nad domobransko slovensko narodno vojsko in nad tisoči beguncev. Ta dogodek vas je prizadel do skrajnosti in se je tudi s tem in zaradi tega usoda te skupnosti kazala kot vedno bolj zapečatena. Tako potem ni bilo dosti dvomov o tem, da je treba iti še dlje in je šele takrat nastopilo pravo trganje od domovine in evropske celine. Da ni bilo preveč dvomov o trganju, je bila pot dolga, počasna, prekoocean-ska, tako, da vam je bolečino ob ločitvi lajšala samo majhna skupnost slovenskih rojakov. Potem pa prihod v novo, skoraj neznano deželo. Pred dvema mesecema nas je pisatelj Jože Snoj v Cankarjevem domu v Ljubljani, na srečanju kjer so bile navzoče poleg pisateljev in kulturnikov tudi najvišje državne politične osebnosti, menoval ,,nesrečniki". To besedo je izrekel pozitivno in v pohvalnem smislu in sem jo tudi tako razumel. Izrekel jo je v zvezi s sposobnostjo Slovencev, da se v najhujših in tudi tragičnih trenutkih znamo organizirati, kljubovati nesreči in kvalitetno nadaljevati pot. Mislil je na organizacijo v taboriščih v Avstriji in Italiji, predvsem na šolstvo, dušno pastirstvo, kulturno, zborovsko in igralsko dejavnost, šport in vse drugo. Iz današnjega gledišča ne vem, ali ste oziroma smo bili nesrečniki v polnem pomenu besede. Ne glede na mnoga osebna občutja in tragičnost trenutka za vse pa ste imeli toliko življenske moči, da ste iz objektivno resnične katastrofe v novi in neznani deželi začeli novo življenje. Ne vem, če to zmorejo ,,nesrečniki". V tej deželi ste potem dan za dnem, ko je bil vsak dan slovenski, in leto za letom nadaljevali s skupnim življenjem. Tako intenzivno je bilo to življenje in je še, da je ta skupnost doživela že najrazličnejše nazive: minienklava, država v državi, miniaturna skupnost, svojevrsten vzorec, čudež in še kakšen. Ko danes gledamo nazaj, se spomnim na majhen dogodek, ki se mi je pa vendar vtisnil v spomin. Kot otrok sem se s starši peljal stoje na srednje polnem avtobusu (kolektivu). Oče se je pogovarjal z gospodom starejše generacije in se točno spominjam samo tega vprašanja: ,,Kaj pravite, ali se bomo vrnili?". Še danes se mi to vprašanje, ki takrat ni moglo imeti pravega odgovora, pojavlja v spominu in mu na neki način danes sam zase skušam najti odgovor. Tedaj je bila za starejše generacije tujina res boleča. Marsikdo si je ponavljal v mislih prvo kitico manj recitiranega Balantičevega soneta Sen o vrnitvi: ,,Ko boš tujina vso mi kri izpila,/ ko neizgovorjena bo beseda/ prišla kot ogenj mi na usta bleda,/ bo davna želja domu me vrnila". Vrnitev je v tistih časih bila največkrat neizrečena želja, ki jo navadno niti izraziti niso hoteli, ker so vedeli, da je bila utopična. Velika večina njih se ni vrnila in so ugasnili na tej strani oceana. Gotovo se jim je pa izpolnila želja, ki jo je naglas izpovedal pokojni in ob smrti mladi Janez Kačar v eni izmed svojih ne preveč znanih pesmi, ki smo jih nekako pred štiridesetimi leti tedaj mladi objavili kot posebno prilogo mesečnika Mladinska vez. Dovolite, da citiram cel sonet, ker mnogo pove in ker jasno ponazarja tedanje čustvovanje: ,,Tam daleč, kraj morja, slovenski je raj!/ V tujini mi vsak dan je teže in huje!/ Priklenjen za vedno ostal bom na tuje?/ Še videl Ljubljano bom, rojstni moj kraj?// Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. / Usoda življenja tako ukazuje,/ ko v ognju trpljenja na tujem me kuje./ A moje srce si želi le nazaj!// Če božja je volja tako odločila,/ da zadnja mi ura na tujem bo bila,/ uklanjam ponižno se ji že sedaj./ / Ob smrti pa želja mi bo še prav mila:/ Naj duša bi moja to milost dobila,/ da videla dom bi, na poti v raj!". Prepričani smo, da se je ta želja izpolnila vsem, ki so izrečeno ali neizrečeno v duhu zanjo prosili in nas danes spremljajo iz večnosti. Drugi smo pa nadaljevali pot ^ Ta pot nas je pa privedla tudi do trenutka, ko je za domovino in za nas bilo noči konec in se je začelo svitati. Ti spomini, o katerih govorim, so še vedno omembe vredni, ker so še vedno živi in so tako tudi del naše sedanjosti. Z njimi v naš razum kličemo predstave in pojme iz bližnje preteklosti, da nam ne uidejo. Brez njih bi tudi naše sedanjosti in prihodnosti ne bilo. Moramo pa ob tem takoj poudariti, da to gledanje ni nostalgično. Nostalgija je namreč načelno nekaj nezdravega, ker pomeni zaprtost v preteklosti. Nostalgik je tako prisesan na preteklost, da se od nje ne more ločiti. Ker pa ne more ponovno doživeti preteklosti, skuša iz sedanjosti napraviti preteklost. Zato je nostalgija stanje, ki najbolj škoduje pravemu in plodnemu spominu, ker ne dovoljuje gledanja naprej niti prožne misli za uvedbo sprememb, ki so potrebne za vsako življenje. Če govorimo o preteklosti, to delamo zato, ker vemo, da je v njej nešteto vrednot, ki nam ob spremenjenih okoliščinah omogočajo nadaljnjo pot. Ob osamosvojitvi leta 1991 smo se mnogi oddahnili ob zavesti, da smo dočakali svobodo za Slovenijo. Do tedaj smo namreč mislili, da bo totalitarni komunistični sistem stoletna ječa za vse: Za tiste, ki so bili znotraj, in za tiste, ki smo bili zunaj nje. Vsi smo bili na svoj način zaprti in vsi na drugačen način odpisani. Mnoge nas je skrbelo, kako bo in če sploh bo emigrantska skupnost kot pričevalka v svetu zmogla vzdržati v tem gigantskem naporu do tistega trenutka, ko se bo moralo zgoditi tisto, kar smo upali proti upanju. Ob tej, skoraj moreči skrbi je pa nepričakovano kmalu posijalo... Rdeči rajh se je razblinil in kar na lepem smo se znašli, da smo vsi odrešeni, oni znotraj in mi zunaj. Oddahnili smo se: Emigracija je izpolnila svoj namen in svoje poslanstvo. Potem so pa minevala leta. Ob morda v jedru izpolnjenem poslanstvu se je pa začela kazati še druga varianta tega poslanstva, ki se nam prej ni zdela tako važna, če je sploh bilo možno nanjo misliti. Ta se bolj jasno kaže zdaj, ko se skrb za Slovenijo izraža na drugačne načine, saj smo s Slovenijo, tako kot smo bili prej le duhovno povezani, zdaj tudi v neposrednem zunanjem stiku. Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal s skoraj deset let mlajšim prijateljem, ki mi je, zanj samo po sebi umevno, dejal: Mi smo bili vzgajani za Slovenijo! Menim, da je prijatelj prav povedal. Vse kar smo mlajše generacije od starejših prejemale, je bilo slovensko in to takrat, ko Slovenija nikomur ni bila dosegljiva. Spet se lahko vprašamo, ali je bila to stvarnost ali zgolj ideja? Današnje geslo nam govori prav o tem in je postavljeno kot kategorična trditev. Lahko bi se komu porodila misel, da bi klicaj morda spremenil v vprašaj. Vsekakor se pa v mnogih primerih pravilnost trditve otipljivo kaže v preselitvi v Slovenijo sinov in vnukov, ki odhajajo tja z lepo slovenščino in visokošolsko diplomo v roki in tako uresničujejo svojevrstno ,,vrnitev", ki ni bila dana prejšnjim rodovom. Če naj bi bil naš dom tam, ni nenavadno, da se zanimamo za dogajanja v Sloveniji in iz vedno bolj relativne daljave spremljamo glavne dogodke. Danes, prav danes in prav v teh trenutkih je naša misel in naša skrb v Sloveniji, kjer preštevajo glasove, ki bodo spet demokratično določili vlado za prihodnje ustavno obdobje. Tudi Slovenci v zdomstvu smo enakopravno in enakovredno izvršili to državljansko odgovornost. Ob tem dogodku kot slovenski državljani izvorni domovini želimo, pa naj bo rezultat tak ali tak, da bi ji le ta omogočal smelo in zrelo napredovanje, nadaljnjo rast in odprtost sami sebi in svetu. Vsi skupaj moramo misliti na jutri, ko bo nov dan. Kljub lepemu Balantičevemu sonetu nam tujina ni krvi izpila. Še se po naših žilah pretaka slovenska kri, ki jo poganja najmočnejša sila — slovensko srce. Mi pa kot nadaljevalci in potomci ,,nesrečnikov", danes na tem kraju obhajamo slovenski dan in nadaljujemo s svojo slovensko navzočnostjo v svetu prav tam, kjer ste in smo jo začeli: V slovenskem domu, v slovenskem duhovnem ozračju, ob slovenski besedi. Dragi rojaki, dovolite, da zaključim te misli z verzi pesnika Župančiča, napisanimi ob stoletnici Prešernovrega rojstva: Mogočen plamen iz davnine šviga,/ vekove preletel je koprne,/ in plamen naš se druži z njim, se dviga,/ in plamen naš pogumno dalje gre,/ ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Številke Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je julija znašala 6,5 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot junija. Državni statistični urad je sporočil, da je bilo julija registriranih 61.550 brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila julija pri moških 5,4-odstotna, pri ženskah pa osemodstotna. V Sloveniji je realna rast bruto plače na prebivalca med letoma 2000 in 2007 znašala 40,3 odstotka. Najvišjo realno rast je v omenjenem obdobju zabeležila Romunija s 331,7 odstotka, najnižjo pa Nemčija, ki je kot edina država EZ izkazala 0,8-odstoten realni padec bruto plače, ugotavlja nemški institut WSI. Z VSEMI POTREBNIMI PAPIRJI S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za rušitev obstoječih objektov se je uradno začela gradnja Emonike. Po načrtih bo zgrajena do leta 2010, vključevala pa bo novo železniško in avtobusno postajo, potniško dvorano, poslovno in stanovanjsko stolpnico, hotel in kongresno središče, nova parkirna mesta ter nakupovalno-zabaviščno središče. BREZ ŽETONOV Mestna središča po vsej Sloveniji so tudi letos obeležila evropski teden mobilnosti, ki je tokrat potekal pod sloganom Zadihajmo s polnimi pljuči. Ves teden so v 22 slovenskih občinah zaprli del ulic za avtomobile in na različne načine osveščali ljudi o tem, kako izboljšati kakovost zraka v krajih, kjer živijo. Ves teden so tudi mestni avtobusi brezplačno prevažali svoje potnike. ENAKO KOT PRED LETOM, A S STRAHOM Točno leto dni po hudih poplavah so Železniki ponovno skoraj takšni, kot so bili pred 18. septembrom 2007. Ceste in vodotoki so bolj ali manj urejeni, objekti večinoma obnovljeni. Le v krajanih še vedno biva strah, saj ukrepi za poplavno varnost, ki bi preprečevali ponovitev hude ure, še niso povsem uresničeni in šele tretjina sanacije je končana. STIČNA MLADIH 2008 V cistercijanskem samostanu v Stični je potekalo že 27. vseslovensko srečanje mladih. Mladi so lahko izbirali med 37 delavnicami, ki so bile razdeljene na sklope, poimenovane Družina, Iskanje življenjske poti, Pomagaj si, Različni so darovi in duh pa je isti. Obiskali so lahko tudi 31 stojnic ali si vzeli čas za molitev in spoved. Maša je vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, prireditev pa so sklenili s koncertom Stična banda. Prireditelji so ocenili okoli sedem tisoč udeležencev. PO SVETU ZASEDANJE ZN V New Yorku se je v torek začela splošna razprava 63. Generalne skupščine Združenih narodov. Na njej je nastopilo več kot 100 svetovnih voditeljev, od predsednikov držav, kronanih glav do predsednikov vlad in ministrov, ki so opozarjali na mednarodne probleme in iskali rešitve zanje. Letos bodo spet največ govorili o razvojnih vprašanjih ter problematiki oskrbe s hrano, energiji, ogrožanju okolja in podnebnih spremembah. V ponedeljek pa se je na sedežu Združenih narodov z generalnim sekretarjem Ban Ki Moonom že sestal slovenski predsednik Danilo Türk. FINANČNA KRIZA Na drugem septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki je potekalo v Bruslju, so največ pozornosti namenili finančni krizi, ki trenutno pretresa Evropo in svet. Kriza se je še dodatno zaostrila prejšnji teden po stečaju ameriške investicijske banke Lehman Brothers, prodaji banke Merri[l Lynch in težavah največje svetovne zavarovalnice AIG. Čeprav so to ameriška podjetja, je njihove posledice zaznati po vsem svetu, tudi v Evropi. Poslanci bodo zato obravnavali poročili o preglednosti delovanja institucionalnih vlagateljev in skladih za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe ter zasebna kapitalska podjetja. STRUPENO MLEKO Kitajska vlada je sporočila, da je po zadnjih podatkih tam zaradi zaužitja mleka v prahu, v katerem je bila industrijska kemikalija melamin, zbolelo 53 tisoč otrok. S tem je število obolelih skokovito naraslo s prvotnih 6244 otrok. Od teh je 82 odstotkov, ki so v bolnišnicah, mlajših od dveh let. ODSTOPA Izraelski premier Ehud Olmert je tudi uradno odstopil in v nedeljo zvečer izraelskemu predsedniku Šimonu Peresu predal odstopno izjavo. Predsednik, ki je že začel posvete s predstavniki strank, je zunanji ministrici Cipi Livni podelil mandat za sestavo nove vlade. Livnijeva je bila sicer pretekli teden izvoljena na čelo vladajoče stranke Kadime. Svoj SLOVENCI V ARGENTINI MLADINSKI DAN V LANUSU Lanuški fantje in dekleta so priredili na prvi pomladni dan svojo prireditev. Privabila je mnogo ljudi, ki so skušali pokazati, da cenijo napore mladine in ji hočejo dati poguma in žele mnogo uspehov. (...) Popoldanska prireditev je bila na športnem prostoru, ki je bil ves okrašen v slovenskih ter argentinskih zastavah. (...) Na telovadišču so začeli nastopati najprej najmlajši. Pridrvel je roj deklic s slovenskimi trakovi, takoj za njimi pa je bilo tekmovanje fantičev v vrečah in samokolnicah. Nastop je vodila gdč. Zdenka Virantova. Nastop deklet iz Morona je pripravila ga. Ema Blejec in so članice SDO Moron izvajale rajalno vajo Odprta in zaprta roža. Skupna vaja deklet iz Lanusa in Morona (tudi pod vodstvom ge. Blejec) je zajela misel: ,,Tri dobe slovenske zemlje." Vaje so bile res lepo in vzorno zamišljene in izvajane ter so simbolično zajele tri dobe naše pretekle zgodovine. Fantje iz Lanusa so pa nastopili s prostimi vajami. SFZ je postavil na telovadišče lepo vrsto svojih članov iz Lanusa, ki so pod vodstvom g. Čampe Lojzeta strumno izvedli svojo točko. (...) Bil je res lep dan in v čast Lanuščanom. EL TURISTA je naslov zanimivi ilustrirani reviji, ki je začela izhajati v španščini v Buenos Airesu, na finem ilustracijskem papirju kot mesečnik. Izdaja jo založba Turis. Lastnik in direktor revije je g. Janez Peršuh, sin pok. Ivo Peršuha, znanega slovenskega organizatorja in javnega delavca. V dolinci prijetni je ljubi moj dom ... Anton Martin Slomšek V dolin'ci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom; pod lipo domačo najrajši sedim, v domačem veselju dovoljno živim. (... ) Glej rož'ce domače najlepše cveto, in ptički domači najslajše pojo. Prijat'lji domači so mil'ga srca, ljubezen, zvestoba le biva doma. (... ) Svobodna Slovenija, 25. septembra. 1958 - št. 39 RESUMEN DE ESTA EDICION odstop pa je ravno tako sporočil tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki. Vladajoči Afriški narodni kongres ga je preteklo soboto namreč pozval, naj to stori sedem mesecev pred iztekom mandata. Do poziva je prišlo dober teden potem, ko je sodišče zavrnilo obtožbe o korupciji proti Mbekijevemu političnemu tekmecu Jacobu Zumi. MLADI ZA MIR V sklopu večletnega intenzivnega sodelovanja med Dunajem in prestolnicami Srednje in Južne Evrope je od ponedeljka do srede v avstrijski prestolnici potekal študentski simpozij z naslovom Združeni za mir. Na njem se je na pobudo dunajskega župana Michaela Häupla zbralo 60 študentov iz Ljubljane, Beograda, Podgorice, Sarajeva, Skopja in Zagreba. Kot so sporočili s slovenske agencije za stik z mestom Dunaj, je bil namen srečanja, da se ob mednarodnem dnevu miru, mladi srečajo, se skupaj ozrejo v bližnjo preteklost in optimistično pogledajo v mirno prihodnost. EUROPARL TV Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je 17. septembra v Bruslju slovesno zagnal spletni televizijski program Evropskega parlamenta - EuroparlTV. Gre za rezultat večletnih prizadevanj edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije, kako na najbolj učinkovit način svoje delovanje narediti bolj pregledno, razumljivo in zanimivo za državljane povezave. ELECCIONES 2008 Los primeros resultados de las elecciones legislativas del pasado 21 de septiembre en Eslovenia, dan como ganador al Partido Social Democrata (SD) de Borut Pahor, con un 30,5 % de los votos. En segundo lugar lo sigue el Partido Democrata Esloveno (SDS, centro-derecha) del primer ministro Janez Janša, con un 29,32 % de los votos. En cuanto a la formacion de una mayor^a parlamentaria, la ventaja es para los social democratas ya que sus potenciales aliados -el Partido de la Democracia Liberal y el partido Zares -sobrepasaron la barrera del 4% necesario para entrar en el parlamento. Por el contrario, uno de los aliados de Janša, el partido Nueva Eslovenia quedo afuera del parlamento con el 3,24% de los votos. Andrej Bajuk, presidente de este partido, presento su alejamiento del cargo a los organos partidarios. Segun los datos, sufrago el 62 % del electorado. Los resultados finales se daran a conocer la semana proxima, cuando se contabilicen los sufragios de los ciudadanos eslovenos residentes en el exterior. El nuevo parlamento estar^a compuesto por 29 escanos para el partido de Pahor; 28 le corresponder^an al partido de Janša; el partido Zares con 9 escanos, DeSUS de Karl Erjavec tendr^a 7 escanos. Tambien tendran sus 5 representantes los partidos de SNS, SLS y LDS. (Pag. 1) EL D^A ESLOVENO El d^a de la primavera reunio las celebraciones por el 53° D^a de los Eslovenos junto con el 47° aniversario del centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mej^a. Cerca de las 11 horas los invitados comenzaron a llegar al Dom, para participar del izamiento de las banderas nacional y eslovena; no faltaron los chicos y jovenes vestidos en trajes t^picos, muestra del orgullo hacia sus ra^ces. Luego, siguio la misa presidida por el padre Dr. Jure Rode. La juventud de Slomškov dom canto durante la homil^a. El programa, de este d^a tan especial, siguio con la apertura de la muestra de arte donde presentaron sus trabajos numerosos artistas de ra^ces eslovenas. El almuerzo comenzo pasado el mediod^a y se disfruto entre la buena comida y la compan^a. Para las 17 horas estaba anunciado el inicio del numero cultural. El embajador Avguštin Vivod otorgo el reconocimiento de la Republica de Eslovenia a Eslovenia Unida y al semanario Eslovenia Libre, por sus aportes para mantener la identidad eslovena en la Argentina. El Dr. Andrej Fink tuvo a cargo el discurso central de la jornada. En sus palabras considero a los Centros como tierra eslovena, espacio donde se declaran y cultivan los propios valores de identidad. El camino hacia el exilio fue largo^ pero tuvieron la fuerza vital suficiente para, de una catastrofe, empezar una nueva vida en un pa^s desconoci-do. Hablar del pasado es saber reconocer los valores all^ presentes que, en otras circunstancias, permiten continuar el camino. Este ano participaron en vivo 3 coros, 2 solistas y 4 personas recitaron extractos del texto Slovenska pot del Dr. Marko Kremžar. En la pantalla se pudieron ver fotos y testimonios relacionados con los 60 anos de la llegada de los eslovenos a la Argentina. (Pags.4/5 ) NUEVA PUBLICACIÖN La editorial La Ley edito el libro "Derecho Internacional Penal. Fuentes normativas" del Dr. Jose Dobovšek. Este trabajo es el cierre de su tesis doctoral en Derecho Internacional. Durante su defensa en el tema delitos internacionales, la comision evaluadora, aprobo el docto-rado "cum laude" con la recomendacion para su publica-cion. En este numero se publica una resena del libro cuyo autor es de origen esloveno. (Pag. 2) UNIDOS, HACIA EL FUTURO El 14 de septiembre se celebro, en el centro Naš dom de San Justo, el 47° aniversario del D^a de la Juventud. Como lo marca la tradicion se disputo durante todo el d^a, el torneo de voley femenino y masculino - este ano las copas se quedaron "en casa". En el numero art^stico, Anže viajo por la Argentina, saco fotos y conocio las danzas t^picas de algunas provincias. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Štefan Godec, Andrej Fink, Marko Vombergar, Polde Malalan, Matjaž Čeč in Martin Križ. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O