Češki slas o ministru Puclju. Minister Pucelj je potoval v Prago. To še ni nobena nesreča; saj je mož navajen potovali, kamor ga vleče srce, želodec in žep. Poleg praškega šampanjca, takole v prijetni družbi, se je že marsikomu odvezal jezik. Pa bi se Puceljn ne! Posebno če ga od vseh strani odkladajo — kakor bi klofute delili — z visokoletečimi ekscelencami, kar se mu ni godilo niti takrat, ko je v svojih mesarskih kupčijah plačeval za likof vinskim bratcem vzakajenih zakotnih gostilnah. Udaril je parkrat s svojo mesarsko pestjo po mizi, da so zažvenketali kozarci, položil bahato predse z isposojenim denarjem napoi-ajeno listnico, zarobantil prostaško in s hripavim gla-som začel: Kaj nam pa morejo . . . . Da tega še ni po-zabil, je dokazal zadnjič v Celju, v svojem lajbžurnalupa neštetokrat . Tako nekako je bilo tudi v Pragi na raznih ban-ketih in zabavah; seveda brez cvička. Kdo bi neki pil !o dolenjsko kislico! Šampanjca za ministra, pr ..... ali pa denar nazaj! Mi smo mi, ki lonce furamo po Velikih Laščah, po Pragi pa — opice! In prisedel je h gospodu ministru lepo oblečen človek, pomežiknil z desnim ocesom, potegnil iz žepa papir, ga pomembno poraencal med prsti in — ekscelenca sem, ekscelenca tja. Mesarjeva .... pardon, ministrova kuštrova glava se je zatresla, gube na čelu so se napele in samo hipen osmešek krog usten je izdal notranje zadovoljstvo, sicer pa je lice postalo važno in dostojanstveno. V hipu je pozabil na svojo mesaisko obrt. Nič več ni bilo v njem kasapina. Važno in resno so prehajale ministrove besede na časnikarjev papir, kakor so bile izgovorjene. Minister je govoril: «Jaz, veste, sem v Jugoslaviji temelj države, vsaj z menoj se bavi več ljudi, kakor pa s tistimi 80 od- >totki, ki jih jaz, mesar, ne mesar, minister imenujem imete, kajti na njihov račun sem vogelni kamen bodo•;ega blagostanja in bogastva države. Dolgove v Ljud?ki posojilnici sem poplačal, da me klerikalci ne bi ruitili. Kot najvišja inštanca sem jaz tisti mož, ki s trdo s oko vodim svoj resor v težavnib povojnih razmerah in v zapletenih vprašanjih notranje politike, zasledujoč ¦>ri tem edini cilj, da se mesarjem, prekupčevalcem, me-etarjem in verižnikom z živino zagotovi dostojna «zaada«. Ni to lahka naloga in samo možu, kakor sem jaz, :.i imam neizčrpljivo energijo, ki je mesarju pri odianju nujno potrebna in nedostopna vplivu tožečega nujkanja, je mogel Pašič zaradi svojega trgovsko nadar enega sina poveriti to težko nalogo. jPrestar nisem, i mam še le 45 let in privlačim ne samo Vašo pozornost s svojo lepoto in ministrsko listnico, marveč tudi nežni pol z živahnostjo svojega temperamenta. Moja bistra lava ima amerikanske misli: zaslužek. Vi bi skoraj ekli, da sem kmet, ampak kmet je prepošten. Od zore le trde noči se poti kmet za Ijubi kruhek. Ha, jaz že lisem tak norec. Sem faliran študent in samouk. — mam v Vel. Laščah dvajsethektarsko posestvo, ki je ! ilo zadolženo do zadnjega repa. Zdaj je posestvo čisto •irez dolga, polno živine, vse prenovljeno in še hčer;.i sem izplačal milijonsko doto ih svojega zeta sem pravil na prvo mesto izza mene s krasnimi dohodki. Vidite, tako gospodarim jaz, o čegar ženi govore zlobni ;eziki, da ne zna kupčevati z 20.000 prašiči. Jaz ne znam vihteti samo mesarico, ampak tudi s peresom, z uma ^vitlim mečem. Sem spreten pisatelj. Pomislite, 30 knjig sem napisal, ki so bile povečini priobčene v naj- iglednejšem slovenškem leposlovnem listu «Ljubljanski Łvon«. To sem pustil, preslabo plačajo. Posvetil sem se iolitiki. Najprej sem bil liberalec in podpredsednik lileralne stranke, ki je morala nekoga imeti, da zapeljaaim kmetom piha na srce. Leta 1911 sem pri volitvah v lunajski parlament kandidiral s pomočjo klerikalcev iles nisem kmet, takrat pa niti samostojen nisem bil. !'ant, korajža velja, sem dejal, kakor žid, če ga pri vra- ;ih ven vržeš, pa pri oknu noter pride. Postavil sem se ua čelo liberalnih podeželskih birtov in mesarjev. Ker -o me liberalci, ki vsaj od gnoja nimajo umazanih rok in ne žuljev na dlani, kakršne sem imel jaz od mesarice, :otiskali naprej, sem postal izboren organizator, znaaenit govornik in silno spreten politik. Saj Vi roi veriamete na besedo, pri nas noben živ krst o tem nič ne ve, o čemer pa sem jaz trdno prepričan. Tem mojim iastnostim se imam zahvaliti, jaz in moji kimovci, ki em jih spravil kot poslance h kruhu, da lažje barantao in delajo kupčije na račun volivske neumnosti, s ka?ro sem dosegel občo pozornost vzbujajoče uspehe in ;eprav imamo samo osem glasov, smo v parlamentu doegli «kancelparagraf« — na papirju. Svojo politično • pretnost sem pokazal jaz, Pucelj iz Vel. Lašč, najlep*e pri nedavni razpravi o amerikanskem posojilu. Ja, iolarčki! Hm, brez cvenka ni penkal S svojim nastoi;om' sem zagotovil, da se bo moja železnica gradila že ;;rihodnji teden. Ta železnica bo spojila moje praktično lovenstvo z mirnim pristanom ob zatonu mojega, z latom ožarjenega ministrskega solnca, če ne bo — dež,a. Ce ne drugače, me bo edina slovenska pot vodila do iiiorja preko laškega Trsta v Ameriko. Ja, Amerika! Ali veste odkod so moje značilnosti imerikaniznia, ki karakterizirajo mojo mesarsko osebnost? To so posledice mojega dvelelnega bivanja v Ameriki, ki je močno vplivalo na razvoj mojih mesarskih sposobnosti. Tam. pri «Amerikanskem Slovencu«, kjer '¦m s škarjami plankal liste iz domovine, sem postal slovenski Amerikanec. Tu je nikla moja globoka Ijubezen za dolarčke, za katere je trumoma bežalo bedno slovensko ljudstvo v desettisočih iz (?) avstrijskega jarma v svobodne Zjcdinjene države, kjcr se svobodno razvija tudi manj vreden človek od mene. Tam sem se naučil ministrirati m sokolirati, kakor je bolj kazab. Ker so bili slovenski delavci v Ameriki zame «pregmajn lolk«, sem javno nastopal v češko-ameriški družbi. Od tega časa se jako zanimam za češko pivo in «hezke holky milovat«. V tem oziru delujem z velikim razumevanjem za poglobitev stikov .... Zato sem, toda ne na svoje (Bog vari!), marveč na državne stroške, organiziral izlet 400 takih, ki meni slavo pojo, v Prago na razstavo. Kakor rečeno, sem dober prijatdj Vašega piva. Zato bodete Vi nam pošiljali Vaše pivo; saj pili ga bomo samo mi, ki zmoremo .... Moj in mene vreden rojak Skalickv, ki se tudi razume na «zarado«, bo Vam pošiljal pa vino. Vidite torej, da sem Vaš prijatelj: pri pivu bodele dobro zaslužili in pili naše vino po nizki ceni; saj je že zdaj mošt po 4 naše krone. Preko mej moje zaplankane njive v Vel. Laščah je znano nesebično in požrtvovalno moje delo za narod (zadovoljno se je potrepljal gospod minister po rejenem sodčku pod telovnikom), pri nas me pa iz same nizkotne zavisti oblivajo klerikalni listi z najbolj verjetnimi trditvami. Le naj, saj dolgo ne bodo; kadar mi bo Pašič pokazal vrata, bom jaz njim pa — fige«. Oznojil se je ekscelenca, pardon, prevashodstvo gospod minister obrisal si pot s čela, izpraznil kozarec šampanjca, kolik ojih je že bilo, se ne ve, ter ga treščil, kakor je nekdaj videl delati častnike, ko je bil še ofirirsdiner, v zid, da so se črepinje razletele na tisoč koscev. Češki časnikar je pobral pisane in popisane papirje na mizi, se globoko priklonil ter odšel. Drugi dan je «Venkov«, glasilo pražkih mestnih «kmetov« in podeželskih veleposestnikov prineslo prekrasen slavospev ministru Puclju, svojemu liberalnemu tovarišu. Mi prinašamo ta slavospev po originalnih zapiskih, katere je naš pražki kolega znatno potvoril resnici — na škodo.