Poštnina plačana — Sped. ah bon post. _ II gr.
Leto IV. št. 72
Ivst, 24. junija 1950
IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina : za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov : za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Cena lir 15
Ob zaključku šolskega leta
Naše gospodarske šole treba dopolniti
Uspehi trajnega dela profesorjev in dijakov
V	času, ko ne preneha javna in podtalna gonja proti slovenskemu šolstvu na Tržaškem, ko se starši, dijaki in vsa naša javnost pod vtisom te kampanje hoji za usodo slovenskih šol, je tudi bežen obisk naših šol prava uteha. Naše šole se kljub vsemu razvijajo, profesorji in dijaki vztrajajo na svojih mestih.
Šolsko leto je končano, profesorji imajo opravka samo še Z izpiti, z zaključnimi izpiti na nižjih srednjih šolah, z maturami na višjih. V Ulici Lazzaretto Vecchio na številkah 9 in 11 ni več oživljajočega šuma mladine, le v pritličju poje cirkularka in s svojim Zavijanjem neusmiljeno prodira v konferenčne sobe in prazne učilnice. (V pritličju je poleg drugih delavnic nameščeno mizarsko podjetje za pomorske gradnje.) Kako naj se profesorji pri predavanjih skoncentrirajo, kako naj se dijaki duhovno zberejo! Cirkularka zavija in sko-ro žvižga, tramvaj gre svojo pot, nakovalo odmeva iz kovačnic in mehaničnih delavnic. Na tem mestu je lahko samo slovenska šota, na tem mestu vztrajajo samo slovenski profesorji in dijaki!
V	enem nadstropju šo zbite kar
štiri sloveniske šole:	1. drždpma
nižja trgovska strokovna šola, 2. državna trgovska akademija s slo-venskim učnim jezikom (tako se uradno imenuje), 3. učiteljišče in 4. višja realna gimnazija. Vse učilnice so neprestano »v delu*. Dopoldne se potijo v njih dijaki ene šole, popoldne druge, ne da bi se mogle prezračiti, kakor to zahtevajo. higienske določbe.
sGospodarstvo« mora omejiti svoj ob-toZc na gospodarske šole.
Trgovska strokovna šola
V	državno nižjo trgovsko strokovno šolo se lahko vpišejo absolventi petega razreda Ijiidske šole. Dijaki se učijo predvsem knjigovodstva, trgovinstva, stenografije (slovensko obvezno, italijansko neobvezno), strojepisja, slovenščine in italijanščine. Ko končajo, prejmejo izpričevalo računovodja in gredo v službo hot pomožno osebje. V dvoletno slovensko trgovsko šolo ne morejo, ker je še danes nimamo kljub tolikim prošnjam in zahtevam slovenskih staršev in slovenskih trgovskih organizacij. Nekateri dijaki se odločijo Za italijansko dvoletno trgovsko šolo. Med nižjo trgovsko strokovno šolo in trgovsko akademijo manjka prav ta vez (dvoletna slovenska trgovska šola).
Nižja trgovska strokovna šola je bila ustanovljena v šolskem letu 1946/47. Solo je dovršilo do letos 70 dijakov; letos jo bo absolviralo okoli 40 učencev. V šolskem letu 1949/50 je b/lo vpisanih 157 učencev, ob koncu je šolo obiskovalo še 152 učencev. Izdelalo je 71 u-čencev (46,70%).
Prostorna stiska je očitna. Sola traja tri leta in vsak razred ima še paralelko. Sola ni dovolj preskrbljena s potrebnimi učili.
Trgovska akademija
Ustanovljena je bila v šolskem letu 1945/46. Tedaj je imela 54 dijakov, letos je obiskovalo šolo že 122 dijakov; prvi razred ima že dve leti zaporedoma še paralelko. Dobra polovica dijakov je iz trgovskih in obrtniških družin. Pouk traja pet let. Za vstop je potrebna mala matura (nižji fakultetni izpiti. Absolventi te šole gredo lahko na fakulteto gospodarskih in političnih ved. Med najvažnejšimi učnimi predmeti so:	knjigovod-
stvo, trgovsko pravo (v tretjem razredu tudi splošno pravo), trgo-vinstvo, ekonomija in blagoznan-stvo. Med jeziki se dijaki dobro naučijo italijanščine in angleščine. (Skoda je, da se dijaki ne seznanijo tudi s srbohrvaščino.) Veliko pozornost posveča šola praktičnim vajam., zlasti v blagoznanstvu. (Pri maturi n. pr. mora dijak znati razlikovati razne vrste in sestavo tekstilnega blaga, analizirati vino itd.) Z učili je šola razmeroma do-
bro preskrbljena, pouk pa trpi zaradi pomanjkanja prostorov. Zaradi tega ni mogoče prirediti primerne učilnice za praktične vaje. Italijanska akademija ima krasno učilnico za praktične vaje v pritličju mestnega muzeja. Šolska blagajna ima po zakonu pravico, organizirati neobvezen pouk tujih jezikov, toda zaradi pomanjkanja prostorov ni bilo mogoče tega izvesti. Letos je šola priredila tečaj za strojepisje, toda pouk je bil zaradi pomanjkanja prostorov postavljen med 7. in 8. uro zvečer, ko so bili dijaki že šest ur pri drugem pouku!
Letošnji dosežki dokazujejo, da so profesorji zelo strogi: izdelalo je 48 dijakov (41%), popravni izpit ima 47 (41%), razred bo ponavljalo 10 (9%), nekaj je bilo neocenjenih. Dijaki, ki uspešno končajo šolo, prejmejo diplomo »knjigovodje in trgovskega izvedenca« (na italijanskih šolah »ragioniere e perito commerciale*). Absolventi so se V praksi obnesli. Nekateri odidejo tudi na ekonomske fakulteto.
Industrijska šola v Rojanu
Državna nižja industrijska strokovna šola v Rojanu se lepo razvija- Uspehi šole so se pokazali zlasti na razstavi dijaških del, o kateri so se pohvalno izrazili tudli tuji šolniki. Število dijakov je zelo naraslo. Ob začetku letošnjega šolskega leta je bilo vpisanih 236 diiakov, ob koncu šole je obiskovalo pouk še 214 učencev. Uspeh je bil naslednji: izdelalo je 107 dijakov, popravni izpit ima 49 dijakov, ponavljalni 32, neocenjenih je bilo 14 dijakov.
Skoda, da ni šola dovolj preskrbljena z učili, z orodjem in potrebnim gradivom. Profesorji si cesto pomagajo sami iz zadrege in zbirajo gradivo Za praktične vaje kakor vedo in znajo.
Hudo je dijakom in staršem, ke" nimajo Slovenci lastne tehnične (industrijske) srednje šole, ki bi absolventom nižje industrijske šole omogočala nadaljevanje šolanja. Nekateri pogumni dijaki se odločijo za italijansko srednjo industrijsko šolo, ki jih sprejme le proti izpitu iz raznih predmetov.
Na vseh šolah smo naleteli na izredno vztrajnost profesorjev in dijakov, ki hočejo doseči postavljene smotre ne glede na vsakodnevne težave. Na šolskih oblastnih, je zdaj, da naše obstoječe gospodarske ’ šole podprejo in odprejo nove, ki jih zahtevajo gospodarsko življenje v Trstu in njegovi stiki z zaledjem. Največja odgovornost pa pada na starše. Njihova dolžnost je, da vpišejo otroka v šolo, ki mu je po naravi najbhzja.
•	L. B.
Diligo Iloti) posolilo v FLRJ
Jugoslovanska vlada je te dni razpisala drugo posojilo petletnega plana v višini 3 milijard lir. Prvo posojilo je bilo razpisano pred dobrima dvema letoma, in sicer v znesku 3590 milijonov dinarjev. Tedaj so bile v kratkem času vpisane kar 4 milijarde. Posojilo je vpisalo nad 4 milijone ljudi, kar je v primeri s skupnim prebivalstvom pač veliko. Gospodarstveniki ne dvomijo, da bo tudi novo posojilo v kratkem podpisano posebno glede na to, da se je med tem časom narodni dohodek povečal in da je mnogo denarja ostalo neizkoriščenega zlasti na deželi. Poleg tega bo odločilnega pomena tudi zavest državljanov, da s posojilom pripomorejo k uresničenju petletnega plana.
ELEVATOH ZA SLAMO. Zemunska tovarna kmetijskih strojev »Zmaj« je začela serijsko izdelovati elevatorje za slamo. V prvi seriji bo izdelanih 1U3 elevatorjev. Letos bo tovarna začela izdelovali še dve vrsti novih kmetijskih strojev.
Mislimo, da se ne motimo, ako vidimo v nekaterih najnovejših ukrepih ZVU gospodarske narave — kakor so nove določbe glede investicij tujega kapitala in preobrazbe Trgovinske zbornice — znamenja večje aktivnosti VU na gospodarskem področju. Vse kaže, da hoče ZVU ohraniti v svojih rokah ključne postojanke in da jih ne mara prepustiti lokalnim oblastvom, čeprav so ts plod njene politike.
Kakor znano, si je ZVU pridržala pravico odločanja o investiranju tujega kapitala, ki jo je doslej imel conski predsednik; poleg tega imenuje predsednika Trgovinske zbornice ZVU.
Zdaj prihaja do uresničenja nova pobuda gospodarske narave. Tržaški industrije! so prišli na misel, naj bi se ustanovil propagandni sklad, iz katerega bi črpali sredstva za propagiranje izdelkov tržaške industrije v svetu. Po najnovejših vesteh je ZVU sprejela v načelu ta predlog. V ta namen bo dala na razpolago 70 milijonov lir. S skladom bo razpolagal industrijski oddelek ravnateljstva za gospodarstvo in finance ZVU. Ne gre morda samo za časopisno propagando in reklamo, temveč tudi za to, da se svet res seznani s tržaškimi izdelki in da se navežejo stvarni trgovinski stiki med inozemstvom in tržaško industrijo. Na nekaterih področjih, kakor n. pr. na kamenarskem, je VU že nekaj storila, da bi domačim proizvodom našla odjemalce v inozemstvu, zlasti v ZDA.
Vsako pobudo za okrepitev gospodarskih stikov z inozemstvom je tre-ba samo pozdraviti. Tržaško ozeml.i», ki predstavlja eno najmanjših gospodarskih enot na svetu, ne more živeti in se razvijali brez čvrste zunanje trgovine. Zato moramo samo obžalovati, da je bilo doslej v tem pogledu vse premalo storjeno. Z večnim ponavljanjem v poročilih ZVU na Varnostni svet, da je Trst gospodarsko navezan na Italijo, se pač ne more zadovoljiti noben moder gospodarstvenik in odgovoren politik.
Upamo, da bo končno le prodrlo spoznanje, da mora Trst iskati lastne poti. Med temi je gotovo najbolj zanesljiva stara pot, ki mu jo kažeta zgodovinski razvoj njegovega gospodarstva in njegov zemljepisni položaj Treba je pogumno kreniti na to pot, ki je edino realna. Dan za dnem se pojavljajo vidna znamenja, da so države naravnega tržaškega zaledja pripravljene razviti trgovino in tudi industrijsko sodelovanje s Trstom. (Glej predlog Jugoslavije, da bi dobavljala rude v zameno za polizdel ke s Trstom.)
Odbijanje ponudb iz zaledja s sklicevanjem na rimske gospodarske dogovore je samo v korist italijanski gospodarski ekspanziji, ne pa tržaškemu gospodarstvu.
Haj pa leta W52?
Finančni minister Fella, ki ima najvažnejšo gospodarsko listnico v italijanski vladi, je bil v svojem nedavnem milanskem govoru zelo optimističen. Prav tako so imeli v zadnjem času optimistične govore ministri Segni, Lombardo, Togni in guverner Italijanske narodne banke Menichella. Minister Fella je postavil investicijski program, ki se v glavnem opira na Marshallovo pomoč. Investirali bodo 1650 milijard lir, in sicer:	18% za
kmetijstvo; 43% za industrijo, 11,5% za prevoz, 18% za gradbeno delavnost, 9,5% za javna dela. Glede investicij tujega kapitala je Fella pobijal iluzije nekaterih.
Sodeč po pisanju milanskih gospodarskih listov niso italijanski poslovni krogi takšni optimisti kakor ministri in računajo nekako takole: Italija je čudna država; od I. 1945—1950 Izvaža industrijske proizvode, izdelane iz surovin, ki jih ne plača. Hrani se z živili, ki jo nič ne stanejo, nasprotno, njihova prodaja prinaša državi pravo bogastvo. Italija se razvija, dela in prevaža z gorivom, za katero ne troši lastne valute, temveč iz njega ustvarja celo sredstva, s katerimi izvaja obnovitvene načrte. Toda kaj pa po letu 1952 ko ne bo Marshallove pomoči? Tedaj bo morala plačevati surovine, kakor bombaž, premog, žito, petrolej s plodovi lastnega dela. Besede ministrov so lepe, zaključuje neki milanski list, toda resničnost ni tako rožnata.
Karikatura M. Szewczuka prikazuje mednarodni razplet z znanim predlogom g. Schumann, naj bi se uprava francoskih in nemških premogovnikov in jeklarn izročila novi mednarodni ustanovi, h kateri naj bi pristopile tudi druge držat*; te bi podredile tudi svoje premogovnike in jeklarne novi mednarodni ustanovi.
Nemčija (Mihel) in Francija (Marijana) bi rada sklenila zakonske zvezo, toda Anglija jima nasprotuje. Stric Sam (Združene ameriške države) svetuje Johnu Bulu (Angliji), naj vendar popusti in podeli svoj blagoslov zaročencema.
Po vsem tem se je položaj v tej zadevi precej razčistil. Angleži so p roti Schumanovemu predlogu, Američani pa so v bistvu zanj,' vèn-dar nočejo pritiskati posebno na Angleže, da ne bi spravili v nevarnost vsega sistema Atlantske pogodbe.
Laburistična stranka je objavila svoje stališče glede Schumanovega predloga in sodelovanja v. Evropskem svetu, t. j. v mednarodni organizaciji, ki jo snujejo na Zapa-du. Laburistična stranka, ki vlada na Angleškem, je mnenja, da je Schumanov načrt neizvedljiv, ker zadeva v ustavne (suverene) pravice posameznih držav, katerim sete nočejo odpovedati. Gospodarske organizacije, odnosno gospodarske zveze zapadnih evropskih držav, ni mogoče izvesti in evropskega gospodarstva podrediti skupnemu načrtovanju, dokler ne prodre socializem v vseh državah in ne c mogoči gospodarskega načrtovanja doma. Angleži so poleg tega nasprotni Schumanovemu predlogu,
tke- morajo upoštevati tudi koristi ' Angleškega imperija.
V takšnem mednarodnem razpoloženju so pričela posvetovanja v Parizu med ostalimi zapadnimi državami, t. j. Francijo, Belgijo, Holandijo, Luksemburgom, Italijo in Nemčijo.
Schumanov predlog, ki je delo g. Monneta, tvorca načrta za francosko obnovo, je še zrušil enotno zunanjepolitično fronto laburistov, konservativcev in liberalcev, ker zahtevata zadnji dve stranki, naj se Anglija vendar udeleži pogajanj v Parizu.
»Daj končno svoj blagoslovJ*
za 15°/0 nad predvojno
Banka za mednarodna izplačila v Bazln je te dni objavila letno poročilo, ki vsebuje nekatere zanimive podatke o razvoju svetovnega gospodarstva. Banka je bila ustanovljena pred 29 leti z namenom, da pospeši sodelovanje med narodnimi bankami posameznih držav. Po vojni je prejela novo nalogo, da namreč posreduje pri plačilni poravnavi med zapadnimi državami, predvsem tistimi, ki so se udeležile Marshallovega načrta. Banka je zlasti v stiku z Mednarodnim denarnim skladom in Mednarodno banko za obnovo v Washington«.
V letu 1949/50 je banka razpolagala z 200 milijoni dolarjev in dosegla 2099 milijonov dolarjev obrata. V to vsoto ni vključena delavnost banke v zvezi z obračunavanjem med samimi evropskimi državami (Marshallov plan), ki je v prvem letu dosegla vrednost 809 milijonov dolarjev.
Poročilo govori o gospodarskem in finančnem razvoju v Evropi in Marshallovem planu. Spomladi leta 1950 je industrijska proizvodnja v Evropi presegla za 15 % predvojno. Ko bi pustili ob strani Nemčijo in nekatere druge države, kakor Grčijo, ki so zelo trpele med vojno, bi industrijska proizvodnja zapadnih držav prekosila za 25 % predvojno.
Poročilo odgovarja na vprašanje, zakaj je bila zapadna Evropa kljub temu potrebna Marshallove pomoči, da lahko vsaj deloma izravna svojo Plačilno bilanco. Predvsem zaradi tega, ker se poljedelska proizvodnja ni razvila v enakem razmerju kakor industrijska. Spomladi leta 1959 je komaj dosegla predvojno. Dejansko je narasla samo za 5,7%, medtem ko se je prebivalstvo pomnožilo za 10%. Ko bi ne bilo vojne, bi se vsa proizvodnja zapadne Evrope pomnožila za 20 % v primeri s predvojno. Prav ta okoinost dokazuje, kako strašno škodo je prizadela Evropi vojna. Poleg drugih vzrokov, iz katerih je Evropa nasproti Ameriki zaostala, navaja poročilo zgubo investicij v inozemstvu in nove dolgove zapadne Evrope. Zaradi zgube investicij so se dohodki zapadne Evrope zmanjšali letno za 2 milijardi dolarjev v današnji valuti. Nazadovanje v Evropi je kriva todi mednarodna politična napetost in v zvezi s to izdatki za oboroževanje. Ti izdatki znašajo v Severni in Južni Ameriki, v Angleškem imperiju ter na zapadni polobli splošno okoli 20 milijard dolar-
jev letno. V državnem proračunu Sovjetske zveze za leto 1949 so izdatki za oboroževanje navedeni z vsoto 79 milijard rubljev, kar bi po uradnem tečaju znašalo 15 milijard dolarjev. (To so seveda računi Mednarodne banke. Prip. ur.) Med drugimi vzroki navaja poročilo tudi škodo, ki je nastala zaradi pešanja trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zapadnimi državami, ki je padla za polovico. Poročilo končno poudarja potrebo, da se uredi mednarodni plačilni mehanizem, da se odstranijo ovire v mednarodni trgovini in da se omogoči svobodna izmenjava valut.
V zadnjem času je jugoslovanska diplomacija postala zelo aktivna na mednarodnih sestankih gospodarske in socialne narave. Na konferenci za tehnično pomoč OZN zaostalim državam, je jugoslovanski delegat Milenko Filipovič pozdravil akcijo za pomoč nerazvitim državam in dodal, da je jugoslovanska vlada izčrpno preučila praktične možnosti jugoslovanskega prispevka, ki ga odrejajo naslednja dejstva jugoslovanskega gospodarskega življenja: sorazmerna zaostalost jugoslovanskega gospodarstva, velikanska razdejanja, ki jih je pretrpela Jugoslavija med vojno, veličastni napori Jugoslavije, da bi preobrazila svoje sorazmerno nerazvito gospodarstvo v moderno in tehnično napredno gospodarstvo; kakor tudi gospodarske težave, ki jih je povzročila bre-zobirna blokada ZSSR, ki jo izvajajo že dve leti ZSSR in vzhodne evropske države proti Jugoslaviji. Prispevek Jugoslavije bo znašal za prvo obdobje 2,500.000 dinarjev, oziroma 50 milijonov dolarjev, delno v ameriški in domači valuti ter v uslugah. Razen tega bo Jugoslavija dajala tujim študentom štipendije za preučevanje tistih panog jugoslovanskega gospodarstva, kjer so bile že pridobljene posebne tehnične izkužnje in doseženi rezultati mednarodnega pomena (graditev železnic, v planinskih predelih, proizvodnja cementa, dviganje potopljenih ladij iz velikih globin itd.).
Iz jugoslovanske obnove
JUGOSLOVANSKO PLOVBO PO DONAVI skozi Avstrijo ovirajo sovjetske oblasti na ta način, da zavlačujejo pregled jugoslovanskih ladij. Zunanje ministrstvo FLRJ je zaradi tega vložilo protest v Moskvi in Galacu, kjer je sedež Donavske komisije.
PROIZVODNJA SILUMINA. Tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je začela proizvajati pomembno aluminijasto zlitino-silumin ki je zlitina aluminija in silicija. Uporabljajo ga zlasti pri izdelavi avtomobilov. Domači silumin že uporabljajo v tovarni avtomobilov v Mariboru in v tovarni avtomobilskih motorjev v Rakovici pri Beogradu.
Jugoslovanska vlada meni, da je posebno važna čim večja tennična pomoč v opremi in aparatih za potrebe znanstvenega in laboratoiij-sko-raziskovalnega dela, ter racionalna izmenjava tehničnega znanja in izkušenj. Ker pa Jugoslavija ne more nuditi instrumentov in preciznih naprav, bo dajala pomoč v leseni opremi za laboratorije in mineraloške zbirke. Vrh tega je pripravljena preskrbovati zainteresirane države z določenimi količinami semen kmetijskih in industrijskih rastlin. Z druge strani pričakuje tudi Jugoslavija pomoč po načrtu tehnične pomoči.
Ekonomska komisija OZN je na predlog šefa jugoslovanske delegacije dr. Vilfana sprejela resolucijo o tehnični pomoči manj razvitim državam. Predlog predvideva., naj sekretar ekonomske komisije s sodelovanjem raznih komitejev spremlja program ekonomske komisije OZN in pospešuje izmenjavo tehničnih informacij in tehnične pomoči. Dr. Vilfan je v svojem govoru poudaril potrebo pieučevanja ekonomike posameznih držav, kar bi pospeševalo medsebojno povezanost in koristilo medsebojnemu gospodarskemu dopolnjevanju vseh držav, ne glede na to, ali pripadajo temu ali onemu družbenemu sistemu. Drugi predlog dr. Vilfana o> izvedbi ankete o gospodarskih odno* sih med državami Sovjetskega bloka in FLRJ je komisija odklonila z enim glasom večine in ob vzdržanju 8 delegatov.
Jugoslavija se uveljavlja
v mednarodnih gospodarskih ustanovah
2
—---------------
RAZVOJ PROIZVODNJE V ZSSR
V »Gospodarstvu« z dne 27. maja smo priobčili podatke o razvoju proizvodnje v ZSSR po »Business
obroč okoli sovjetskega bloka!« Pri vlaganju korektur je nastala v razpredelnici zmešnjava. Zaradi tega
Executiv Reports« (Washington), in sicer pod naslovom »Gospodarski	priobčujemo razpredelnico 1940	1948	1949			vnovič: v % 1940
Površina (v 1000 kv. milj.)	8348	8708	8708	104
prebivalstvo (milijoni)	196	198	201	103
industr. delavcev (milijoni)	30,4	33,2	35,0	115
premog (mil. kratkih t)	182,6	231	260	142
olje (mil. kratkih t)	34,1	32,1	36,7	108
surovo železo (mil. kr. t)	16,4	15,7	18,7	114
surovo jeklo (mil. kr. t)	20,1	18,7	23,3	116
valj. jeklo (mil. kr. t)	14,4	14,0	20,1	140
baker (1000 kr. t)	177	213	256	145
cement (mil. kr. t)	6,4	7,2	9,0	141
gnojila (mil. kr. t)	2,9	2,5	3,3	114
elektr. energija (mrd. kwh)	48,2	62,0	73,2	152
traktorji (1000)	31,1	51	79	254
kamioni (1000)	47	68,2	100,2	213
orodni stroji (1000)	50	62	74	148
papir (1000 kr. t)	893	859	1091	122
bombažne tkanine (mil. jardov)	4409	3605	4122	93
volnene tkanine (mil. jardov)	136	137	163	120
usnjeni čevlji (mil. parov)	206	141	172	83
žito (mil. kr. t)	95,6	80,6	82,6	86
sladkor (raf. mil. kr. t)	2,89	2,0	2,2	76
Ven sottkeoa lesa v Mijo	Nemška gospodarska ekspanzija			
Angleška vlada je objavila, da je podpisala s Sovjetsko zvezo več pogodb glede dobave lesa. ZSSR bo povečala izvoz lesa na Angleško za 50%. Prihodnje leto bo ZSSR dobavila okoli 150 tisoč standardov lesa, medtem ko je leta 1949 izvozila v Anglijo samo 100.000 standardov (standard = približno 2,5 tone). Angleži bodo mnogo tega lesa uporabili pri gradnji hiš.
NENADEN SOVJETSKO-FINSKI SPORAZUM
Sovjetska vlada je povabila predsednika finske vlade Kekkonena v Moskvo na podpis nove trgovinske pogodbe. Pogajanja s prejšnjo vlado je Moskva zavlačevala dobro leto, medtem ko je bila pripravljena skleniti sporazum s kmetijcem Kekkonenom. Sporazum predvideva za dobo petih let skupno izmenjavo v vrednosti 300 milijonov dolarjev; določeni so bili kontingenti (količina blaga), ne pa cene, ki se bodo določale vsako leto posebej. V finski zunanji trgovini je doslej zavzemala prvo mesto Velika Britanija, zdaj jo je izpodrinila ZSSR.
,1000 lir“
Pravijo, da 1000 Kr ni danes ni-kakšen denar. Ce 1000 deliš s 60, dobiš 16,6. Toliko približno velja današnjih 1000 lir izraženih ti pred-vojnih.
In vendar je 1000 Idr denar, in še kakšen! To ti potrdi Openec, ki se je 13. junija odpravil po opravkih v Nabrežino, in sicer z jutranjim, vlakom ob 6,35. Peljati se je hotel pošteno in kupiti vozni listek. Toda blagajnik se mu je potožil: »Snoči sem zaključil blagajno, nimam drobiža. Imate še deset minut časa, poskusite o prometni pisarni!«
Tudi tam je pet uradnikov odkimalo. Med njimi tudi jugoslovanski prometnik. »On vam lahko da kvečjemu dinarje. Poskusite v bifeju.«
»Prav žal mi je,« je pričel z južnim poudarkom ,bifedžija’, »blagajna je prazna; smoči sem nabavil vino.«
Poskusimo srečo med skupino železničarjev pred prometnim uradom. »Oj, težko pojde,« se je oglasil prvi železničar. In res ni šlo.
Pa dobro, plačal bom listek v vlaku, glavno je, da ga ne zakasnim, se potolaži popotnik. Sprevodnik na vlaku si ni znal pomagati iz zadrege. Drobiža ni imel. Kaj ko bi zadržal 1000 lir, ki jih je mencal med prsti, in potniku napisal nakazilo na železniško ravnateljstvo v Trstu, kjer bo dvignil razliko — drobiž. Nekaj je treba storiti. Lahko vstopi vsak trenutek kontrolor. Tedaj se pridruži blagajnik openske železniške blagajne, ki se je odpravil v Trst, ko je končali delo na Opčinah. Sani rad takoj potrdi, da se je dogodek s tisočakom pri blagajni res tako odigral, kakor pripoveduje popotnik. Sine mu v glavo praktična misel: »Na proseški postaji bom sam izstopil in poskušal menjati tisočak.« In res poskuša uslužni blagajnik srečo na Proseku. Toda vrne se s celim tisočakom, vendar doda z zadovoljstvom: »S: Proseka bodo telefonirali na nabrežmsko po taja-
Tako so uradno naznanili prihod tisočaka v Nabrežino. Med vožnjo je sprevodnik izstavil vozni listek: 60 lir za vožnjo, 50 lir kazni, skupaj 110 lir. »Dajte mi 10 lir,« se je obrnil k potniku, da pojde Z obračunom v Nabrežini hitreje!«
Vse je kazalo, da v Nabrežini ne bo novih komplikacij, ko je bil tisočak vendar uradno napovedan. V Nabrežini je sicer vstopilo tudi več potnikov, predvsem dijakov. Sprevodnik in potnik se odpravita k blagajni na postaji. »Ej, srečo imate! pet sto, sto, sto, sto, in sto. Natančno tisoč, več bi ne bilo.«
Sprevodnik vrne potniku 900 lir in ga navrh še nalahno potreplja po ramenih, meneč nekako: »Dobrodušen popotnik, SO lir kazni je mirno požrl.«
požrl.	L. B.
»Manchester Guardian« poroča, da je med zadnjo angleško industrijsko razstavo več tujih odjemalcev izjavilo, da bodo v bodoče dali več naročil Nemcem. Z druge strani poroča Zveza angleških industrijcev, da so se Nemci vrgli na turški trg. Tu so izpodrinili že mnogo angleških podjetij, ki so izvažala v Turčijo električno opremo, kotle in drugo blago. Cene teh nemških izdelkov so bile v nekaterih primerih celo za 50% nižje. Nemci so se nedavno obvezali, da dobavijo Turkom 36.000 ton železniških tračnic, katerih cena je nižja kakor cena angleških, pa tudi nižja kakor so ameriške cene, in sicer za 33%. Angleški indu-strijci se v zadnjem času vznemirjajo tudi zaradi japonske konkurence.
* •
„Data" v Databili)!
Brazilska vlada je dovolila tvrdki »Bata« (Zlin), da se naseli v Braziliji in pridobi pravice brazilskih podjetij. Jan Bata živi kot brazilski državljan že več let v Batatubi. Sama tvrdka je bila doslej v Belcam-pn (Maryland). Bilanca ob zaključku L 1941 je izkazovafla glavnico 964,7 milijona Kčs in 1.297,16 milijona Kčs rezerv. Podjetje je bilo nacionalizirano. Bilanca za 1. 1945 je izkazovala 1,2 milijarde Kčs tekočih sredstev, 347,6 milijona Kčs soudeležbe, 658 milijona Kčs terjatev, 455 milijona Kčs blaga in 371 milijonov Kčs tovarniških naprav. Sedež nove družbe je v mestu Batatubi v državi Sao Paolo. Glavnica nove družbe znaša 12,23 milijona kruzejrov. Delničarji so člani družine Bata, ki so doslej vodili tvrdko. Bata računa, da bo plasira! svoje izdelke tudi v Indiji in na Daljnem vzhodu.
Plačilni promet Italija-Nemčija-Španija
V italijanskem Uradnem listu z dne 27. 5.1.1. sta bila objavljena dva ministrska odloka s predpisi o plačilnem prometu med Italijo na eni ter Zapadno Nemčijo, oziroma Španijo na drugi strani. Najvažnejše določbe obeh odlokov so:
a)	Zapadna Nemčija: Cene blaga, ki so predmet trgovinske izmenjave, morajo biti označene v pogodbah in v fakturah v USA dolarjih. Vsa plačila v Italiji, tako za uvoženo blago kakor za plačilo drugih dolgov trgovinskega značaja ,se opravijo v italijanskih lirah pri Italijanski banki kot blagajni Cambital-a (»Ufficio italiano dei cambi«). Prenos v ustrezajočo protivrednost v USA dolarjih za izplačilo na zapad-nih zasedbenih področjih Nemčije pa se izvrši z dobropisom na računu, ki ga vodi omenjeni urad pod imenom »Bank Deutscher Laender Export-Import Offset Account«. Vplačila se opravijo na podlagi srednje zaključne kotacije dolarja v prostem prometu, ki je bila zabeležena prejšnjega dne na rimski in milanski borzi; vendar učinkuje plačilo napram upniku šele takrat, ko prejme on sam celotni znesek svoje terjatve. Izplačila italijanskim upnikom opravlja Cambital v časovnem vrstnem redu in v mejan razpoložljivosti dolarjev na omenjenem računu. Italijanski uvoznik mora predložiti carinarnici poleg napovedi ( »dichiarazione« ) po čl. 16 carinskega zakona št. 1424 ex 1940 tudi bančno overilo (»denuncia e benestare bancario«) za uvoz pod Mod. A - Import, italijanski izvoznik pa bančno overilo pod Mod. A - Export. Za uvoz radi vskladiščenja ali radi komisijske prodaje je potrebno potrdilo Cambitala, da ni zadržka (»nulla osta«); potrdilo je treba v izvirniku priložiti bančnemu overi-lu. Vse določbe o plačilnem prometu z Zapadno Nemčijo veljajo po izrecni odredbi odloka tudi v trgovinskem prometu s Tržaškim ozemljem.
b)	Španija: Za plačilni promet s Španijo veljajo skoro povsem enaki predpisi. Cene se razumejo »fob«. Vplačila se opravijo pri Italijanski banki ali kaki drugi banki. Prenos za izplačilo v Španiji pa se izvrši z dobropisom na računu »A«, ki ga vodi Cambital na ime »Instituto E-spanol de Moneda Exstranjera«.
JUGOSLOVANSKI STROJI ZA SEJANJE GRAMOZA. Iz Beograda poročajo, da so pri gradbenem podjetja »Polet« izdelali stroj za sejanje in sortiranje gramoza. Zmogljivost stroja znaša 38 kubičnih metrov v osmih urah, kar pomeni, da Je lOkrat večja kakor pri ročnem delu. Prednost stroja je tudi v tem, da je preprost in da ga lahko izdelujejo skoro vse strojne delavnice večjih gradbenih podjetij.
Žetev v jugoslovanskem pasu
splošno dobra
Koper, 22. junija
Letošnji pridelek pšenice v jugoslovanski coni STO-j a je v splošnem dober. žetev je bila posebno dobra v nižinskih predelih in krajih, kjer so sejali zgodnjo vrsto »Mentano«; v višjrn legah in v krajih, kjer so posejali pozne vrste, pa ni bil pridelek tako zadovoljiv, ker ga je precej prizadela suša. V istrskem okrožju je treba vedno računati s tem činiteljem, zato priporočajo tamkajšnji strokovnjaki zgodnje vrste.
Povprečni pridelek znaša v istrskih krajih 12 stotov na hektar. Oblastva se trudijo, da bi zvišala donos s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, posebno pa s strojno setvijo v vrstah, ki dopuščajo boljšo obdelavo rastlin in cvetenja do dozoritve. Razpoložljivi kmetijski stroji, ki so pred agrarno reformo leta 1947 služili le veleposestvom, so bili sedaj izkoriščeni bolj racionalno.
Oblastva so uvedla tudi obvezno razkuževanje in izbiro semena. Tako so skoraj odpravila »snetljivost«, ki je uničila še leta 1948 v nekaterih predelih Bujščine do 40% pridelka. Lani so razkužili okoli 2000 stotov pšenice.
Ne gre samo za povečanje hektar-
skega donosa, temveč tudi za zmanjšanje površine, na kateri so posejane žitarice in preusmeritev poljedelstva k bolj donosnim kulturam, n. pr. k zelenjavi, za katero ima istrsko okrožje bolj ugodne pogoje. Gojitev žitaric se je v teh krajih zelo razširila kot posledica italijanske avtarhične politike v kmetijski proizvodnji (žitna bitka) ter konkurence zelenjave in sadja iz južnih pokrajin Italije na tržaškem trgu in drugod. Posebno v Bujščini so se nekateri kraji, ki so bili pod Avstrijo pretežno vrtnarski in vinogradniški, preusmerili v žitorod-ne. Tudi bonificirane doline, kakor na primer ob ustju reke Mirne, so bile namenjene žitaricam. Zdaj pa napeljujejo namakalne naprave na zelenjavna polja.
Gospodarski pomen teh ukrepov je v tem, da so žitarice izgubile v novih razmerah svojo »avtarhično« vlogo in da so bolj smotrni sveži izdelki, ki so bili vedno tipični za koprsko in bujsko okolico. Glavni potrošnik teh pridelkov je bil Trst, prodajali pa so jih celo na Dunaj in v Prago. Važni so tudi za kmetijsko pasivne predele v notranjosti Istre.
Državna pomoč angleškim kmetom
Bivši angleški minister za pre-1 nes pridela Anglija že 1/3 potreb-
hrano ST. Evans vodi že delj časa gonjo proti državnim podporam angleškim kmetom, češ, da je njihov zaslužek že itak dovolj velik. Država je zlasti med vojno pospeševala kmetijstvo s posebnimi podporami.
Evans je v svojem zadnjem govoru pred poslansko zbornico navedel, da se je kmetijska proizvodnja dvignila v času od 1938 -do 1949 za 35%. V tem času je dobiček nara-stel za 410%. Ko bi se bila avtomobilska proizvodnja tako podražila kakor kmetijska, bi danes stal avtomobil »Austin Tens« 2.000 funtov (okoli 3 milijone lir). Angleški državljani nočejo več plačevati davkov za podpore kmetom, ki pridelujejo po tako visokih cenah. Da-
nih živil, ostali 2/3 še uvaža. Pri pogajanjih se tujci vedno sklicujejo na visoke cene na Angleškem in sami zahtevajo takšne cene. Govornik je dejal, da je prejel iz javnosti 598 pisem, 30 od samih kmetov. Večina odobrava njegov nastop, med njimi tudi več kmetov. Eden teh kmetov mu piše, da je imel pri 100 akrih (1 acre = 40,5 ara) zemlje, na kateri prideluje krompir in za katero prejema podporo 10 funtov po akru, in pri 200 akrih zemlje, na kateri prideluje žito, sladkorno peso in goji živino, 8.000 funtov dobička. Ta kmet pripominja, da se rad odreče državni podpori.
Evansova gonja ni uspela, ker se vlada boji, da bi sicer cene kmetijskih pridelkov poskočile.
ibciofnl
ss- UTRINKI
POMOČ ZAOSTALIM DRŽAVAM. Predsednik komiteja za preučevanje tehnične pomoči zaostalim krajem, ki ga je izbrala populacijska komisija OZN g. D. Vogelnik, je izdelal resolucijo, v kateri se predvsem poudarja važnost čim hitrejše industrializacije gospodarsko zaostalih dežel. Tako bi se zboljšale življenjske razmere in dvignila življenjska raven. Zboljšali bi se tudi zdravstveni pogoji in padla bi umrljivost otrok. Dodal je, da bo razvoj domače industrije, posebno težke, zaposlil precejšnje delovne sile, predvsem kmetijske.
NEZAKONSKIH OTROK V I-TALIJI se je rodilo v desetletju 1938/48 3,5%, t. j. okoli 30.000 na leto. Okoli eno petino nezakonskih niso hotele priznati niti matere. Takšne otroke vzgajajo v javnih vzgojevališčih, kjer doseže umrljivost 45 efo-
PREDLOG FRANCOSKE VLADE ZA POVIŠANJE PLAČ državnim nameščencem je bil odbit v finančnem odboru Narodne skupščine s 23 proti 20 glasovom. Proti so glasovali komunisti, socialisti in golisti. Vlada je bila pripravljena izdati za zvišanje plač 2,5 milijarde frankov, medtem ko zahtevajo socialisti povišek v znesku 7,5 milijarde to leto, 14 milijard v letu 1951.
ČLOVEK NASPROTI ČLOVEKU
Dolgoletno preučevanje odnosov
nameščencev in delavcev do dela ti ameriških podjetjih je pokazalo, da za proizvajalno silo nameščencev in delavcev v podjetjih ni odločujoča toliko višina plače, kolikor ravnanje z delavcem. Z drugimi besedami: Delavec dela z večjim veseljem in da več od sebe, ako njegov starešina ravna z njim lepo. Delavci tudi rajši delajo v skupinah kakor vsak zase.
------------- 24. junija 1950.
nf pnsianjsčLL
Trst, 21. junija | za Avstrijo, zadnjih štirinajstih dneh so pri- | Benetke) je
»S. Antonio« (1241 ton, naložila tovor lesa za
plule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje:
AMERIŠKE LADJE:
»Arizpa« (8700 ton, Mobile) je izkrcala večjo količino masti, soje in mleka v prahu. »Alcoa Partner« (8000 ton, New York) je razložila v silosu v luki pri Sv. Andreju ves tovor žita. »George Uhler« (9000 ton, New York, Prudential Lines) je izkrcala tovor žita v silosu. »Exanthia« (7960 ton, New York, American Export Lines) je razložila večjo količino železnega gradbenega materiala in delov strojev za rafinerijo »Aquila« v Zavijati, nakar je odplula prazna v ZDA. »Express« (7500 ton, New York) je razložila tovor žita v silosu in odplula prazna v ZDA.
TRŽAŠKE LADJE: »Carbonelle A.« (2500 ton, Tržaški Lloyd) je vkrcala v luki pri Sv. Andreju tovor lesa za Palestino. »Spuma« (7176 ton, Tržaški Lloyd) Je vkrcala razno blago za Južno Ameriko.
JUGOSLOVANSKE LADJE: »Skopje« (3119 ton, Reka) je naložila večjo količino lesa za Latta-quie. »Žužemberk« (3800 ton, Reka) je vkrcala več vagonov deščic za sadne zaboje in je odplula v Aleksandrijo. Včeraj je priplula motorna ladja »Rijeka« (3950 ton, Reka) ter pristala ob pomolu 5 v luki pri Sv. Andreju.
ITALIJANSKE LADJE:
»Biče« (1670 ton, Roma) je naložila večjo količino lesa za Aleksandrijo. »Avionia« (4000 ton, Neapelj) je naložila razno blago, v glavnem 2000 zabojev žebljev in les za Aleksandrijo. »Armonia« (6500 ton, Savona) je razložila v luki pri Sv. Andreju večjo količino koruze naravnost v železniške tovorne vozove
-tehnične
Televizija še vedno pasivna
V	zadnjem času se je v ZDA izredno razvila televizija. Dandanes izdeluje v tej državi okoli sto tovarn na tekočem traku televizijske sprejemne aparate. Vseh oddajnih televizijskih postaj, ki dnevno oddajajo vse vrste programov, je okoli 60. S televizijskim sprejemnikom lahko gledamo in poslušamo program televizijske oddajne postaje.
V	stanovanjih imajo približno en milijon televizijskih sprejemnikov. Računajo pa, da se bo to število leta 1950 dvignilo na 2 do 3 milijone. Vsekakor je velik razmah te industrije zelo donosna postavka v ameriškem gospodarstvu. V tem trenutku je namreč ameriški trg. nasičen z avtomobili, radijskimi aparati ter raznimi električnimi aparati za gospodinje. Z gradnjo televizijskih aparatov pa je dana nova možnost zaslužka ameriške radio- in elektroindustrije na domačem trgu.
Ta veliki razvoj severnoameriške televizijske industrije je bil pa možen predvsem zato, ker so velika radio- in elektroindustrijska podjetja, kot n. pr. Radio Corporation of America in We-stinghouse, razpolagala z velikim kapitalom in tako lahko finansirala večletno znanstveno raziskovanje na tem področju.
POLDRUGI MILIJON APARATOV NA LETO
V	prvih devetih mesecih 1948. leta so v ZDA izdelali 10i.800.000 radijskih aparatov (za 337 milijonov dolarjev), in 538.000 televizijskih aparatov za 134 mil. dol. Za 1949 so predvidevali proizvodnjo 1,500.000 televizijskih aparatov v vrednosti približno 330 mil. dol. Leta 1947 je izdelovalo v ZDA 20 podjetij televizijske aparate, v letu 1948 pa že 80. Računajo, da se bo ob koncu letošnjega leta bavilo s tem 105 podjetij.
Ameriškim potrošnikom je sedaj na razpolago 185 različnih vrst televizijskih aparatov. Med proizvajalci divja huda borba za oblast na tržišču. Vse kaže, da bodo v tej borbi propadla vsa tista majhna podjetja, ki ne razpolagajo z zadostnim kapitalom. To je tipičen primer ustvarjanja monopola s kapitalom, ki se je že nekdaj pokazal v radijski in avtomobilski industriji.
Kolikšni Rapitali so potrebni za gradnjo teh aparatov, nam pove dejstvo, da je družba Radio Corp. vložila čez 50 mil. dol. za izdelovanje televizijskih oddajnikov in sprejemnikov. Družba AdmirSI Corporation je izdelala leta 1948 televizijskih sprejemnikov za 25 milijonov dol. Letos bo njena proizvodnnja dosegla okoli 400.000 televizijskih aparatov.
Največjo težavo v razvoju nove industrije je delala proizvodnja fluorescenčnih cevi za televizijske sprejemnike. Na teh ceveh namreč vidimo nastalo sliko. Končno so razne specializirane steklarne, kakor Couving Glass Corporation in Owen Illinois Glass Corporation, pričele izdelovati te cevi v velikih količinah.
CENA SPREJEMNIKOV
Kolikšna pa je cena te novodobne »stanovanjske opreme«? Pred dvema letoma je stal običajni sprejemnik s fluorescenčno cevjo premera 25 cm 375 do 450 dolarjev. Danes so približno za polovico cenejši. Televizijske sprejemnike kupujejo v velikem številu tudi zato, ker je v splošni navadi odplačevanje na obroke.
Televizijska oddaja ni tako preprosta kakor oddaja radijskih programov. Oddajo televizijske postaje lahko sprejemamo le v oddaljenosti 80 do 100 km. Ce hočemo omogočiti oddaje na večje razdalje, si moramo pomagati z relejnimi postajami. — V Združenih državah je delovalo maja 1949. leta 65 oddajnih ter relejnih postaj, nadaljnjih 57 pa je bilo v gradnji. Dovoljenje za oddajanje je prosilo še 319 družb.
Danes so vse televizijske postaje pasivne: delajo z izgubo. Oddajna postaja za televizijo stane ogromno. V primeri s temi je strošek za radijsko oddajno postajo malenkosten. Naj cenejša oddajna postaja za televizijo stane 200.000 dolarjev. Nadalje je izvedba televizijskih programov mnogo dražja od izvedbe radijskih programov. Kakor rečeno, je za oddajo na večje razdalje potrebno zgraditi še relejne postaje. Televizijska podjetja so za reklamo izdala' v preteklem letu 9,800.000 dolarjev. Upajo, da se bo zaradi tega dvignil donos v letošnjem letu za 25 mil. dol. Z druge strani prejmejo podjetja velike vsote za naročeno reklamo. Leta 1948 so dobila radijska podjetja za reklamne oddaje nad 450 milijonov dolarjev. — Enourna televizijska oddaja za reklamo stane v večernih urah v New Yorku 1500 dol.
MAGNETNI FILTRI ZA STROJE
Na tistem delu zobovja zobatih koles, ki se stika z zobovjem drugih zobatih koles, nastaja izredno droben kovinski prah. Tega pa prenaša potem mazalno olje v ležaje ali pa tudi nazaj na stična mesta. Kljub temu, da so količine obdrgnj enega jekla majhne, se kažejo kvarni učinki. Kisik, ki je v olju, pretvori kovinski prah v železov oksid, ki je trši od jekla. Z nastankom te snovi se pa drgnjenje še poveča. Omenjene okvare lahko zmanjšamo tako, da namestimo v oljnem toku magnetni filter, ki polovi pri drgnjenju nastale kovinske delce.
ŽELEZNIŠKA PROGA LIVNO SPLIT Jugoslavija si prizadeva, da bi zlasti razširila železniško mrežo proti morski obali, da bi na ta način pospešila promet v smeri morja. K temu bo pripomogla tudi nova železniška proga Split—Livno, ki so jo pričeli te dni plasirati. Delo za gradnjo nove proge se bo pričelo že letos. Proga bo vezala z obalo dalmatinsko Zagoro in del Bosne. Velikega pomena bo za dalmatinsko industrijo cementa, tovarno plastičnih mas Jugovimi pri Splitu in za preskrbovanje čezoceanskih ladij s premogom, ki bo prihajal iz zaledja. V tej zvezi nameravajo razširiti premogovnik v Tušniču, katerega rezerve cenijo na več milijonov ton I črnega premoga.
Palestino. »Alessandro C.« (2600 ton. Neapelj) je vkrcala pri Sv. Andreju večjo količino parjenega bukovega lesa jugoslovanskega izvora ter 120 junic in 80 mladih bikov iz Madžarske, vse za Palestino. »Carlo Ženo« (4400 ton, Benetke) je vkrcala tovor lesa za Palestino. »Stromboli« (7170 ten, Genova) je izkrcala manjšo količino raznega blaga in naložila več vagonov tiskarskega papirja in celuloze za Filadelfijo.
GRŠKE LADJE:
Motorna ladja »Arion« (1800 ton, Pirej) je iztovorila 104 velika orehova debla turškega izvora, ki so tehtala po več sto kg, a nekatera čez 1 tono. Naložili so jih po 4 do 6 kosov v železniške tovorne vozove, namenjene na Češkoslovaško. »Maria« (1700 ton, Pirej) je vkrcala tovor lesa za Grčijo. »Flora Nomicos« (1860 ton, Pirej) je vkrcala veliko količino lesa za Lattaquie. Motoma ladja »Frankis« (1680 ton, Pirej) je vkrcala tovor lesa za Grčijo. »Tinos« (2000 ton, Pirej. N ep Lines) je prispela iz Turčije in izkrcala manjšo količino raznega blaga, nakar je naložila tovor lesa za Grčijo in Turčijo.
Nadalje so priplule oziroma odplule še ameriška ladja »Garden State« (Marine State Lines) in britanska »Selworthy Ber.« obe v luko pri Sv. Andreju. Italijanski ladji »Remo« in »Treviso« sta v arzenalu Tržaškega Lloyda. — Panamska »Santa Rita« je v arzenalu, v doku. Italijanska »Maria Fausta« je v ladjedelnici pri Sv. Marku, italijanska »Dea Mazzel-la« v ladjedelnici pri Sv. Roku, kjer je tudi argentinska ladja »Les Eclai-reuns«. Iz lednega pristanišča pošf Skednjem je odplula panamska ladja »Point St. Pablo«. V pristanišče železarne »Uva« pod Skednjem je priplula panamska ladja »Niky«.
V zadnjem času Je promet v pristaniščih precej popustil. Edinole promet z lesom se je znatno povečal. Mnoge špedicijske tvrdke so ,stalno zaposlene z operacijami pri vkrcavanju lesa, ki prihaja dnevno v našo luko iz zaledja in ga pošiljajo v glavnem v Palestino in Egipt.
POLETI
Kdo bo bolje vedel, kako naj se oblačimo in kaj naj jemo, da bomo laže prenašali vročino, kakor prav orientalci, ljudje iz vročih krajev?
Cujte, kaj pravi o tem Aziz Chadli, lastnik »Orientalske restavracije« v Parizu: Prebivalci dežel z vročim podnebjem vedo že iz davnih izročil, da morajo jesti tople jedi in piti tople pijače, ako hočejo laže prenašati vročino. V Indiji jedo vroč »kari«, v Turčiji Južni Španiji jedo riževo jed s tuje domača čorba »pilaf« vroča; v jim in domačim poprovi, medtem ko je « Alžiru in Tunisu običajna jed »kuskus« pripravljena iz koruze in servirana s kokošjo ali jagnjetino, ki plava v vroči omaki.
V Alžiru so ti navadi parne kopeli, da se Z njimi odpre io na koži znojnice in prezrači telo. Vroče jedi pospešujejo poterne telesa. Potenje je za zdravje velikega pomena. Ker vročina ljudi poleni, so jim potrebne orientalske jedi, ki naj jim sledijo tople pijače in sladke jedi. Ako uživamo jedi na ledu, se telesna toplota dvigne.
Tujci se čudijo maroški nošnji, ker je ne razumejo. Maročanu je v dolgi beli volneni obleki, ki je zapeta do vratu, bolj hladno kakor turistu ti bombažastih ali svilenih kratkih hlačah ali v kopalni "Meki, ki izpostavljajo telo sončnim! žarkom. Tujci ne razumejo Maročana s fesom na glavi, ker ne vedo, da fes odbija žarke, morda bolj kakor težke indijske čelade proti vročini.
Avtopodjetle STAR - o. d.
Trst, Ulica Moreri 7 ■ tel. 56-08 - R o j ao Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna P°" staja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (protj Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pi" rana ob 16-55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19-
Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna P°' staja) ob 8. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9-45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (profi Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) 19-30.
24. junija 1950.
3
1MII1»
SEDEŽ : TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL 78-08
OBRTNIKI IN DAVEK NA POSLOVNI PROMET
Davčna uprava je začela z likvidacijo davka na poslovni promet (IGE) za leto 1949. V zadnjem času pošilja obrtnikom pozive, da se javijo na uradu v Ulici Udine štev. 1 za sporazumne določitve (konkordiranja) osno-ve tega davka za leto 1949. Pozivamo naše člane, da se, ko prejmejo poziv, zglasijo v tajništvu SGZ, kjer bodo nobili potrebne nasvete in pojasnila.
DRUGI OBROK DAVKA NA POSLOVNI PROMET
Člane ponovno opozarjamo, da dne 30. t. m. zapade rok za plačanje drugega obroka za 1950 davka na poslovni Hromet za vse tiste, ki plačujejo davek v naročnini. Vplačilo se izvrši po Poštnem tekočem računu. Pripominjamo, naj člani na hrbtni strani poštne Položnice navedejo vzrok plačila, naziv polagatelja ter številko, pod katero je plačevalec zaznamovan pri Upravi davka na poslovni promet.
AM-LIRE IN BANKOVCI »BANCA D'ITALIA« IZVEN PROMETA
Z dnem 30. t. m. bodo prenehale imeti veljavo zakonitega plačilnega sredstva AM-Iire vseh zneskov ter bankovci Banca d’Italia po 50 in 10 lir raznih tipov, ki sedaj krožijo na Pnglo-ameriškem področju STO, razen bankovcev najnovejše izdaje. Po tem datumu bo mogoče zamenjati bankovce, in to najkasneje do 30. junija 1951 le pri zavodu Banca d’Italia.
Naiemanie in dodelievanie delavcev
Ukaz št. 107 z dne 30. maja t. L, objavljen v Uradnem listu ZVU št. 16 od 11. junija t. L, prinaša nekatere spremembe k že veljavnim predpisom o najemanju in dodeljevanju delavcev za priložnostna dela. — Delodajalci smejo neposredno in brez posredovanja delovnega urada najemati delavce za poedine dneve ali za priložnostno delo, pod pogojem, da so ti delavci registrirani kot brezposelni in da je delo zaradi svojega značaja nujno in neodložljivo. — Do zdaj ni bilo za tako vrsto najemanja potrebno posebno dovoljenje delovnega urada, zdaj Da morajo v smislu ukaza št. 107 delodajalci, ki od časa do časa najemajo Driložnostne delavce, vnaprej zapro-Siti za splošno dovoljenje delovnega Urada ki bo o tem odločalo dokončno in izdalo odločbo neposredno delodajalcu po upoštevanju vseh okolnosti, razvidnih iz prošnje.
Delodajalci, ki prejmejo dovoljenje za tako neposredno najemanje delavcev, morajo v vsakem primeru predložiti delovnemu uradu vsakih 15 dni Seznam imen takih delavcev, ki so jih Zaposlovali v zadnjih 14 dneh. Seznam se mora sestaviti v dvojniku in vsebovati glede poedinega delavca priimek, ime, očetovo ime, številko brezposelne izkaznice ter število dni, ko je opravljal delo v tej dobi.
* * * 3 *
NOVE ZAKONSKE DOLOČBE
Uradni list ZVU št. 16 z dne 11. junija prinaša naslednje nove zakonske določbe:
Ukaz št. 107, 30. maja 1950: Najemanje in dodeljevanje delavcev. Sprememba Ukaza št. 85/1949.
Ukaz št. 108, 1. junija 1950: Ustanovitev novega carine prostega področja.
Ukaz št. 109, 1. junija 1950: Vlaganje Prizivov, namenjenih upravnosodne-hiu prizivnemu svetu.
Ukaz št. 110, 2. junija 1950: Predpisi o predvajanju filmov z ozkim filmskim trakom.
Ukaz št. 111, 3. junija 1950: Podaljšanje veljavnosti ukaza št. 10/1950 o Spregledu carine in uvoznih pristojbin Pri uvozu lesa za mehanično in kemično izdelavo celuloze.
Ukaz št. 112, 3. junija 1950: Davčne Ugodnosti za izgradnjo industrijskega Pristanišča v Zavljah.
NOVA DELOVNA POGODBA ZA NAMEŠČENCE MESNIC Sklenjena je bila nova pogodba za nameščence mesnic. Plače po novi delovni pogodbi so naslednje: Poslovodje s 3 ali več nameščenci 25.700 lir mesečno, poslovodje z manj kot 3 nameščenci 23.400 lir mesečno: blagajniki 12.700 lir mesečno; prodajalec (banconiere) 4300 lir tedensko, pomožni prodajalec 3400 lir tedensko; težak 3400 lir tedensko. Učenci: v I. letu učenja 30%, v II. letu učenja 45% plače in v III. letu učenja 60 % plače pomožnega prodajalca.
Vsi nameščenci, ki prejemajo gornje najmanjše osnove plače, bodo poleg tega prejeli enkratni dodatek v naslednji višini: Poslovodje z več kot 3 nameščenci 12.800, poslovodje z manj kot 3 nameščenci 11.600, blagaj-
niki 6200, prodajalci 8800, pomožni prodajalci 6400, težaki 6400 lir.
Nameščenci, ki prejemajo višje plače kot so gornji osnovni prejemki, bodo prejeli enkratni dodatek v naslednji višini: Poslovodje s 3 ali več nameščenci 6400 lir, poslovodje z manj kot 3 nameščenci 5800, blagajniki 3100, prodajalci 4400, pomožni prodajalci 3200, težaki 3200 lir. — Sporazum je stopil v veljavo 19. junija.
IZLET SGZ V POSTOJNSKO JAMO
Preteklo nedeljo je SGZ priredilo lepo uspel izlet v Postojnsko jamo, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov z družinami. Udeleženci so bili z izletom izredno zadovoljni; izrazili so željo, da bi SGZ bolj pogosto prirejalo podobne izlete v turistične kraje.
Trgovinske zbornice bodo preobrazili tudi v Italiji
V zadnji številki je »Gospodarstvo« poudarilo željo tukajšnjih gospodarskih krogov po temeljiti reformi delovanja Trgovinske zbornice in njenih organov. V zvezi s tem pripominjamo, da bo v kratkem predložen italijanskemu ministrskemu svetu nov osnutek zakona o reformi Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo. Zaradi aktualnosti posnemamo iz tega osnutka nekatere najznačilnejše točke:
1 Zbornični svet šteje 30 do 80 svetovalcev, ki ostanejo na svojem mestu za 4 leta. Četrtina svetovalcev mora biti iz vrst delavcev, ki so zaposleni v posameznih panogah industrije, trgovine, poljedelstva itd. Vsi ostali svetniki morajo biti vpisani v seznam za zbornično davščino.
2.	Vsaka zbornica mora imeti oddelek za trgovino, industrijo, poljedelstvo in, kar predstavlja novost, obrtništvo.
3.	Dokler ne bodo izdane določbe o volitvah svetovalcev, bo te imenovalo ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za trgovino in industrijo na predlog prefekta, ki pa bo prej zaslišal pristojne strokovne organizacije.
Oderuške obresti ilaliieuskih bank
Italijanske banke obrestujejo vloge po 0,50 do 1%, za posojila pa zahtevajo obresti, ki z vsemi nabavnimi stroški dosežejo 12, 14 in celo 18%.
V	samem Trstu ni položaj nič boljši, ker je ves denar v rokan italijanskih bank, ako izvzamemo kredite an-gloameriške vojaške Uprave, oziroma ERP. Vojaška uprava je sicer po zgledu italijanske vlade znižala uradno eskomptno mero od 4,5 na 4% (ukaz z dne 21. aprila 1950), toda praktično ni bilo nikakšnega ugodnega rezultata. To je ugotovila anketa Tržaške trgovinske zbornice. Kreditni zavodi niso znižali obresti za posojila. Kot razlog navajajo visoke stroške za vzdrževanje bančnih zavodov. Edino nekatere manjše tržaške banke so znižale obrestne mere za 1%. To pa pomeni prav malo glede na okolnost, da je vsa denarna politika v rokah velikih italijanskih bank.
G. Cosulich ostane predsednik Trgovinske zbornice
V	smislu ukaza ZVU z dne 23. maja 1950 ostane sedanji predsednik tržaške trgovinske zbornice kap. A^ Cosulich na svojem mestu tudi po izvedbi preobrazbe v smislu najnovejšega zakonskega ukrepa.
VOJAŠKA UPRAVA je v maju podelila za 60,5 milijona lir posojil tržaški industriji; odbitih je bilo 14 prošenj, sprejetih 6. Neko veliko s;avbeno gradbeno podjetje je prejelo 25 milijonov. Med manjšimi posojili (izpod 15 milijonov) je bilo
Osnovne določbe stanovanjskega zakona
v Italiji
4.	Ostale zastopnike posameznih kategorij, ki po pravilih ne volijo, bo imenovala zbornica (doslej prefekt).
5.	Za vse ukrepe, ki jih izdajajo krajevne ustanove in ki se nanašajo na vprašanja krajevnega gospodarstva, je obvezno predhodno mnenje zbornic.
V italijanskem gospodarskem časopisju nismo doslej naleteli na komentarje o novem zakonskem osnutku. Menimo vsekakor, da bodo gospodarski krogi precej razočarani nad novo »reformo«, kakor si jo zamišlja minister Togni. V bistvu bo reforma pustila vse pri starem. Razen nekaterih upravno-tehničnih določb, se bo delovanje zbornice opiralo na zakon iz leta 1934, ki je bil iz-dar pod fašistično vladavino.
Pričakovane in zahtevane volitve zborničnih svetovalcev so v zakonskem osnutku komaj napovedane. Medtem bo v veljavi še bolj kompliciran postopek o imenovanju svetovalcev od zgoraj: značilno je, da bo pri tem imelo pravico do soodločanja celo ministrstvo za notranje zadeve, ki z zbornicami nima nič skupnega.
podeljeno: 5,5 milijona dvema kamnolomoma, 3 milijone nekemu prevoznemu podjetju za nabavo vlačilcev, 10 milijonov neki mehanični delavnici in 6 neki garaži.
NE SODITE JIH PO COCA-COLI!
Londonski »Times« je mnenja, da bi bilo povsem zgrešeno soditi Američane po pojavih, kakor je Coca-Cola, ali pa po njihovi propagandi in reklami. Treba je priznati, da so A-meričani človekoljubni, dostopni za ; nove ideje in zelo človeški.
• •
Koliko stane gledališče. V Bazlu razpravljajo o načrtu za predelavo gledališča, ki naj bi imelo 1800 sedežev. Predelava bi stala 4,200.000 frankov s pritiklinami vred. Po drugem načrtu naj bi se zadovoljili z 850 sedeži in skromnejšo opremo. Za to bi potrošili 1 milijon frankov. Z ostalim denarjem, t. j. s 3,2 milijona frankov, bi zgradili novo gledališče s 600 do 700 sedeži.
SE VEČJI KOLHOZI
V »Pravdi« je nedavno izšlo več člankov, iz katerih sklepajo, da namerava sovjetska vlada povečati površino obdelovalne zemlje, ki je bila izročena posameznim kolhozom. Ustvariti nameravajo ogromne kolhoze. Cepitev traktorskih in strojnih brigad se ni obnesla; kmetje so pričeli zanemarjati delo. Članke so napisali _ Andrejev, član Politbiroja in šef ko- i lektivizacije, Golubjov, tajnik Ko- I munistične partije v Kursku, in Kru-šev, tajnik Komunistične partije v Moskvi.
Dovolj je znano, da se novi italijanski zakoni s prav redkimi izjemami razširjajo tudi na zavezniško področje tržaškega ozemlja. Zato ^aš list od časa do časa seznanj; javnost tudi s tistimi novimi italijanskimi pravnimi predpisi, ki imajo neposredno ali posredno gospodarski značaj.
Dosti dolgo so se zakonodajni organi v Italiji bavili z urejevanjem stanovanjskega vprašanja v mestih. Uspeh razpravljanj je zakon o najemu in podnajemu nepremičnin v mestih z dne 23. maja 1950, št. 253, ki je stopil v veljavo 27. maja. Iz dokaj obsežnega besedila zakona smo posneli naslednje glavne določbe.
Zakon postavlja načelo, da se najemne pogodbe, katerih veljavnost je bila podaljšana že s dosedanjimi predpisi, ne bodo mogle odpovedati vse do konca leta 1951, ali z drugimi besedami: do sedaj zaščitena stanovanja in poslovni prostori bodo zaščiteni tudi še naprej do konca leta 1951, in sicer tako, da poteče veljavnost najemne pogodbe povsod tam, kjer velja odpoved po običaju, šele s prvim običajnim odpovednim rokom, ki nastopi po 31. 12. 1951. Vseh teh ugodnosti ne uživajo tisti najemniki, ki so sklenili najemne pogodbe po 1. 3. 1947, razen če so bile stvarno samo obnova starejših najemnih pogodb. Prav tako ne spadajo pod zaščito najemne pogodbe za stanovanja in poslovne prostore v hišah, ki so bile zgrajene ali obnovljene izza meseca maja 1946.
Kljub načelnemu predpisu, da so stanovanja neodpovedljiva, postavlja zakon nekaj izjem. Tako se smatra, da najemna pogodba sploh ni podaljšana, med drugimi redkejšimi primeri tudi takrat, kadar ima najemnik možnost drugega stanovanja, ali pa če je dal celo stanovanje v podnajem ali če ga je dal v najem samo deloma, pa sam v njem ne stanuje; v tem zadnjem primeru pa sme stopiti v najemno razmerje pod enakimi pogoji podnajemnik. Ker v takih primerih najemnik ne spada pod zaščito, bo smel najemodajalec zahtevati takojšnjo izpraznitev.
Na štiri mesece pa sme najemodajalec odpovedati pogodbo, če dokaže, da rabi nepremičnino nujno in neodložljivo on sam zase, za otroke ali za starše, bodisi za stanovanje ali za izvrševanje poklica. Ce gre za poslovne prostore, v kate-
rih je najemnik vršil trgovsko dejavnost, je zanimivo, da bo smel deložirani najemnik zahtevati od najemodajalca odškodnino za vpe-ljanost svojega podjetja, ako bo vršil najemodajalec v teh prostorih enako dejavnost. Prav tako se sme najem odpovedati na 4 mesece, če nudi najemodajalec najemniku druge primerne prostore pod približno enakimi pogoji in če prevzame tudi stroške preselitve. Vse te olajšave veljajo tudi za javne in razne druge zasebne ustanove, če rabijo najemne prostore zase ali za stanovanjske namene svojih uslužbencev. Novi lastniki pa se smejo posluževati opisanih ugodnosti štirimesečne odpovedi šele, ko so minila tri leta od dne nakupa, pa čeprav bi nepremičnino sami rabili.
Posebni predpisi veljajo, kadar nastane nujna potreba velikih popravil ali preureditev, kakor tudi za slučaje, kjer ima najemnik prekomerno veliko stanovanje, pri čemer pa je zakon zelo širokogruden za najemnika.
Najemnine, ki so veljale doslej, se s 1. junijem povišajo pri stanovanjih in poslovnih prostorih obrtnikov načeloma za 50%, pri razkošnih stanovanjih tudi za 100% in v nekih primerih 200%. Od tega pravila odstopi zakon, če gre za revne najemnike ali za revne prostore; tu znaša povišek lahko samo 20% ali pa sploh nič. Drugi poslovni prostori se pa lahko povišajo za 100%, a zakon tudi tu našteva nekaj odstopov od pravila. Vsekakor je odstotek povišanja pri stanovanjih in poslovnih prostorih samo polovičen od dopustnega, torej le 25% oziroma 50%, če gre za najeme, ki so bili pogojeni po 18. 6. 1945.
Poleg tega osnovnega poviška pa bo moral plačevati najemnik še poseben povišek, ki se giblje med 75 in 200%, in sicer takrat, kadar oddaja najete prostore v stalen ali sezonski podnajem. Vsekakor pa zakon predvideva, da se bodo s 1. januarjem 1951 dovolili novi poviški najemnin.
Predpisano je, da mora najemodajalec naznaniti povišanje najemnine s priporočenim pismom in povratnico. Najemnik, ali namesta njega podnajemnik, pa mora prav tako naznaniti najemodajalcu podnajem-no pogodbo in obseg podnajema.
Povišanje najemnin v Italiji
Datum		Stanovanja		Trgovine		Pisarne
	% POV.	100*	% POV.	100	% POV.	100
1. febr. 1946	60	60	140	140	140	140
		160		240		240
1. marca 1947	25	40	100	240	100	240
		200		480		480
1. jan. 1948	20	40	30	144	30	144
		240		624		624
1. jan. 1949	30	72	50	312	30	188
		312		936		812
1. junija 1950	50	156	100	936	50	406
		468		1872		1218
1. jan. 1951	50	156	100	936	50	406
		624		2808		1624
* Za račun je	vzeta kot osnova najemnina, plačana leta 1938					= 100.
Povišanje najemnin v Trstu
Datum		Stanovanja		Trgovine		Pisarne
	% POV.	% POV. 100		100	% POV.	100
1. junija 1946	50	50	150	150	150	150
		150		250		250
1. febr. 1947	70	105	200	500	100	250
		255		750		500
1. maja 1949	30	76,5	105	787,5	45	225
		331,5		1537,5		725
Po vsem tem	so se najemnine za stanovanja v Italiji				povišale od osno'	
100 v letu 1938 na 624 do maja 1950, za trgovine na 2808 in pisarne na 1624. V Trstu so se najemnine za stanovanja povišale od 100 na 331,5, za trgovske lokale na 1537,5. (Pri zadnjem povišanju, t. j. maja 1949 razlikuje zakon več vrst lokalov, in sicer znaša povišek pri luksuznih lokalih — barih, trgovinah z dišavami in ženskimi oblačili, luksuznih krojačnicah itd. — 105 %, pri gostilnah 100 %, v nekaterih primerih 50 in 30 % [glede na datum pogodbe], pri trgovinah na splošno 65%, obrtniških delavnicah 45% in gledališčnih dvoranah 70%).
Nične so glede zaščitenih stanovanj pogodbe o tako imenovani »buona uscita« (odpravnina). Na njen račun plačani zneski se lahko zahtevajo nazaj v enem letu po izpraznitvi najemnega objekta, neplačani zneski pa poračunati na najemnini.
Spori o najemnini in podnajem-nini spadajo v pristojnost preture (sodišče), v katere območju leži najemni objekt. Postopek pred pre-torjem ni podvržen strožjim predpisom civilnopravnega postopnika in tudi ne taksam in drugim pristojbinam.
Zanimive so določbe o prisilni izpraznitvi. Načeloma velja pravilo, da določi sodišče na temelju izvršilnega naslova, na zahtevo najemodajalca in po zaslišanju najemnika dan, ko se bo morala izvršiti prisilna izpraznitev. Ce najemnika ni pri razglasitvi zadevnega sodnega odloka, mu ga mora sodišče dostaviti vsaj 10 dni pred dnem, ki je določen za izpraznitev. Kar zadeva dolžino roka, bo imelo sodišče dokaj proste roke, vendar ne bo smel biti daljši od šestih mesecev. Sodnik bo moral upoštevati stvarne razmere glede razpoložljivosti stanovanj v ustreznem mestu, obseg prisilnih izpraznitev, ki jih bo v njem opraviti, razmere najemnika in končno tudi potrebe najemodajalca po stanovanju. Ce pa najemnik ne izpolnjuje najemne pogodbe, torej n. pr. če ne plačuje najemnine, in pa če mu nudi najemodajalec drugo primemo stanovanje, ne sme biti rok prisilne izpraznitve daljši od 30 dni.
Rok, ki ga sodišče prvotno določi, se sme tudi podaljšati, toda ne več kakor za tri mesece, kadar bodo za to važni vzroki, ki so se naknadno pojavili in ki jih zakon našteva, veljajo seveda tudi za podnajeme.
Dr. S. D.
PREPOVEDANO UMRETI. Nemško mestece Radbuch ne more razširiti svojega pokopališča, ker c-sosedje upirajo prodaji potrebnega zemljišča. Ze leta 1946 je občinska uprava prosila deželno upravo za pomoč proti sosednim kmetom. N it' ta ni mogla prepričati kmetov, naj vendar odstopijo nekaj zemlje, ker sicer ne bodo imeli kam pokopavati mrličev. Toda ves trud je bil zaman. Za zadevo se je zdaj zavzela nemška vlada, ki namerava potrebno zemljo razlastiti.
LISTNICA UREDNIŠTVA
B. V., pravnik, Ljubljana. Hvala za opozorilo! Vrstni red v razpredelnici se je zmešal zaradi poznejše korekture v tiskarni. Zaradi tega obljavljamo razpredelnico vnovič na drugem mestu.
Glavni urednik LOJZE BERCE’
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK
Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska
Pristaniški sklad v Italiji
Italijansko ministrstvo Za trgovinsko mornarico je s posebno o-krožnico (z dne 22. febr. 1950) u-stanovilo poseben sklad za gospodarsko pomoč pristaniškim delavcem, organiziranim v pristaniških družbah. Iz tega sklada bodo prejemali denarno podporo tisti delavci, ki ne bodo polno zaposleni v času mrtvila v. lukah. V ta namen se bodo povišale luške tarife Za delovno silo in denar se bo stekal v sklad pristaniških delavcev pri Zvezi pristaniških delavcev (Fondo Assistenza economica Lavoratori delle Compagnie Portuali). — Odbor avtonomnega konzorcija v Genovi, ki upravlja luko kakor Javna skladišča v Trstu, je že uveljavil določbo glede pristaniškega sklada in povišal tarifo za prenos nekatrih vrst blaga, kakor premog-, za 2.50%.
Kaj sem videl v prosti luki
Svojevrstna organizacij a pristaniških
Tržaški pristaniški delavci se v tilavnem delijo na tri vrste: a) delavci, ki so staino nameščeni pri uPravi Javnih skladišč; b) delavci, ki s o v stalni službi pri zasebnih Podjetjih, ki poslujejo v vseh treh oddelkih tržaške luke, t. j. v stari luki, v novi luki pri Sv. Andreju in v lesni luki pod S čedno; c) neodvisni delavci, ki jih najemajo po Po trebi in plačujejo po posebnih tarifah, dogovorjenih med predstavniki delavcev na eni strani ter npr ave Javnih skladišč in zasebnih Podjetnikov na drugi.
O prvih dveh vrstah ne bomo tukaj govorili; delavci kategorije a) živijo v podobnih razmerah kakor sPloh vsi delavci javjiih uprav: tisti, ki sodijo v kategorijo b), pa kakor delavci pri zasebnih podjetnikih sploh. Precej različen pa je Položaj neodvisnih pristaniških delavcev. Ti so združeni v treh posebnih družbah, in sicer: 1. Pristaniška družba za razkladanje v tržaških Pristaniščih, 2. Pristaniška družba Za nalaganje in razlaganje ladij in
3. Pristaniška družba za premog in rude.
To so nekake delovne zadruge, ki zagotavljajo svojim članom približno enako delo in zaslužek na podlagi postavljenih »turnusov« (izmen). Vsak član takšne družbe ve, da bo prejel njemu pripadajoči večji ali manjši del zaslužka, kakor bo že njegova družba imela več ali manj dela, ker odpade na vsakega člana po v\rsti (»turnusu«) fljnnk del zaposlenosti.
Težji pa je seveda položaj tistih pristaniških delavcev, ki niso člani nobene med omenjenimi tremi družbami. Te pokličejo na delo le v primerih, ko imajo družbe več dela, kakor ga lahko zmagajo člani teh družb. Kadar delajo, zaslužijo sicer prav toliko kakor tisti, ki so
člani družbe; toda to jim mnogo ne koristi, ko le redkokdaj pridejo do dela. Vsi ti slučajni pristaniški delavci si seveda iskreno želijo, da bi bili sprejeti v katero teh družb. To pa se le redko komu posreči. V prvi povojni dobi so družbe sprejele še precejšnje število »slučajnih« med svoje člane, sedaj pa je splošno malo dela v tržaški luki, da bi mogle družbe pomnožiti število svojih rednih članov. Starejših delavcev sploh ne sprejemajo, da si prihranijo pokojnine, ki jih družba izplačuje svojim članom, ko prekoračijo starost 60 let; izjemoma tudi še prej, ako je nekdo postat nesposoben Za delo. Sicer pa ni nihče primoran, da bi šel takoj po dopolnjenem 60. letu v pokoj, ako se čuti še sposobnega Za delo.
Pod št. 1 navedena družba za razkladanje izplačuje svojim upokojencem zdaj le 3000 lir mesečno, kar je treba smatrati le za nekakšen priboljšek k splošni pokojnini, ki jo tudi pristaniški delavci uživajo kakor vsi ostali delavci, ki so zavarovani za starost. Ako bi pokojnine zadostovale za življenje, bi prenekateri starejši delavec zapustil delo in odstopil svoje mesto mlajšim, močem, ki se morajo dolga leta preživljati s skromnimi zaslužki slučajnih pristaniških delavcev.
Člani vsake družbe si na vsakoletnih občnih zborih izvolijo svoj idbor, ki vodi družbo. Poleg tega izvoli občni zbor tudi poslovodjo, njegovega namestnika in načelnike delovnih odredov (capo squadra), ako ne poveri teh nalog sa-
delavcev
m emu odboru. Poslovodja in načelniki odredov vodijo in nadzorujejo delo, sami pa niso udeleženi pri mem. Plačo prejemajo od svoje
družbe, ki ji odstopajo delavci 17_
29 % svojih zaslužkov za pokojninski sklad in (5 %> upravne stroške. Nepotrošeni del prispevkov se delavcem povrne.
Plače omenjenih funkcionarjev se določajo na podlagi povprečnega zaslužka delavcev. Ker pa ti zaslužki niso vedno vsi enaki, se seštejejo različni zaslužki, v stari luki tridesetih, v novi pa 60 delavcev. Ta vsota deljena s 30 oziroma 60 da tevilo, ki določa plačo dotičnega funkcionarja. Iz tega sledi, da nekateri delavci zaslužijo več nego funkcionarji, kar pa je pravilno, ker delavci delajo tudi ponoči —
ako je seveda nočno delo, funkcionarji pa le podnevi in imajo lažje opravilo.
Vsaka teh treh družb je enotna za vse tri luke in ima v vsaki luki (stari, novi in lesni) svoje p odori-selce.
Pred kratkim je Delavska zbornica (Camera di Lavoro), v kateri so organizirani demokrščanski in socialistični delavci, ustanovila novo družbo pristaniških delavcev, ki naj bi delala konkurenco sedanjim družbam ali jih celo izpodrinita. Nova družba je tudi že predložila vlog d za priznanje na pristojno mesto. Ker bi bilo težko navesti gospodarske razloge za delovanje neve konkurenčne družbe, so se u-stanovitelji spustili na politično raven in dali novi družbi ime »Italia«. S tem imenom pa je tudi vse povedano: povedano je namreč, da bi morali — po že davno uveljavljenem sistemu — domačini izprazniti tudi tržaško luko in napraviti prostor drugim.
—od—.
24. junija 1950.
— 4
TRZNI PREGITI»
V zadnjih dveh tednih ni bilo na krajevnem in bližnjih trgih nobene važnejše spremembe ali značilnega dogodka. V pričakovanju novega •pridelka so postali kupci še previdnejši. Na trgu vlada zaradi tega mrtvilo, blagovni promet pa se omejuje le na zadostitev najnujnejših potreb. Pozornost trgovskih krogov se v sedanjem obdobju obrača zlasti na žitni trg, ki je naj občutljivejši indeks splošnega tržnega razpoloženja. Dosedanja tendenca tega trga je v pogledu cen vsekakor usmerjena na rahlo nazadovanje.
ŽITARICE
Prve kupčije s pšenico na trgih bližnje Benečije so bile sklenjene na podlagi cene 6000 do 6100 lir za stot, t. j 300 do 400 lir manj kakor znaša uradna cena pri odkupu kontingenta pšenice, ki ga bodo namenili državnim žitnicam. Nasprotno so kvota-cijv koruze precej trdne; na minogih trgih se je koruza celo podražila.
Rovigo: plenica start priijUelek I 6400 do 7500 lir za stot, II 6250 do 6350, III 6150 do 6200; ječmen 4700 do 4800; rž 4500 do 4600; koruza 5800 do 6000; bela koruza 5500 do 5700 lir za stot.
Verona: pšenica I 6300 do 6400, II 6200 do 6250; oves 3700 do 3800; rž 4400 do 4500; ječmen 4400 do 4600; koruza 6100 do 6200.
ŽIVINA
Cene živine se na vseh trgih, ki oskrbujejo Trst, gibljejo okrog starih kvotacij: število kupčij kaže vsekakor na zmerno nazadovanje. Zaradi sezone vlada na trgu prašičev skoraj popolno mrtvilo. Prašički za rejo so se še nekoliko pocenili.
Rovigo: voli 240 do 260 lir za kg žive teže; krave 230 do 250; biki 220 do 240; teleta 400 do 420; kokoši 600 do 620; zajci 200 do 220; pitani prašiči 310 do 330; prašički 450 do 490.
Moden a: voli nad 4 leta starosti I 290 do 310, II 210 do 250; krave nad 4 leta I 200 do 240, II 180 do 200, lil 130 do 150; prašiči od 30 do 50 kg 380 do 400, nad 50 kg 380 do 400, od 100 do 120 kg 290 do 300, od 120 do 150 kg 300 do 310, nad 150 kg 310 do 330; prašički 450 do 480 lir za kg.
VINO
Proizvajalci vztrajajo na doseženih cenah in skušajo izkoristiti začasno boljšo konjunkturo, ki je nastala na vinskem trgu v preteklem mesecu; maju. Sicer pa gre za neznatno zboljšanje, ki ne bo rešilo proizvajalce kronične hude krize.
Na tržaškem trgu se gibljejo ceniki vina okrog naslednjih kvotacij: belo Conegliano 48 lir za liter, belo Albana 55; briško vino 90; belo Soave 58; črno Valpolicella 55, Bardolino 58, črno istrsko 58; belo istrsko vino 480—490 lir za hl/stop.; vipavsko 460 do 480; belo poreško 470 do 480, črno poreško 500 do 510 lir za hl/stop.
Verona: Valpolicella 420 do 470 za hl/stop.; Soave 420 do 480; Bardolino 400 do 450; »Verona« 390 do 400.
Firenze: običajna vina 1949 9 do 10 stop. 2600 do 3200 lir za Stot, 10 do 11 stop. 3200 do 3700, 11—12 stop. 3700 do 4300; fina letošnja vina 11 do 12 stop. 4200 do 5200; 12 do 13 stop. 5200 do 6500.
San Severo: črna vina 10,5 do 11 stop. 300 lir za hl/stop. 11—11,5 stop. 310, 12 stop. 320 do 340.
MLEČNI IZDELKI
Proizvajalci mleka so zelo, zaskrbljeni zaradi krize, ki je zadela vso mlekarsko panogo glede na cene pri .proizvodnji. Preteklega meseca maja so cene mleka in mlečnih proizvodov zabeležile vprav katastrofalen padec. V začetku junija se je položaj nekoliko zboljšal predvsem v pogledu masla, ki se je zaradi večjih nakupov blaga za 'hladilnike nekoliko podražil. V zadnjem tednu so pričele cene zopet padati in so že dosegle kvotacije, ki so veljale na koncu maja. Zdaj računajo, da morajo mnogi poljedelci prodajati mleko po ceni, ki je do 50% nižja od stvarnih proizvajalnih stroškov. V nekaterih primerih je n. pr. cena mleka v severni Italiji že 20 do 22 lir za liter. Razmere italijanskega mlekarstva in sirarstva se seveda škodljivo odražajo tudi na krajevni trg mleka, ki je po vrednosti najvažnejši tukajšnji kmečki proizvod.
SADJE IN ZELENJAVA
V Trstu za kg na debelo fco tržišče: česen 40 do 90 lir, špargelni 250 do 300, kumare 60 do 100, čebula 15 do 28; fižol v stročju 60 do 170, me-lancani 280 do 450; krompir 20 do 45, paprika 200; paradižniki 50 do 120, špinača 40 do 60; marelice 80 do 160; pomaranče 75 do 240; smokve 30 do 100; jagode 500 do 600; breskve 60 do 200; češplje 15 do 30.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Sir Gorgonzola 480 do 570 lir na debelo f.co skladišče prodajalca; parmezan 1200 do 1250; ementhal 680 do 720; slanina 360 do 380, mast 300 do 310; šunksf »Praga« 1200; olivno olje 365 do 540; semensko olje 340 do 345; fižol »Saluggia« 140 do 145;
krušna moka 80% 83 do 85, koruzna | tisoč lir za kub. m; hrastovina »bou-moka 60 do 65; kava Brazil običaj- les« 37 do 42 tisoč; tramovi »Trst«
na 980 do 1100; ista Santos 1220 do 1350; Kostarika 1380 do 1400; San-domingo 1280 do 1340; bosanske češplje 270; običajni riž 90 do 100 lir za kg.
RABLJENI AVTOMOBILI
Trst:	Fiat 1100	1948 Cabriolet
900.000 lir; Fiat 1400 1950 Cabriolet 2 milijona; Fiat 500 B 1948 odkrit 650 tisoč; motocikli Guzzi »Airone« 300.000; »Vespa« 125 cc 140.000; ista 98 cc III s. 80.000; »Lambretta« B 140.000 lir.
LES
Razmere v krajevni trgovini z lesom se v zadnjih mesecih niso v bistvu izpremenile. Na tržaškem trgu se cene v prosti pristaniški coni gibajo okrog naslednjih kvotacij: rezani mehki les »tombante« 12 do 14
7500 do 8000; hrastovina 35 do 40 tisoč; parjena neobrobljena bukovina 27 do 32 tisoč; parjena obrobljena bukovina 31 do 34 tisoč; naravna bukovina 17 do 18 tisoč; bukove vezane plošče 80 do 85 tisoč; neobrobljena jesenovina 28 do 30 tisoč; hrastovi parketi 1700 do 1800 lir za kv. meter; isti bukovi 700 do 800; bukova hlodovina za luščenje 17 do 20 tisoč lir za k. m; običajna bukova hlodovina 11 do 15 tisoč lir za k. m.
Bolcan. Hlodovina za žaganje 7500 do 7900 lir za kub. m; žagani les »tombante« 15.500 do 17.000; žagani menki les I 28 do 30 tisoč, II 21 do 23 tisoč, IH 13.500 do 15.000, IV 9500 do 10.500; tramovi »Trst« 8500 do 9500 lir za k. m; celulozni les 3500 do 4000 lir za prostorninski meter.
MEDNARODNA TRZISCA
Koruza
CHICAGO
NEW YORK
Baker	„	,
cin	„
Svinec	„	„
Cink	„	„
Aluminij	„	„
Nikelj	„	' „
Krom (dol. za tono)
LONDON (f. šter. za d. tono),
Baker
Baker blister
Svinec „ „ j; „	...........
Antimon „ „	„	.,	...........
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ 1. (taierjev za kantar) » „Zagora“ I. „	„	)
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)__
20/VI	23/V	6/VI
211 50	233.75	229—
144—	147.35	149.75
22 50	19.50	20.50
76.75	77.25	78.50
12—	11.25	12—
15. -	12—	12,—
17 50	17—	17.50
48—	40—	40—
38—	37—	37—
72—	73—	72—
186—	162.—	170. —
178—	157.50	164—
88.69	90—	96—
160—	160—	160.—
73.55	95.60	75.86
—-—	135.50	120—
184.60	176—	168.60
VALUTE V MILANU
BORZA
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
9. VI.	22. VI.	Min.	Maks.
6.500	6.600	6.500	6.800
5.100	5.150	5.100	6.250
623	622	622	623
174	174	174	174.
146	144	143,50 146	
1.550	1 560	1.550	1.570
23	23,50	23	24
770	770	.	770	780
BANKOVCI V CURIHU dne 21. VI. 1950
ZDA (1 dol.)	4,32
Anglija (1. f: št.)	11,07
Francija (100 fr.)	1.22
Italija (100 lir)	0,69
Avstrija (100 šil.)	15,70
Čehoslov. (100 kr.)	0,90
Belgija (100 fr.) 8.57 Holand. ( 100 fl.) 106.— svedska (100 kr.) 71.50 Izrael 1 f, št.)	6,—
Španija (100 pez.) 8.15 Argent. (100 pez.) 29—
Južna železnica
Splošne zavarov.
Assicuratrice
Riun. Adr. Sic.
Jerolimič
>Istra-Trst«
»Lošinj«
Martinoliè
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
N! PAPIRJI V 9 VI. 22. VI.		TRSTU Min.	Maks.
2.118	2.043	1.960	2.120
6.025	5.850	5.790	6.025
775	740	740	775
1.760	1.715	1.700	1.760
1.660	1.700	1.660	1.700
555	555	555	555
7.300	7.300	7.300	7.300
1.475	1.475	1.475	1.475
3.215	3.215	3.215	3.215
6.500	6.500	6.500	6.500
580	580	580	580
991	991	991	991
191	185	179	191
170	171	165	172
128	110	110	128
800	800	800	800
1000	1000	1000	1000
Napetost, ki je v zadnjih časih vladala na mernarodnih trgih, je po najnovejših vesteh v glavnem prenehala. Cene kovin, ki so običajno najznačilnejši indeks tržnega razpoloženja, so se razen nekaterih izjem, ustalile na doseženih kvota-cijah. Prav tako so se ublažile silni visoke k votacije kavčuka, ki se je v zadnjih tednih podražil nad vsakim pričakovanjem. Trgovanje z glavnimi poljedelskimi proizvodi, ki so predmet svetovne izmenjave, kaže na stalnost. V mnogih primerih pa so ceniki poljedelskih proizvodov zabeležili rahlo nazadovanje iz česar sklepajo, da se bo v kratkem zopet uveljavila tendenca nazadujočih cen, zlasti pri tistih proizvodih, ki so doslej ohranili visoke cene le ob umetnih državnih podporah.
KOVINE
Najbolj iskana kovina na svetovnem trgu je danes cink. Povpraševanje po cinku je zlasti na ameriškem trgu zelo veliko. Ce k temu dodamo še dejstvo, da ameriška vlada nadaljuje s strateškimi nakupi kovine, ni čuda, da ponudba ne more kriti povpraševanja. Zaradi vseh teh okolnosti se je cink v preteklem tednu zopet podražil tako v ZDA kakor v Angliji.
Razmeroma dobra konjunktura vlada še vedno za baker. Na koncu junija bo v ZDA potekel rok, ki je bil predviden za popolno o-prostitev uvozne carine, ki je znašala 2 stotinki dolarja za funt. Potrošniki zahtevajo, da se ta olajšava podaljša še za dve leti, in ameriška vlada je baje že krenila na pot takšne rešitve; proti njej pa so se seve- ; da odločno postavili ameriški proizvajalci te kovine.
Na nekoliko šibkejši podlagi se trenutno sklepajo na svetovnem trgu posli s svincem, kar naj bi bilo v prvi vrsti odvisno od dejstva, da so ZDA prenehale z večjimi strateškimi nakupi te kovine. Cin je ohranil stare kvotacije, ni pa izključeno, da bo prišlo do nadaljnje pocenitve v zvezi s trenutno dobro razpoložljivostjo. Živo srebro se je v nasprotju s splošno tendenco kovinskih tržišč pocenilo na angleških trgih (od 17 - 17,25 na 16,75 - 17 funtov šterlingov za steklenico); v ZDA so kvotacije živega srebra kljub konkurenci v bistvu že mnogo časa neizpremenjene.
KAVČUK
Na londonskem tržišču se je kvo-tacija kavčuka zopet znišala pod 2 šilinga za funt. S tem se je napetost, ki je vladala na tem področju trgovanja nekoliko ublažila. Vlada ZDA je protestirala pri proizvajalcih zaradi previsokih cen in špekulativnih manevrov na trgu kavčuka. Poročajo, da je ameriška intervencija razburila in tudi užalila londonske gospodarske kroge, ki smatrajo to
vmešavanje v njihove posle za popolnoma neumestno.
BOMBAŽ
Ko bo prvega avgusta tega leta zaključena bombažna kampanja, bo znašal višek proizvodnje napram svetovni potrošnji okrog 17 milijonov bal. (lani so na svetu proizvedli 31 milijonov bal, potrošnja pa je znašala okrog 29 milijonov bal).
Nadprodukcija bombaža pa bo prišla do izraza predvsem v ZDA. ki bodo ob zaključku bombažne kampanje razpolagale z 7,5 milijona bal, za katere niso še dobile kupca. Od te količine je vlada že nakupila okrog 4,5 milijona bal. Opazovalci menijo, da se ta predvide vanja ne bodo uresničila, če bodo stvarno potrjene vesti o hudi škodi na bombažnih kulturah, ki so jo povzročili in jo še povzročajo razni škodljivci.
Svojstveni položaj vlada na e-giptskem bombažnem trgu. Egiptski bombaž je, zelo iskan. Kljub temu pa so se pričeli trgovci izogibati egiptskega tržišča predvsem zaradi visokih cen. Poročajo, da vlada zaradi tega v egiptski trgovini precejšnja kriza. Po mnenju opazovalcev je prišlo do današnjega položaja predvsem zaradi neprimernega vmešavanja egiptske vlade v to vejo trgovine, zlasti pa zaradi ostva-ritve pravega izvoznega monopola, ki je prišel v roke dveh največjih
egiptskih izvoznikov bombaža. Dobre posle je Egipt v zadnjih časih sklenil s Sovjetsko zvezo, ki je na račun bombaža poslala v Egipt o-krog 1 milijon stotov pšenice, 1 milijon stotov koruze in 20.000 stotov sladkorja. Osnovna cena za finejše vrste bombaža tipa »karnak« in »ashmouni« se je sukala pri teh poslih okrog 23 funtov šterlingov cif Aleksandrija, kar ustreza 80 dol., t. j. okrog 10% več, kakor znaša kvo-tacija blaga iste kakovosti v ZDA.
V Sovjetski zvezi so ustanovili med tem novo ministrstvo za bombaž. S Z namerava namreč vsaj podvojiti, če ne potrojiti sedanjo proizvodnjo bombaža v prihodnjih desetih letih. Sedanja letna proizvodnja sovjetskega bombaža znaša okrog 2,8 milijona metrskih ton.
VOLNA
Cene volne in volnenih proizvodov so na svetovnih trgih še vedno zelo napete. V Avstraliji so uvedli, posebno takso 5 - 10% na vrednost prodane volne; donos takse pojde za stabilizacijo in podporo proizvajalcem v primeru pocenitve.
Računajo, da bo znašala proizvodnja umazane volne v letošnjem gospodarskem letu 1949-50 3833 milijonov funtov (povpreka 1934-38 3788 milijonov funtov; proizvodnja v letu 1947-48 3705, v 1. 1948-49 3753 milijonov funtov.
Od celotne letošnje proizvodnje odpade na Avstralijo 1090 milijonov funtov, na Novo Zelandijo 365, na Južno Afriko 205, na ZDA 265, na Argentino 295, na SZ 280, na Urugvaj 150 milijonov funtov.
LES
Po poročilu gospodarske komisije OZN bo letošnja proizvodnja lesa v zapadni Evropi približno enaka lanski ali pa nekoliko nižja. V 1. 1949 je proizvodnja lesa na istem področju narasla za 14% v primerjavi s prejšnjim letom. Potrošnja lesa v zapadni Evropi kaže na zmerno, a stalno napredovanje. Cene lesnega materiala pa so bile po pocenitvi v začetku leta 1949 precej stalne vse do razvrednotenja funta šterlinga; na koncu lanskega leta pa so se te cene pričele zopet dvigati zaradi porasta proizvodnih stroškov gozdne industrije zlasti na Finskem. Švedskem in v Avstriji.
ŽITARICE
Na svetovnem trgu se je v zadnjih tednih pojavila precej izrazita tendenca k nazadovanju cen v zvezi z dobro perspektivo glede bodočega pridelka. Računajo, da bo Evropa vsekakor uvozila znatno manjše količine žitaric kakor v preteklih letih. Poleg tega so se pričeli evropski in ostali potrošniki zanimati v vedno večji meri za naravne žitarične trge vzhodne Evrope in Sovjetske zveze, kjer ni potreba kupovati blaga s težkimi dolarji. Ka-
kor je bilo poudarjeno na gospodarski komisiji OZN v Ženevi predstavlja trgovanje z žitaricami osnovo za oživitev blagovne izmenjave med zahodno in vzhodno Evropo. Vzhodna Evropa brez Sovjetske zveze bi zdaj razpolagala z viškom 30 milijonov stotov žitaric, to je le z nekoliko manjšo količino kakor so jo letno povprečno izvažali v obdobju 1934-1938. Sovjetska zveza bi poleg tega lahko nudila Evropi o-krog 15 milijonov stotov žitaric, t.j. približno dvakrat toliko kakor je znašal njen povprečni letni izvoz v pravkar omenjenem obdobju.
Vse kaže, da bodo ZDA zgubile precej svojih klientov v trgovini z žitaricami v Evropi in izven nje. Tako je n. pr. Italija že sklenila razne pogodbe s Sovjetsko zvezo, Brazilija pa se bo odslej oskrbovala na argentinskem trgu. Značilno je tudi dejstvo, da bo francoska proizvodnja letos prvič po vojni zadostila domačim potrebam in jih celo prekosila.
Moda draži čevlje
. Prodajalci čevljev se v Trstu že mnogo časa pritožujejo zaradi mrtvila, ki je nastalo pri prodaji na drobno. Prav tako obratujejo italijanske tovarne čevljev, ki so si v glavnem osvojile ves tržaški trg, mnogo pod normalno zmogljivostjo. V kritičnem položaju je tudi vsa industrija, ki pre-
deluje surovo kožo. Tržne zaloge " v Trstu je okrog 100 trgovin s čevlji — so prenatrpane z raznim blagom, ki ne najde odjemalcev. Pomladanske razprodaje niso, po zatrjevanju trgovcev, prinesle pričakovanega uspeha. .
Mnenje izvedencev je, da so cene čevljarskih proizvodov povprečni kupni zmogljivosti širokih množic potrošnikov, čeprav so v zadnjem letu nekoliko nazadovale, še vedno nedostopne. Proizvajalci so se doslej trudili» da bi privabili čim več odjemalcev 1 izdelovanjem pestre izbire najrazličnejših vrst čevljev; na pobudo tovarnarjev so bile n. pr. sezonske modne spremembe uvedene tudi pri moških čevljih, kjer so, kakor znano, vedn° prevladovali klasični tipi Obutve. 'ra način uveljavljanja čevljarskih proizvodov pa se je izkazal za zgrešeryga-Drobitev proizvodnje v številne izdelke obremenjuje proizvodne stroške, iz" premenljivi modni okusi pa oviraj0 razprodajo zastarelih vzorcev in P0' vzročajo vedno večje kopičenje nePr0-danega blaga. Vse te okoliščine se se-veda^odražajo na prodajnih cenah vseh vrst čevljev in ne dopuščajo Pr*' lagoditve trga stvarni kupni zmogli*' vosti potrošnikov.
Med industrijci se je zaradi te®3 pričela razvijati težnja, da bi poenostavili proizvodnjo in da bi zajezi'* tendenco prepogostih modnih sprememb.
AVTOPODJETJ E
STAR
Tovorni prevozi Tei. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAŽA
TRST — ULICA MORER1 7 — ROJAN
JAKOB PERHAUC
Trgovina ttalmii vin. likerjev, žganja in sirupov
Ustanovljena leta 1881
Trsi — Ulica Xidias ©
Telefon štev. 96=332
Trst
STUBIEBAKEH 195«
TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGA11 NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK
IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ
TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" 01. Palestina 10/b, tel. 83- 0? - TEST
KOMPENZACIJE. Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVOD*