Stran 316.
Kmetijstvo.
O preuredbi bakreno-apnenaste zmesi kakor sredstvo proti peronospori.
»Hrvatska Domovina" priobčuje iz peresa profesorja gosp. Mate Dudan-a sledeči zelo poučljivi spis:
Akoravno se uporablja že mnogo let v naših vinogradih kakor sredstvo zoper strupeno roso zmes bakreno-apnenaste tekočine, vender še do danes nikdo ni pogodil pravega jednotnega načina, kako se prireja ta važna zmes.
Nekateri vzamejo po 1 kg modre galice in ugaše-nega apna, drugi pa 2 kg pa je tudi takih, ki vzamejo po — S kg modre galice in S kg apna na 1001 vode!
Vse to ni pravilno, ker ne koristi našim vinogradom v oni meri, kakor bi moralo z ozirom na to, da je treba posvetiti vinogradom čedalje več pozornosti, ako  hočemo  doseči  dobrih uspehov v pridelovanju vina.
Popolno uspešno bakreno-apnenasto zmes se more prirediti na priprosti način, ako se postopa tako, kakor hočem tu razložiti.
Vsakemu vinogradniku je znano, da se apno zelo težko v vodi raztopi; vender se pa v tej zmesi rabi je-dino le apno, da se ublaži ojstrost modre galice, pod katero bi zgorelo trsno perje, ako bi se škropilo s samo galico.
Po drugi strani je pa treba znati, da le oni del apna deluje na modro galico, ki se v vodi raztopi, a neraztopljeno apno pada na dno, in s svojo goščo otežuje škropljenje, ker zabaše škropilno cev. V Italiji se že od 1. 1889 osobito v pokrajinah Lombardije prireja raztoplino modre galice in apna po sestavi profesorja dr. Cavazza v Boloniji.
Čujmo toraj, v čem obstoji ta način: V veliko posodo, ki drži 10—15 T^Z tekočine dene se 4— 5 kg neugašenega apna. Posodo se napolni do vrha z vodo deževnico ali pa tudi z navadno vodo iz mlade in se dobro pomeša. To pustimo nekaj časa, da se usede • a posoda, bodisi kad ali kaj drugega, mora imeti v en četrt višine od dna leseno pipo. Skozi to pipo se čista apnena voda odtoči, potem se nalije posoda na novo z vodo, se zopet pomeša in zopet odtoči. To ponavljamo toliko časa, dokler je na dnu še kaj apnene gošče. Iz 5 kg apna napravimo tako do 50 hI apnene vode, ker en del apna se stopi v 1000 delih vod.
Zdaj ko imamo apneno vodo gotovo, zadostuje, da v 1 ali 2 l vrele vode raztopimo 70 dkg t. j. 700 gr modre galice (bakrenega vitrijola) in to raztoplino zopet vlijemo v 100 l zgotovljene apnene vode in to dobro premešamo s primerno leseno lopato. Na ta način dobimo krasno modro tekočino, s katero nam je trsje škropiti; s to tekočino si tudi ne zabašemo in ne pokvarimo škropilnic, kar se sicer v enomer dogaja in provzroča mnogo neprijetnosti in stroškov. Zakaj pa naj vzamemo samo 700 gr modre galice? Eer se je s kemično analizo dokazalo, da treba za ublažen je 700 gr bakrenega sulfata (vitrijola) ravno 100 Z apnenaste vode; zato treba, da se vsi držimo te mere.
Korist te priredbe pa se pokaže tudi v tem, ker zmes od te množine stane polovico manj, nego pa, ako se rabi 1—2 kg modre galice. Uspeh se pokaže v tem, ker se ta tekočina prav krasno  oprime  perja, a je mo-
goče tudi hitro škropiti ker so Vermorelove škropilnice ž njo ne zamažejo. Kar se tiče stroškov te zmesi, stane 1 hI te tekočine 50 stotink, a v splošnem je stalo za 1001 tekočine 80—1.40 stotink.
Opozoriti moram še naše vinogradnike, da se varujejo raznih „novJha sredstev proti peronospori, ker vsak trenotek se ti usiljujejo agentje ter priporočajo raznih vrst sleparije.
Najboljše sredstvo je in ostane modra galica, a prirejajte jo tako, kakor sem jo opisal tu.
Stran 317.