HUMORESKA
Naj živijo zbiratelji!
Do zbiralcev vsake baže sem že od malih nog imel zelo spoštljiv odnos, ker se tudi sam že dlje časa ukvarjam z zbiranjem značk, znamk, starih kovancev in starih me-dalj. Nekaj te zbirateljske vneme se je od mene nalezel tudi moj sin Matic. Še več pa so mu je vcepili v glavo šolniki, tako da ga je sčasoma zbiralna vnema že kar obsedla. Vendar mu ni šlo za značke in znamke, mar-več ga je prilegnilo in zasužnjilo zbiranje odpadnega papirja, steklenine, železja, tek-stila in plastike. Doma je pretaknil vse pre-dale, brskal je med knjigami na knjižni po-^Jici, izpraznil klet, obrnil narobe ropotar-'nico, tako da ni bilo moč dobiti enega sa-mega kosa papirja, v katerega bi človek za-motal copate, ali prazne steklenice, ki bi jo v trgovini zamenjal za polno.
Naši nedeljski izleti v naravo so se spre-menili v pravcati lov za odpadnimi snovmi. Domov smo se vračali z pestro zbirko pla-stične embalaže, z vsakovrstnirni odvrženi-mi steklenicami ter kosi železja. Denar za prodane odpadne surovine je Matic pridno nalagal na hranilno knjižico in s z izkupič-kom iz dneva v dan boljšal svoj osebni standard.            .
Ko je z novim, sinjemodrim, bleščečim ponijem spretno vijugal med bloki, so Ma-ticovi vrstniki nekolikanj zayistno slikali glave in se začudeno spraševali, odkod neki Maticu denar, saj so vedeli, da štiričlanska družina živi samo od moje plače. Matic pa jih je zavračal:
—   Fantje,  kaj   se čudite,  denar  leži  za vsakim vogalom, samo pobrati ga je treba.
V očeh svojih tovarišev je bil Matic vse bolj skrivnosten. Kar žareli so od zavisti, ko se je y novi oranžni smučarski obleki in z novimi smučmi na ramah zagore) vračal ž nedeljske smučarije.
—  Dečki, rekel sem vam, da denar leži na cesti   — jih je Matic nekolikanj   hudo-mušno zbadal in se smehljal.
—  Na cesti, praviš? Kako, neki, hudima-na?  Sedaj  pa  res  ničesar  ne  razumera — se je togotil sosedov Boštjan.
Naposled je sodu izbilo dno dejstvo, da jc nekega majskega, sončnega jutra Matic pridrdral pred blok na čisto novem mope-du. S svojo bleščečo ropotuljo je vešče delal csmice in krožil okoli presenečenih mladih prijateljev.
Tedaj se je predenj postavil Boštjan, ga prijel za roko in mu razburjen dejal:
—  Sedaj nam boš pa razodel svojo skriv-nost!
Potem so ga grozeče obstopili še drugi fantje in ga pritisnili ob steno. Tako se je Maticu končno vendarle razvezal jezik.
Odtlej ves mladi rod v bloku vneto zbira odpadle surovine in smetnjaki so namenje-ni sanio še smetem.                 Franc Fajdiga