Iz deželnega zbora. V seji dne 8. februvarija je predsedoval deželnega glavarja nameslnik, gospod dr. Jos. Sernec. Pokazal se je tako sprelnega, kakor da bi bil opravljal ta posel že dolgo vrsto let. Gosp. prelat Karlon je utemeljeval svoj poslavni načrt, naj se šolska postava olajša. Pritrjevali so mu celo nemški nacijonalci. Profesor Rumpf je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev bolnišnice v Voitsbergu in Lenko za Slovenjigradee. Gosp. dr. Ivan Dečko je stavil predlog, naj se iztrebi Savinjska slruga iz Celja proti Zidanemu mostu. Nato se je vršila seja finančnega odseka. V tej seji je poročal gosp. župnik Jožef Žičkar o prošnjah mnogih občin iz voitsberškega okraja za podporo zavoljo škode po toči. Iz teh prošenj je razvidno, da tamošnje Ijudstvo res trpi grozno silo, ker klati morajo žc zadnja živinčeta in zadnje svinje, deloma zavoljo glada liudij, deloraa pa, ker nimajo več krme. Jako praktično prošnjo je pa vložila občina Kalchberg v tem okraju. Pravi namreč, naj bi se ji dala podpora v denarju ali v žilu, zraven pa se naj kmečki sinovi, ki služijo pri vojakih, oproslijo vojaške službe. Ljudstvo trpi zavoljo toče, zraven mora pa plačevati drage služabnike, med tem ko morajo njihovi sinovi služiti pri vojakih. Poročevalec gosp. Jožef Žičkar priporoča torej, naj se vsem sinovom po toči poškodovanih poseslnikov podeli polajšanje zastran vojaške službe ne le samo v občini Kalchberg, temveč brez razločka po celi deželi. Ta predlog se je sprejel soglasno in se bo priporočal deželnemu zboru, da ga sprejme. Grof Kotulinski je na to poročal o deželnih gozdih v Admontu in St Gallen, katere je dežela kupila pred nekaterimi leti. Ti gozdi so deželi na hasen. Leta 1895. so znaSali vsi dohodki iz teh gozdov 158971 gld., vsi stroški pa 113836 gld. Dohodki so bili torej večji od stroškov za 45.135 gld. Pri tem se je pa povdarjalo, da še se seka premalo lesa. — V seji deželnega zbora dne 9. februvarija je utemeljeval poslanec Fiirst svoj predlog, naj se napravi na deželne stroške urad, ki bo posredoval med pridelovalci in kupci poljedelskih pridelkov, da so potem izključeni prekupci. Prekupci se bogate na stroške kmetov in meščanov. To je stara bolezen, za katero hira naš narod. Predlog se izroči v posvetovanje liriančnemu in deželnokulturnemu odseku. Nato se vrši posvetovanje zastran volitve Stalloer-ja iz celjske skupine, ki se potrdi brez ugovora. Zastran potrditve volitve dr. Schreiner-ja v Gradcu pa se je vnela. dolga razprava. Občinski odsek jo priporoča v potrjenje; a nasprotoval je temu predlogu dr. Kokošinek, zagovarjal ga baron Hackelberg. Med govoi'om posled- njega poslanca je nastal nekaterekrati po zbornici glasen smeh. Slednjičse je volitev potrdila z 20 glasovi proti 17. Slovenci, katerih zastopnik je v občinskem odseku glasoval sieer protl potrdilu, so se glasovanju odtegnili. Našemu ljudstvu sta namreč obadva moža, dr. Schreiner kakor profesor Hofmann, enako nasprotna. Nimamo nič dobrega pričakovati niti od enega, niti od drugega. V tej seji se je izvolil odsek 12 udov, ki bo predelal volilno postavo za deželni zbor. Izmed Slovencev sta bila vanj izvoljena dva poslanca: Dr. Dečko in profesor Robič. V tej seji je izročil poslanec Jožef Žičkar s lovariši vprašanje na deželni odbor, zakaj ni ugodil sklepu deželnega zbora, ki je leta 1893. na predlog poprejšnjega poslanca, cesarskega svetovalca J. Jermana naročil deželnemu odboru, naj izdela postavo zastran kmečkih domov? Isti poslanec je potem izročll slovensko prošnjo »katoliško-političnega društva v Konjicah«, naj se konjiški okraj reši nepotrebnih plačil za konjiško železnico; potem pelicijo občine Sv. Peter pod Gorarai, naj prevzame deželni fond stroške za neko občanko, in prošnjo gospodov katehelov v Konjicah, da se ustavljena nagrada za poduk v veronauku v tamošnjih šolah zopet dovoli. Po lej seji deželnega zbora je trajala dolga seja linančnega odseka; ob 3. uri popoludne pa je bila seja deželno-kulturnega odseka. Slovenski poslanci so imeli več sej, v katerih so se posvetovali, kako njim je postopati, če ne dobijo sedeža v deželnem odboru.