Številka 2 Marec 1985 Vsebina: Gradivo za: stran: — 11. skupno sejo skupščine občinske zdravstvene skupnosti Litija 6 — 11. skupno sejo zborov skupščine občinske izobraževalne skupnosti Litija 11 — 12. sejo zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija 17 — 12. skupno sejo zborov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Litija 27 — 10. skupno sejo zborov skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Litija 34 — 7. sejo skupščine občinske raziskovalne skupnosti Litija 37 — 11. skupno sejo zborov občinske kulturne skupnosti Litija 40 — 13. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 45 — 11. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 54 — 21. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 65 — 10. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ^ — 10. sejo skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Litija 80 — Delegatska vprašanja in odgovori 84 B+...^::/.^^ --—-—>. Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. v___:_:--' SKUPNO GRADIVO ZA SEJE SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI točka 3 a INFORMACIJA o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984 Uresničevanje sprejetih planov ZDRAVSTVA, IZOBRAŽEVANJA, OTROŠKEGA VARSTVA, KULTURE, TELESNE KULTURE, SOCIALNEGA SKRBSTVA, SOCIALNEGA VARSTVA IN RAZISKOVANJA v letu 1984 je bilo skladno z določili zakonov, samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—85 oz. letnimi planskimi akti občinskih in republiških SIS družbenih dejavnosti ter v skladu z doseženimi in ocenjenimi kazalci občinske resolucije za leto 1984. Gospodarska gibanja so bila drugačna od predvidevanj v začetku leta, zato je bilo potrebno tekoče med letom prilagajati vrednosti programov izvajalcev. I. SKUPNI PREGLED PLANIRANIH IN REALIZIRANIH SREDSTEV DOVOLJENE PORABE IZVIRNIH PRIHODKOV SIS TER PRISPEVNE STOPNJE Višina sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov je bila za leto 1984 po resoluciji in zakonskih določilih tekoče usklajena z doseženimi in predvidenimi gibanji v občini. V obsegu izvirnih prihodkov so upoštevani prispevki iz osebnega dohodka in dohodka delavcev in občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Skupna sredstva porabe po dogovorjeni uskladitvi za leto 1983 so znašala 401.230.000 din, za leto 1984 pa s posameznimi valorizacijami programov izvajalcev in uskladitvami do konca decembra 1984 skupaj 600.000.000 din. Povečanje dovoljene porabe v letu 1984 je tako znašalo 49,5% na leto 1983. V teh zneskih so upoštevana sredstva za vse občinske programe, za skupne naloge v SIS SRS in presežki iz leta 1983 v višini 2.450.000 din ter primanjkljaj pri OZS Litija v višini 7.500.000 din iz leta 1983. V teh skupnih sredstvih niso upoštevana sredstva za OZS od kmetijske dejavnosti in ne sredstva iz medobčinske solidarnosti ter pri OSOV ne solidarnost za otroške dodatke. Skupni znesek sredstev za združevanje po prispevnih stopnjah je za leto 1984 znašal 597.550.000 din. Realizacija izvirnih prihodkov za leto 1984 je po podatkih SDK obrazcu B2 po stanju 31. 12. 84 znašala skupaj 586. 273.000 din, od tega za občinske SIS 552.297.000 din, za SIS SRS 33.976.000 din, to je 98% na predvideno združevanje sredstev. Realizacija sredstev je bila za II. 277.000 din nižja od plana, od tega za občinske SIS 10.563.000 din, za SIS SRS pa 714.000 din po predvideni zadnji uskladitvi v mesecu novembru 1984. Služba družbenega knjigovodstva je po stanju 31. 12. 84 izločila na poseben račun] le sredstva pri Občinski raziskovalni skupnosti v višini 17.473,oo din, ker so bila realizirana nad planiranim zneskom, nad katerim se prepoveduje uporaba po planu na obrazcih »PS«. Prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti so se v letu 1984 spremenile petkrat. Povprečne prispevne stopnje iz osebnega dohodka so za leto 1984 znašale za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno Skrbstvo in zdravstvo (nadomestila) 10,68%. V mesecu januarju, februarju in marcu so znašale 11,31%, v aprilu 11,22, v .maju 10,91, v juniju in juliju 10,40, v avgustu do vključno december pa 10,26%. Za posamezne OSIS so se v mesecu novembru spremenile prispevne stopnje, v globalu pa ne. Povprečne prispevne stopnje iz dohodka za zdravstvo, zaposlovanje in občinsko raziskovalno skupnost so znašale 12,445%. Za zdravstvo so znašale prispevne stopnje za januar—maj 12,14%, za junij—december 12,18%. Za zaposlovanje jan.—maj 0,20%, za junij—december 0,26%. Prispevna stopnja za ORS je znašala vseh 12 mesecev 0,05%. Povprečne prispevne stopnje iz osebnega dohodka in dohodka so za leto 1984 znašale 23,125% (brez IPZ in davkov). Vse spremembe prispevnih stopenj so med letom nastajale zaradi zniževanja sredstev skupne porabe po stabilizacijskem načrtu v prvem polletju in usklajevanja skupne porabe ter gibanja mase bruto osebnih dohodkov. Uskladitve programov v občinskih SIS so se izvrševale le v ovkiru predvidene realizacije sredstev po nespremenjeni skupni prispevni stopnji, ki je v času julij—december 1984 znašala iz osebnega dohodka in dohodka 22,75% v začetku leta pa 23,70% (brez IPZ in davkov). Skupni pregled planiranih in realiziranih sredstev dovoljene porabe izvirnih,, prihodkov in povprečnih prispevnih stopenj za leto 1984 je naslednji: v oco Povpr. Plan za Realizacija Procent Za plan st. s 1 s priap. zdnjž.v za leto 84 realiz. RAZLIKE 19 8 5 stop. 1.1984 (B2 SDK (3 : 2) (2-3) 1984 bruto) 1 2 3 4 5 6 I. IZ OSEBKA DOTOKA 1. 90V - redna do Javnost 1,19 33.800 33.033 98 767 760 - otrcSti dodatki 0,70 15.080 14.761 98 319 - atomi pr.SKS 0,865 18.350 17.865 97 495 2. IZOBRAŽEVAL. SOUP. 5,22 170.470 J67.069 98 3.401 3.403 3. ¥S- občinski progr. 0,44 14.670 14.359 98 311 310 - skuni progr.SRS 0,50 16.390 16.111 98 279 4. TKS 0,32 10.460 10.230 98 230 230 5. SBS 0,88 28.890 28.268 98 622 6. ZS-nacfcnestila 0,565 12.050 12.049 100 1 SKUPAJ IZ OD: 10,680 325.170 318.745 98 6.425 4.700 II. IZ DOTOKA 6a ZS-dejavnost 12,16 265.350 260.545 98 4.805 7. SKUP.ZA ZAPOSDDV. 0,235 5.120 5.049 99 71 8. RS-občin.prosj-am 0,05 1.910 1.934 101 *24 SKUPAJ IZ DOTOKA: 12,445 272.380 267.528 98 4.R5? SKUPAJ OD 1 DO 8: 23,125 597.550 586.273 98 11.277 (II TEGA: - obSin.|ir. 21,760 562.800 552.297 98 10.503 ~ skupni/.SRS 1,35!. 34.750 33.976 98 774 - domicil 8,550 279.680 274.070 98 5.610 - delovno mesto 14,52!. .115.950 310.359 98 5.691 - dohodek I.9IO 1.934 101 ■ 1 24 V tabeli so prikazane povprečne prispevne stopnje (kolona 1), podatki plana združevanja sredstev dovoljene porabe za leto 1984 (kolona 2). V tem planu so upoštevani zneski, ki so bili predvideni v mesecu novembru in posredovani SDK po obrazcih »PS«. V začetku leta so znašala sredstva dovoljene porabe iz izvirnih prihodkov skupaj za vse SIS 462.260.000 din, kar je bilo 20% več kot v letu 1983. Usklajevanje sredstev glede na podatke gibanj je bilo izvedeno za valorizacije programov izvajalcev, da bi bila rast materialnih stroškov povečana za 60%, rast sredstev za osebne dohodke za 48%, oziroma 53% za OŠ, VVD, Z1K na leto 1983 in 50% amortizacija povečana 40%. Uskladitev sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu za leto 1984 še ni dokončna je le ocena, in jo bol' potrebno upoštevati v letu 1985, ko bodo znani podatki rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu po zaključnih računih za leto 1984. Po vseh uskladitvah je znašala planirana dovoljena poraba iz izvirnih prihodkov skupaj s prenesenimi presežki iz leta 1983 za vse SIS 600.000.000 din. Realizacija sredstev za leto 1984 je razvidna iz. kolone 3 za posamezne SIS. Iz kolone 4 so razvidni zneski nedosežene predvidene realizacije in presežki pri ORS. Sredstva predvidena za plan 1985 so razvidna iz kolone 6. Ta sredstva se upoštevajo le pri redni dejavnosti OSOV. OIS, OKS, OTKS in OZS. Pri programih drugih SIS so stroški v letu 1984 kriti iz realiziranih sredstev. točka 3 b Leto 1984 je v SIS družbenih dejavnostih značilno po tem, da so bila prizadevanja zagotavljati enako rast osebnih dohodkov, kot v gospodarstvu, kar pa je bilo otežkočeno zaradi visoke inflacije in s tem močnega porasta materialnih stroškov. Zato so imele nekatere izvajalske organizacije med letom mnogo težav. II. PRISPEVNE OSNOVE IN ANALIZA GIBANJA MASE BRUTO OSEBNIH DOHODKOV Prispevne osnove za izračun prispevnih stopenj je masa bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu in po principu delovnega mesta ter dohodek. Po domicilnem principu se združujejo sredstva za redno dejavnost otroškega varstva, izobraževanja, kulturo, telesno kulturo in socialno skrbstvo, po principu delovnega mesta pa za otroško varstvo za otroške dodatke, skupni program SOV SRS, zdravstvo in zaposlovanje. Osnova za raziskovalno dejavnost je dohodek. Planirane mase bruto osebnih dohodkov za leto 19B4 in realizacije. Je naslednja: v 000 Princip Realizacija I. plan B0D Zadnja Ind. Reaiizac. m*, ind. BOD v 1.83 za 1. 84 uaklad.84 (3:1) BOD 84 (&3) (5:i) 1 ■2 3 4 5 6 7 - DOMICIL 2,096.221 2.454.000 3.280.000 156 3.209.445 »7.8 153,1 - DELOVNO MESTO 1.403.106 1.640.000 2.190.000 155 2.126.991 97,1 151,6 Dinamika realizirane maoe bruto osebnih deredhov po mesecih Je bila naslednja: Mesec 1. Domicilni princip 2. Princip delovnaoB mula MBa.BOD 273.333 Mas.BOD: 182.500 MEsečna Indeks Mesečna Indeks BOD real iz. BOD r«*Ux. Januar 1B9.789 69,6 141.174 77,4 Februar 196.420 71,9 139.842 76,6 Marec 243.172 88,9 146.866 80,5 April 209.596 76,7 144.944 79,4 Maj 248.559 90,9 151.802 83,2 Julij 274.184 100,3 161.595 83,6 Julij 218.774 80,0 142.697 78,2 Avgust 254.520 93,1 168.106 92,1 September 319.123 116,7 209.898 115,0 Oktober 252.530 92,4 176.311 96,6 November 339.509 124,2 261.783 143.4 December 467.313 171,0 313.918 172.0 V prvih mesecih leta 1984 je povečana mesečna realizirana masa bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu iz meseca v mesec naraščala, v mesecu juniju je bila, enaka planirani, najbolj pa je porastla v septembru, novembru in decembru. Kumulativna masa bruto osebnih dohodkov pa je bila vse mesece pod dogovorjeno in je bila v decembru realizirana le 97.8','. Povprečna mesečna realizirana masa bruto osebnih dohodkov po, principu delovnega mesta je bila najnižja v mesecu februarju, najvišja pa je bila v mesecu decembru, novembru in septembru. Kumulativna masa bruto osebnih dohodkov pa je bila vse mesece pod dogovorjeno in je bila v decembru realizirana le 97.l'7. III. REALIZACIJA PLANOV IN FINANČNIH NAČRTOV POSAMEZNIH OSIS Poročila o realizaciji planov in finančnih načrtov posameznih OSIS so sestavljena v skrajšani obliki in so objavljena pri gradivu posamezne SIS. Pristojni Organi posameznih SIS bodo obravnavali podrobnejša poročila o realizaciji plana skupnosti, kakor tudi o realizaciji programov posameznih izvajalcev. Na podlagi 20. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne skupnosti Skupne strokovne službe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Litija zbor delavcev po sklepu 24. seje z dne 21. februarja 1985 predlaga v razpravo in potrditev skupščinam OSIS naslednje POROČILO o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984 Za delovanje občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je v občini Litija ustanovljena delovna skupnost Skupne strokovne službe. Ustanoviteljice te delovne skupnosti so naslednje SIS: Izobraževalna skupnost. Skupnost otroškega varstva, Kulturna skupnost, Telesnokulturna skupnost, Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost socialnega varstva. Raziskovalna skupnost in Zdravstvena skupnost. Temeljne naloge delovne skupnosti so: pripravljanje gradiv za obravnavo in sprejemanje v organih OSIS, izvajanje sklepov, izvajanje finančno-knjigovodskega, administrativno-tehničnega poslovanja, izvajanje nekaterih pravic s področja zdravstva in otroškega varstva ter prijavno odjavna služba zavarovancev, dela v zvezi z izvajanjem programa investicij lil. občinskega samoprispevka. To delovanje izhaja iz ustreznih zakonov, samoupravnih sporazumov in programov posameznih OSIS. Sprejeti programi dela skupščin posameznih OSIS za leto 1984so bili v preteklem letu realizirani, OSOV in OSSS sta imeli po štiri seje skupščin. OZS, OIS. KS, TKS in OSSV po tri seje ter ORS dve seji. Večina gradiv za seje je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu. Na vseh sejali skupščin je bila sklepčnost problematična. Redno n so tekli razgovori s predsedniki skupščin in s predstavniki drugih organov OSIS. Vsebina takih razgovorov je bila: pregled in seznanitev s prejeto pošto, opredelitve vsebine posameznih sej. gradiv, sodelovanje pri pripravi gradiv za seje. pregledi realizacij sklepov in dogovorov. O tekočih problemih so bili organizirani tudi razgovori s predstavniki izvajalcev. V preteklem letu so bile 3 redne seje kolegija SIS s predsedniki skupščin, strokovnimi delavci delovne skupnosti in drugimi sodelavci. Na sejah so bili obravnavani osnutki rokovnikov sej skupščin in predlogi dnevnih redov, obravnavana nekatera skupna gradiva za organe SIS in delovne skupnosti, Sprejeta so bila stališča pomembna za nadaljno razpravo in uskladitve. Dogovorjene so bile haloge v zvezi s pripravami na seji skupščin SIS, podane informacije o izvedbi sprejetih sklepov in stališč ter druge tekoče zadeve. Delovna skupnost je v preteklem letu pripravljala tudi vsa potrebna gradiva Za Koordinacijski odbor za spremljanje skupne porabe pri Izvršnem svetu SO Litija. V preteklem letuje bilo pri spremljanju in usklajevanju sredstev dovoljene porabe za SIS družbenih dejavnosti zelo veliko opravil glede na stalne spremembe pet uskladitev. Sodelovanje z odborom in Komitejem za družbeno planiranje in ekonomski razvoj je bilo stalno in aktivno. V letu 1984 je bila pripravljena vsa dokumentacija za vpis v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani po zakonskih predpisih za OIS. OSOV, OKS, OTKS, OSSS in ORS. Sklepi o vpisu so bili objavljeni v Uradnem listu SRS, meseca julija in oktobra 1984. V preteklem letuje bilo 10 rednih sej zbora delavcev. Glavna vsebina teh sej je bila obravnava in sprejem zaključnega računa in poslovnega poročila delovne skupnosti za leto 1983. periodičnih obračunov delovne skupnosti v letu 1984. finančnega načrta in pogodbe o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti za leto 1984 ter spremembe med letom, plana letnih dopusten tekočega leta. uskladitev osebnih dohodkov, spremembe analitične ocene del in nalog.-samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti, informacije iz javnih razprav Osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti, kadrovskih sprememb, delovnih razmerij, razpisov, poročil komisije za MDR, informacij, sklepov in stališč organov OSIS družbenih dejavnosti, samoupravnih sporazumov s področja zaposlovanja, stanovanjsko-komunalne dejavnosti in drugih predlagateljev. V preteklem letu je bilo v delovni skupnosti zaposlenih v rednem delovnem razmerju skupaj 15 delavk, od tega ena delavka (snažilka) s 5-urnim dnevnim delovnim časom. Ena delavka sejts 30. 6. 1984 upok- ojila. Po sprejetem planu kadrov za leto 1984 je predvidenih 16 delavk. Zasedba del in nalog administratorke še ni bila realizirana. Zaradi tega, ker ima delovna skupnost poslovne prostore na dveh lokacijah, je delo zelo otežkočeno. Nekaterih del pač ni mogoče racionalizirati z združitvijo. Tudi materialni stroški so zaradi tega večji. CELOTNI PRIHODEK IN RAZPOREDITEV PO ZR DELOVNE SKUPNOSTI Za povračilo sredstev za delo deldvne skupnosti v letu 1984 je bila sklenjena pogodba in aneks št. 1 k tej pogodbi z vsemi ustanoviteljicami in delovno skupnostjo. Upoštevane so bile spremembe med letom in to spremembe delitvenih ključev OD, dogovorjeni procenti rasti materialnih stroškov in sredstev za osebne dohodke. A. Pooatki iz plana ili zaklju&Kga ručuia delovno skupnosti za loto 19B4 so nasleonji: v din BESEDILO PLAN REALIZACIJA S8UOVJR» 1964 1334 ' HEAU2AC, 0 D H 0 P K I : aaiTINI HUICDEK: 12.437.000 12.426.o43 100 100 - ■•Bfcerialni stroški in anortizac. I.86o1ooo 1.340.980 106 1C - Osebni dohodki 7.7S6.0DD 7.723.411 100 ta - Uskladitve za lato 1s63 270.030 262.993 97 2 - Prispevki iz ostinih dohodrtov 1.790.003 1.681151 95 14 - PogoObane in zek.oov. iz dohodka 230.000 259.826 104 2 - SSP-Gplaaoi OjI 465.000 489.682 105 4 - namensko za aorovna snodstva 53.000 53.000 100. - Sredstva za osebne dohodk e so bila v letu 1984 valorizirana letom po navodilih in dovoljenih procentih. Sredstva za sklad skupne porabe za splošni del, razporejena po zaključnem računu za leto 1984 v višini 489.682 din so predvidena za izplačila po določilih sporazuma za leto 1984 za 15 delavcev. V tem znesku so tudi obveznosti za komunalno vzdrževanje po stopnji 1,3%, karznaša skupaj 103.208 din, ostali del v višini 386.474 din je predviden za regrese, jubilejne nagrade, izobraževanje in krajevne skupnosti. Poslovnega! rezervnega sklada delovna skupnost po zakonskih predpisih nima. Namenskih sredstev za nabavo nove opreme so posamezne OS1S — ustanoviteljice delovne skupnosti v letu 1984 namenile 56.000 din. Ta sredstva se vodijo v poslovnih skladih posameznih OSIS. Poraba sredstev sklada skupne porabe — splošni del je znašala v letu 1984 skupaj 460.709 din, od tega 59.748 din prispevek za komunalno vzdrževanje. Povprečna izplačila na enega delavca so znašala 26.731 din. Povprečje zajema prehrano, regrese za letni dopust, jubilejne nagrade, nagrade ob upokojitvi, sindikat, prispevek za krajevne skupnosti. Za prehrano je znašalo mesečno izplačilo na delavca 1.400 din, za regrese za letni dopust povprečno bruto 5.590 din (neto 4.900, 5.100 in 5.600 din), ena jubilejna nagrada bruto 11.125 din, nagrada ob upokojitvi 61.719 din bruto po določilih pravilnika in sprejetega plana za leto 1984 za krajevne skupnosti je bilo namenjenih 13.788 din. Neporabljena sredstva v višini 14.275 din se prenesejo v FN sklada SSP—splošni del za leto 1985. B. Obračun poraMj^iih szvostev po posameznih OSLS jj naslednji: v C00 skupaj OSIS «za hI in Dulei SOD PMSP. ?Z0 SSP ODHODKI PRIHODKI razlike: mi a*. dilav. - spl.d. 1. IS (17) 330 (2,37) 1.342 284 44 77 2.077 2.117 t 40 2. SOV (16) 311 (2.32) 1.230 200 41 76 1.918 1.945 t 27 3. KS (11) 214 (1,13) 533 135 29 38 1.054 l'OS0 + 6 4. TKS (lo) '■' 194 ( (1,08) 600 120 26 35', 983 994 + 11 5. SSS (10) 194 (1,33) 737 156 26 44l 1.157 1.145 - 12 6. S3V (3) 58 (0,44) 217 47 8 14 344 323 - 18 7. RS (3) 58 (0,34) 193 40 8 11 307 353 + 46 8. ZV (30) 582 (5,93) 3.032 643 78 135 4.530 4.430 -100 SKUPAJ (100) 1.941 (15,00) 7.gee 1.693 260 490 12.370 12.370 - Sredstva za bruto osebne dohodke, prispevke in SSP se delijo po procentih glede na dela in naloge delavca za posamezno SIS. Pogodbene in zakonske obveznosti so razdeljene po procentih za materialne stroške. Razlike med prihodki in dohodki so nastale zaradi usklajevanja sredstev za osebne dohodke in materialne stroške med letom. Pozitivne in negativne se med seboj pokrivajo in se ne prenašajo v naslednje leto. Sredstva za delo — pisalni stroji, računski stroji, razmnoževalni stroj in stroj za knjiženje (Ascota), so zelo dotrajani in terjajo stalna popravila. Nujno bo potrebno zagotoviti nova osnovna sredstva in to postopoma, glede na finančne možnosti. c. Primerjava oulotnih odhodkov posameznih OSIS a stroški za delovno skupnost Je naslednja: osrs ODHODKI 1964 STRUKTURA odhodki 04 STRUKTURA ' PR003OT m OSIS-v 000 -v* h DS-v 000 v * odhodke OSIS 1. is 171.881 26,5 2.077 16,3 1,21 2. sov 02.647 12,8 1.918 15,5 2,32 3. KS 14.858 2.3 1.054 8,5 7,10 4. TKS 10.009 1.7 963 7,9 9,10 5. SSS 30.742 4,0 1.157 9,4 3,77 6. SSV 462 344 2,8 74,46 7. RS 1.867' 0,3 307 2,5 16,45 8. ZS 331.910 51,5 4.530 36.s 1,37 iHJPAJ: 545.176 100,0 12.370 100,0 1,92 OSSV Litija nima izvirnih prihodkov, temveč se sredstva za delovanje te skupnosti združujejo iz sredstev OSOV, OSS, IPZ, Stanovanjske skupnosti in Skupnosti za zaposlovanje, namensko za delovanje skupnosti. točka 4 ; 1 Predlog PRVA USKLADITEV skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 V mesecu decembru 1984 so bili na sejah skupščin sprejeti planski akti občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1985 po osnutku občinske resolucije za leto 1985. Sprejeta občinska resolucija za leto 1985 predvideva, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v občini ob predvideni rasti dohodka po nominalni stopnji 53,5% in ob najmanj 5% zaostajanju nominalno porastla 50,8%. Globalni obseg sredstev skupne porabe za interesne skupnosti družbenih dejavnosti je za leto 1984 znašal skupaj 600.000.000 din. Ker združevanje sredstev po veljavnih prispevnih stopnjah ni bilo v celoti realizirano, je predvidena vključitev negativnih razlik v global skupne porabe za leto 1985 in to za redno dejavnost: pri OSOV v višini 760.000 din, pri OIS v višini 3.400.000 din, pri OKS v višini 310.000 din, pri OTKS v višini 230.000 din pri OZS za ugotovljen primanjkljaj v višini 36.450.000 din. Z navedeno uskladitvijo bodo plani>OS IS dosegli za leto 1984 rast sredstev za osebne dohodke48% oziroma 53% OŠ, VVD, ZIK rast materialnih stroškov 60% in rast amortizacije 40% (50% amortizacija razen TOZD ZV 100%) glede na usklajeno realizacijo za leto ?9&5. Globalni obseg sredstev skuijne porabe za leto 1985 po dogovorjenih usmeritvah znaša skupaj 962.900.000 din, to pa je 60% na dogovorjeno globalno porabo za leto 1984. Za predviden global v letu 1985 so v planih OSIS upoštevana naslednja nominalna povečanja v primerjavi z. letom 1984: — sredstva za osebne dohodke 42, — materialni stroški 50%, — amortizacija 40% (na planirano v letu 1984), — sklad skupne porabe — splošni del (brez stanovanjskega dela) 29.000 din rta zaposlenega delavca. • A^KUiUI PRSCiLJD PLA.iI. K 2. SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 9. seje skupščine OIS Litija z dne 5. 6. 1984 v predloženi vsebini. Odgovor na delegatsko vprašanje glede uspehov v celodnevni osnovni šoli v Osnovni šoli Gabrovka bo objavljen v Glasilu Občan v mesecu decembru 1984. Provizi- ja od prometa pri Upravi za družbene prihodke SO Litija se za SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 obračunava še 5% in ne 3%, kot je bilo predlagano in zaradi objektivnih razlogov ni bilo na Upravi za družbene prihodke SO Litija sprejeto. K 3. SKLEP: Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 se sprejme v predloženi vsebini. S IV. uskladitvijo znašajo sredstva za OIS Litija v višini 163.870.000 din. Prispevna stopnja do konca leta 1984 ostane nespremenjena in bo 5,09. K 4. SKLEP: Skupščina OIS Litija sprejme in potrdi poročilo o realizaciji finančnega načrta za čas od I. 1. do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 Občinske izobraževalne skupnosti Litija v predloženi vsebini. Vsi planirani prihodki in odhodki za leto 1984 znašajo 168.734.000 din. Za vse nastale spremembe v mesecu decembru 1984 skupščina pooblasti Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija. K 4 a) SKLEP: Sprejme se sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija v predloženi vsebini. Nova vrednost točke je 8,65 din (prej 6,41) in velja od 1.9. 1984 dalje. K 5. SKLEP: Skupščina OIS Litija sprejme osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija z obdobje 1981—1985 v letu 1985 v predloženi vsebini s pripombo, na II. poglavje — materialni okviri razvoja v letu 1985 — sedma alineja naj se zaradi težkega družbeno-ekonomskega položaja v družbenih dejavnostih predvideno 10%-no zaostajanje nominalne rasti osebne in skupne porabe za nominalno rastjo dohodka, opusti ali vsaj zmanjša. Prav tako skupščina OIS Litija predlaga občinskemu komiteju za planiranje, da se v letu 1985 v okviru možnosti vključi tudi združevanje sredstev po prispevni stopnji pri OIS Litija namensko za realizacijo programa investicij III. občinskega samoprispevka (Osnovna šola Litija in Dole ter za telovadnico). K 6. SKLEP: Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 je skupščina sprejela v predloženi vsebini. Predvidena dovoljena poraba za leto 1985 za OIS Litija znaša 246.800.000 din. Predvidena prispevna stopnja pa 5,14. Skupščina pooblasti odbor za planiranje in svobodno menjavo dela, da sprejme predlog začasne prispevne stopnje za leto 1985, ker mora biti pravočasno objavljena glede na določila zveznega zakona. Začasna prispevna stopnja bo veljala od 1. 1. 1985 dalje. K 7. SKLEP: Skupščina sprejme sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—85 za leto 1985 v predloženi vsebini. K 8. SKLEPI: ,1. Plan Občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. 2. Za financiranje šolskih svetovalnih delavcev se upošteva Za vse šole enotno merilo in sicer število učencev in šolski okoliši pri posamezni šoli. Glede na število učencev pripada Osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž Litija en svetovalni delavec na 450 učencev. Osnovni šoli Fran Roznian-Stane Šmartno na 400 učencev in Osnovni šoli Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka na 350 učencev. Občinska izobraževalna skupnost Litija bo šolam zagotavljala Finančna sredstva na podlagi teh meril od 1. 1. 1985 dalje. SKLEP: Skupščina sprejme sklep o začasnem financiranju plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za čas od L L do 31. 3. 1985 v predloženi vsebini. K 10. SKLEP: Skupščina sprejme program dela skupščine za leto 1985 v predloženi vsebini. Tekom leta bodo možne tudi vsebinske spremembe programa. K 11. SKLEP: Planski akti občine Litija za obdobje 1986—1990 do leta 2000 se sprejmejo v predloženi vsebini,, s pripombo, da se vključi v smernice družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 razširitev prostora na Podružnični šoli Jevnica in povečanje oddelkov podaljšanega bivanja. Za gradnjo in adaptacijo šol pa po možnosti ponovno vključitev zbiranja sredstev za investicije iz bruto osebnega dohodka po prispevni stopnji pri Samoupravni interesni skupnosti Litija. K 12. SKLEP: Organizacijo pouka osnovnih šol in Glasbene šole občine Litija za šolsko leto 1984/85 je skupščina potrdila in sprejela v predloženi vsebini. K 13. SKLEP: Skupščina sprejme poročilo Zavoda za šolstvo SR Slovenije enota Ljubljana o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju osnovnih šol občine Litija za šol. I. 1983/84 na znanje. Občinska izobraževalna skupnost bo probleme, ki so jih predstavniki šol v razpravi prikazali, v okviru možnosti sproti reševala in se z izvajalci dogovarjala. K 14. SKLEP: Občinska izobraževalna skupnost Litija bo za povečano dejavnost z izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Litija na Rozmanovem trgu Lilija zagotavljala potrebna finančna sredstva za kritje večjih stroškov, nastalih po izgradnji. V planskih aktih OIS Litija za obdobje 1981—1985 in 1986—1990 so te spremembe oziroma povečanja upoštevana. K 15. SKLEP: Skupščina sprejme družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litije v predloženi vsebini s pripombo, da se v predlog dogovora vnese določilo o finančni obveznosti posameznih podpisnikov dogovora. Šole so že dosedaj z vso odgovornostjo oskrbovale spomenike in obeležja na svojem področju. Obstaja pa bojazen, da bi ob tem ko bi prevzemale patro-nat nad obeležji avtomatsko prevzele tudi materialne (finančne) obveznosti, česar pa si v danem položaju ne morejo privoščiti. Po sprejetju predloga dogovora, bo OIS Litija tudi določila člana v odbor podpisnikov dogovora. K 16. SKLEP: Skupščina OIS Litija je določila, da se regijske konference delegacije za 16. sejo skupščine IS Slovenije udeleži po en delegat iz zbora uporabnikov in sicer iz OZD Predilnica Litija in iz zbora izvajalcev iz OŠ Litija. O datumu sklica konference delegacije bodo delegati pravočasno obveščeni. K 17. Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja skupščine je bila zaključena ob 15. uri. točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Zagotovljen program osnovnega izobraževanja V letu 19X4 je pouk potekal v treh matičnih in 13 podružničnih šolah ter v enoti s prilagojenim programom. Vseh oddelkov je bilo 98 in 2178 učencev. Od tega je bilo 72 čistih oddelkov s 1730 učenci. 24 oddelkov z dvojno kombinacijo z 421 učenci in 2 oddelka s trojno kombinacijo s 27 učenci (Mamolj in Polšnik). S pričetkom šolskega leta 1984/85. seje število oddelkov povečalo za 2 čista oddelka (1 na Vačah in I v Kresnicah), kar je posledica upoštevanja normativa največ 32 učencev na oddelek (zakon o osnovni šoli —48 člen). Glede povečanja čistih oddelkov, seje zmanjšalo število oddelkov Z dvojno kombinacijo (2 oddelka). Po jesenskih spremembah je skupaj 100 oddelkov in 2175 učencev. Od tega 76 čistih oddelkov, 22 oddelkov z dvojno kombinacijo in 2 s trojno. Zagotovljen program pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija je bil za leto 1984 realiziran po planu. Izvajalci se vedno bolj soočajo z višjimi stroški za materialne izdatke, ker je rast stroškov hitrejša kot priznana rast sredstev za materialne izdatke v ceni oddelka. Za učence so bili organizirani prevozi z vlakom. Sapovimi avtobusi ter z lastnimi prevoznimi sredstvi (29',{ učencev je vozačev) in ekskurzije (1 ekskurzija na oddelek). V okviru ZIK —enota Delavska univerza se je v letu 1984 izobraževalo 24 odraslih slušateljev večerne osnovne šole. Dodatni program V dodatnem programu seje izvajal program podaljšanega bivanja v 8 oddelkih — 185 učencev (6 OŠ Litija in 2 OŠ Šmartno). Varstvo vozačev je bilo organizirano na vseh šolah v 11 oddelkih 364 učencev. Program celodnevne osnovne šole seje izvajal v Osnovni šoli Gabrov-ka na nižji stopnji od I—4 razreda za 80 učencev. Program Glasbene Šole je bil realiziran do pričetka šolskega leta 1984/85 v 4,5 oddelkih od 1. 9. 1984 dalje pa v 5 oddelkih. Pouk je obiskovalo 105 učencev. Šola v naravi se je organizirala za učence 4. razredov (šola plavanja) na Debelem rtiču in Novem gradu. Vključenih je bilo 273 učencev. Za učence 5 razredov pa šola smučanja na domačih smučiščih. Vključenih je bilo 280 učencev. Za socialno ogrožene učence je Občinska izobraževalna skupnost Litija zagotovila finančna sredstva za sofinanciranje Spiske prehrane za 39 učencev. Program šolske svetovalne službe je bil realiziran po planu. Na šolah so zaposleni 3 socialni delavci, psiholog, pedagog, logoped in 1,80 knjižničarja. Kadrovsko štipendijo za pedagoški poklic je v letu 1984 prejemalo 13 dijakov in študentov. Program za družbeno-politično izobraževanje v občini, ki se izvaja pri Delavski univerzi Litija, zaradi pomanjkanja sredstev ni bil realiziran v celoti. V letu 1984 je bilo na gradu Bogenšperk podeljenih 6 Valvasorjevnih plaket, najboljši učenci so bili vpisani v zlato knjigo (12 uč.) in knjigo mladih talentov (10 uč.). Štirim pedagoškim delavcem so bila podeljena priznanja ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju. Druge naloge po planu Občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1984 so bile realizirane v okviru finančnih zmožnosti. Program skupnih nalog in program vzajemnosti pri IS Slovenije Program skupnih nalog se je izvajal pri izobraževalni skupnosti Slovenije in je zajemal naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Iz programa vzajemnosti pa je IS Slovenije investirala v osnovnošolski prostor v nerazvitih občinah. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA V letu 1984 so bila pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija zbrana sredstva po prispevni stopnji iz osebnega dohodka podomicilnem principu v višini 167.068.700,60 din. Povprečna prispevna stopnja v letu 1984 je bila 5,22%. Prenesenih sredstev iz preteklega leta je bilo 4.783.775,55 din. Prihodkov iz drugih virov (delež pri LB) pa 66.119,00 din. Skupni prihodki so bili realizirani v višini 171.918.595,15 din. skupni odhodki so bili realizirani v višini 171.880.604,50 din. Razlika med prihodki in odhodki v višini 37.990.65 din se prenese v leto 1985 BESEDILO OBČINSKI PROGRAM 1. Redna dejavnost — za osebne dohodke — za materialne izdatke — za amortizacijo REDNA DEJAVNOST SKUPAJ: 2. Prevozi učencev 3. Druga dejavnost skupaj 4. Program IS Slovenije SKUPAJ VSE: Razlika med prihodki in odhodki: v din REALIZACIJA 1984 130.531.299,00 14.070.669,00 6.537.000,00 151.138.968,00 10.863.798,00 8.665.838,50 1.212.000,00 171.880.604,50 37.990,65 Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OIS Litija je na svoji seji 19. 2. 1985 obravnaval poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OIS Litija za leto 1984 in predlaga skupščini naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta-zakljiični račun OIS Litija, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 171.918.595,15 din — SKUPNE ODHODKE 171.880.604.50 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 37.990.65 din Razlika med prihodki in odhodki v višini 37.990,65 din se vključi v finančni načrt Občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1985. točki 3 a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 4 FINANČNI NAČRT občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1985 ,y.998 Zap. BESEDILO ut. SPUS. .2iBE PLA,'A 34 PLAH 1985 INDČKS I. PRIHODKI: OSNOVNI VIRI 1. Prlsp.iz BOD-rodna dejavnoot 109.970 251.330 148 " 2. Priep.iz BOD za praznit.SDK B-2 500 870 174 3. Presežki orojjnjaga leta 370 - - DOVOLJ&JA PORABA--RED. DEJ. SKUPAJ ; 171.140 252.700 147 DRUGI VIRI 4. Prenesena sred.pret.leta-presežki 3.300 - ' - 5. Prenesena sred.pret.lota-drugo 314 38 12 6. Drugi prihoaki-refund.štip. 20 22 110 -dolaž LB 60 70 113 SKUPAJ PRIHODKI: 175.334 252.830 144 Zap* REKenTLO spre:-2.be .'LAN INDEKS at. PLAHA 84 1985 ii . ODHODKI: ZAGOTOVLJEN PROGHAtl i. Redna dejavnost izvajalcev skupaj 144.302 208.194 144 - za osebne dohodke izvajalcev 129.702 185.113 142 - za materialne izdatke 14.S00 23.081 158 •. 2. Poračun za leto 1984 3.700 3.400 91 3. Amortizacija premičnin 2.309 3.652 140 4. Amortizacija nepremičnin 3.928 5.498 140 ' SKUPAJ ZAGOTOVLJEN PROORAI. 1-4: 154.539 220.744 142 DODATNI PROGRAi. v din 5. Prevod učencev . 10.863.798 IS.140.000 148 6. Dodatek k razliki cene za odd.COŠ 1.371.400 2.030.000 148 7. Štipendije 330.000 350.000 55 " 8. Sofinanc.prehrano učencev 1.219.000 1.000.000 147 9. Sol« v naravi-letna in zimska 432.000 800.000 185 10. Testiranje šol.novincev za lil 8.000 10.000 125 11. Sprejem cicibanov v Pionirsko ore. 150.000 200.000 133 12. Brezplač.učbeniki za Enoto s prll. pr. 10.000 15.000 150 13. Dom Malči Bellčeve LJ. - 130.000 - 14. Svetovalni center LJ. 7.000 45.000 642 IS. Osnovna Šola za odrasle -DJ 376.300 559.000 148 16. Sofinanciranje SLO in Dti 110.000 150.000 136 17. ZIK-drušbenopolit.izobraž. 429.000 870.000 204 ie. Anuitete , ............ • - 151.000 151.000 100 19. Stroški SDK ze praznit. B-2 500.000 870.000 174 20. Strojki plač.prometa SDK 120.000 170.000 141 21. Uprava za družb, prihodke 250.000 440.000 178 22. Združevanje v sklade LB 60.000 70.000 116 23. Sofinanc.Skup.strok.el.sis 2.124.000 3.000.000 141 24. Nagrade funkcionarjem 90.000 130.000 144 25. Objave v Del.obv.za skupše. 120.000 120.000 100 2«. Stroaki skupščin-potnine 9.000 12.000 133 27. Sofinanc.pouka o kmetijstvu 10.000 15.000 150 28. Podelitev priznanj 130.000 120.000 92 29. Strokovni aktivi LJ. 4.000 6.000 150 30. Društvo iluino prlz.Lj. 13.000 17.000 130 31. Društvo parapleglkov LJ. 1.000 1.500 150 32. Društvo civil.Invalid.LJ. 2.000 3.000 150 33. Društvo vidno prizadet.Lj. 10.000 12.500 125 34. Občinsko društvo dud.prll.Litija 8.000 10.000 125 35. Sofinanc.ok ZSKS Litija 40.000 55.000 137 36. Namensko za nabavo koinbija 240.000 - - 37. Zdravniški pregledi 850.000 38. Dodatne pog.in zak.obvez. - 1.050.000 - 39. Drugo 94.202 46.000 48 SKUPAJ dodatni PROGRAM (OD 5-38): 19.583.000 30.286.000 154 40. Program IS Slovanije-vzajemne ln skupne naloge 1.212.000 1.800.000 148 SKUPAJ VSI ODHODKI OD 1-37: 175.334.000 252.830.000 144 Obrazložitev: Finančni načrt Občinske izobraževalne skupnosti Litija temelji na planskih dokumentih za obodbje 1981—85. I. PRIHODKI: V letu 1984 bo Občinska izobraževalna skupnost Lilija združevala sredstva za financiranje programa vzgojno izobraževalne dejavnosti po prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov delavcev po domicilnem principu v višini 252.700.000 din. V prihodke so vključena nerealizirana sredstva za leto 1984 za materialne izdatke v višini 3.400.000 din neporabljena sredstva do dovoljene porabe v višini 37.990,65 din ter drugi viri — refundacija štipendij 22.000 din in delež pri Ljubljanski banki v višini 70.000 din. Skupni prihodki za leto 1985 so povečani v odnosu na preteklo leto za 44% in znašajo 252.830.000 din. Prispevna stopnja za OIS Litija znaša za prve tri mesece leta 1985 5,14 in za 9 mesecev 5,36. V skupni stopnji prispevkov sq vključena tudi sredstva za skupne in vzajemne naloge pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. II. ODHODKI: a) Po finančnem načrtu za leto 1985 bo OIS Litija zagotovila izvajalcem za realizacijo zagotovljenega programa skupaj 220.744.000 din sredstev in sicer: 1. Osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž Litija za: — 56 oddelkov osnovne šole sf 1328 učenci, od tega je 46 čistih oddelkov. 9 z dvojno in J oddelek s trojno kombinacijo. — 5 oddelkov pri Enoti s prilagojenim programom s 36 učenci. Od tega so trije oddelki čisti in 2 z dvojno kombinacijo. — 6 oddelkov podaljšanega bivanja, — 5 oddelkov varstva vozačev, — 5 strokovnih in svetovalnih delavcev (pedagoga, logopeda, socialnega delavca in knjižničarja, — I vodja šolske prehrane, — 2 dodatni kuharici, . — 7.60 dodatnih čisti/k. — dodatke za težja de/ovna mesta (podružnične šole) za II. kateg. I delavec in za IV. kal. 5 delavcev. — dodatki za pouk v oddelkih z dvojno kombinacijo (9 odd.) in (I) s trojno kombinacijo. — za dodatno ogrevanje telovadnic na trija goriva za 267 m2 in 992 m2 na tekoča goriva. Zagotovljen program za OŠ Litija z enoto s prilagojenim programom, s podružnicami, z amortizacijo in proračunom za Ml za leto I9H4 znaša za leto 1985 131.905.135 din. 2. Osnovni šoli Franc Rozman—Stane Šmartno za: — 27 oddelkov osnovne šole z 588 učenci. Odteguje 19 čistih oddelkov, 7 7 z dvojno in I oddelek s trojno kombinacijo. — za 2 oddelka podaljšanega bivanja. ' — 3 oddelke varstva vozačev — 2,10 strokovnih in svetovalnih delavcev (psiholog, socialni delavec in knjižničar). — 0,30 vodje šolske prehrane. — 0,30 dodatne kuharice, — 2 dodatni čislilki, — dodatki za težja delovna mesta na podružničnih šolah I. kal. 1'rimskovo, Mamolj 3 delavci. II. kat. Javorje I delavec. IV. kal. —Šiang. poljane in Kostrevnica 4 delavci. — dodatki za pouk v 7 oddelkih z dvojno kombinacijo in I oddelku s llojno kombinacijo, — ogrevanje telovadnic za 660 m2 na trda goriva. Zagotovljen program za OŠ Šmartno s podružnicami, amortizacijo in s poračunom za materialne izdatke za leto 1984 znaša za leto 1985 56.949.133 din. 3. Osnovni šoli Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka za: — 12 oddelkov osno vne šole z 223 učenci. Od tega je 8 oddelk o v čistih in 4 oddelki z dvojno kombinacijo, — 3 oddelki varstva vozačev, — 0,70 svetovalnih in strokovnih delavcev (0,40 socialnega delavca in 0,30 knjižničarja), — 0,30 vodja šolske prehrane, — 0,30 dodatne kuharice — 2 dodatni čisti/ki — dodatke za težja delovna mesta za 111. kat. Dole 4 delavci, IV. kat. Gabrovka 14 delavcev, — dodatke za pouk v 4 oddelkih z dvojno kombinacijo, — za ogrevanje telovadnic za 322 m2 na tekoče gorivo. Zagotovljen program za OŠ Gabrovka s podružnico Dole. z amortizacijo in s proračunom za materialne izdatke za leto 1984 znaša za leto 1985 27.326.363 din. 4. Zavodu za izobraževanje in kulturo — Glasbena šola za:- — 5 oddelkov s 105 učenci od tega jih obiskuje klavir 27 učencev, trobile 16, pihala 20, harmoniko 17, balet 25. Oddelek pri Glasbeni šoli O IS Litije financira 80%. starši učencev pa krijejo 20% stroškov po sprejeti lestvic, plačevanja šolnin. Program Glasbene šole za leto 1985 vključno z amortizacijo znaša 4.562.845 din. Za izračun zagotovljenega programa 01S Lilija za leto 1985 so upoštevane cene iz leta 1984 povečane v globulu za 42%. Po posameznih elementih za izvajanje programov so cene za leto 1985 naslednje: Za: — oddelek osnovne šole 1.656.592 — oddelek Enote s prilagojenim programom 2.007.092 — oddelek celodnevne osnovne šole 2.164.145 — oddelek podaljšanega bivanja 1.042.474 — oddelek varstva vozačev 206.808 — oddelek večerne osnovne šole pri OŠ 559.010 — oddelek Glasbene šole 80% 895.769 — dodatek k oddelku z dvojno kombinacijo 124.572 ,— dodatek k oddelku s trojno kombinacijo 165.812 — dodatek za težja del. mesta I. kat. 99.500 — dodatek za težja del. mesta II. kat 80.561 — dodatek za težja del. mesta III. kat. • 61.590 — dodatek za težja del. mesta IV. kat. . 42.617 — svetovalni in strok. del. z višjo izobr. 943.456 — svetovalni in strok. del. z visoko izobr. . 1.173.337 — čistilka 433.187 — VKV del. (gl. kuh. šofer), 632.498 — vodja šol. prehrane 861.706 — dodatek za ogrevanje telovadnic na trda goriva m2 1.225 — dodatek za ogrevanje telovadnic na tekoča goriva m2 2.574 Skupni odhodki za redno dejavnost izvajalcev OIS Litija se v letu 1985 po sprejetih merilih — skupaj z amortizacijo, kije povečana 140% na realizirano iz leta 1984 in zagotovljeno 50% ter z nerealiziranimi sredstvi za materialne izdatke iz leta 1984 v višini 3.400.000 din, povečajo v odnosu z letom 1984 za 42%. b) Odhodki v dodatnem programu predstavljajo večje postavke izdatkov: prevozi učencev, dodatek za razliko k ceni za 4 oddelke celodnevne osnovne šole (nižja stopnja v Gabrovki). za povračilo stroškov Skupne strokovne službe, sofinanciranje šolske prehrane učencev iz socialno šibkih družin, sredstva za sofinanciranje strokovnega delavca za družbenopolitične izobraževanje pri Delavski univerzi ter še za druge naloge, ki so razvidne iz priložene tabele finančnega načrta za leto 1985. Za program skupnih nalog in za vzajemni program pri Izobraževalni skupnosti Slovenije je zagotovi jenih 1.800.000 din. Dodatni program je za 54% večji kot v letu 1984 in znaša skupaj 30.286.000 din. Skupni odhodki znašajo 252.830.000 din in so večji za 44% od leta 1984. Po prvi uskladitvi skupne porabe S/S družbenih dejavnosti za leto 1985 izvajalcem ni bilo možno zagotoviti rasti sredstev za osebne dohodke po prvih resolucijskih izhodiščih (146%) temveč le 142%. Glede na to tudi ni bilo mogoče upoštevati usmeritve resolucije o 5%-nem zaostajanju za rastjo dohodka v gospodarstvu. Po sedanjih izračunih se kaže celo 13% zaostajanje, na kar se v nobenem primeru ne more pristati, saj takšno zaostajanje globoko poseže v družbeno ekonomski položaj osnovnega izobraževanja naše občine. Predlaga se. da se celotna razprava ob sprejemanju finančnega načrtu smatra le kot prvo izhodišče. Finančni načrt bo v nadaljnem postopku usklajen z nekaterimi dodatnimi izračuni, ko se bo opravila večja korekcija na cenah vzgojno-izobruževalnih storitev za leto 1985, zaradi lega se bodo cene tudi sprejemale na seji skupščine meseca junija 1985. Za izračun potrebnih sredstev za leto 1985 pri izdelavi finančnega načrta OIS Litija so se upoštevale cene po posameznih elementih storitev iz leta 1984 — povečane v globalu za 142%: Izračunana sredstva na podlagi teh kazalcev, nikakor ne bodo zadoščala za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti naše občine za leto 1985. Že večletno zaostajanje realne rasti sredstev za osebne dohodke in materialne izdatke izvajalcev že resno ogroža nadaljnje življenje in delo osnovnih šol. Položaj je že skoraj kritičen, saj učitelj za svoje delo dejansko prejemale 65% osebnega dohodka. Za nekvalificirane delavce, katerih je zaposlenih na šolah povprečno 20% (tehnično osebje, čistilke) pa se zagotavljale 58% zajamčenega osebnega dohodka, to pa je 15.6 74 din. Vzrok takšnemu stanju v šolstvu so cene storitev za vzgojno izobraževalno dejavnost, ki so že 6 let indeksirane neoziraje se na realno rasi cen za materialne izdatke in osebnih dohodkov. To pa je imelo za posledico nizko vrednotenje slehernega delavca na šolah. Za lažje razumevanje navedenih ugotovitev, navajamo preprost izračun. Za sanacijo sti nja se izhaja iz najnižjih zahtev, to je zajamčen osebni dohodek za osebne dohodke čistilke (kolona 2.). Ob upoštevanju izobrazbe in kvalitete dela .pa bi v ceni oddelka bilo potrebno zagotovili sredstva (v koloni 3). Za osebne dohociko cio lavccv ,;ol ¿3 V c dni. ocur:l ;a zc. 1 jto 1935 covlj. ano: Profil delavca Zagotovljeno i Loto 04 11.113 la »lusec i Leto 05 15.074 lato Ind. 2:1 ' ilovi p.-edloa 17.500 zajaa.OD % roall x 142 24.B50 2f§?^9 1 2 3 1. ČISTILKA 11.113 15.374 141 24.050 58 2. Visoko Itval.del. {šofer,gl.lkUT___ ___1_._._.0.000_00__ ___liS3_O.g00j.0O_ _100___ SKUPAJ PRIHODKI: 151.016.576,85 145.596.505,15 111 0 D H 0 D K I: 1. OSNOVNA ŠOLA LITIJA 105.595.560,00 111.391.857,00 108 2. OSNOVNA ŠOLA DOLE 1.505.095,00 1.505.099,00 100 3. AMBULANTA ITA DOLAH 5.500.000,00 5.864.417,00 107 4. PRIZIDEK K VRTCU ŠMARTNO 5.660.000,00 5.724.089,00 101 5. VRTEC V JEVNTCI 1.009.697,25 1.009.697,25 100 6. VRTEC NAJDIHOJ0A V LITIJI 7.900,00 7.900,00 100 ?. SOPINANSIRANJE DVORANE NA STAVBAH 1.000.000,00 1.000.000,00 100 8. SOUDELEŽBA V SKLADE LB 58.000,00 58.000,00 100 9. BANČNE PROVIZIJE 40.000,00 81.552,00 204 10. Drugi stroški: obveznosti iz ¡3—II, urbanistične zasnove aprt.narka Litija 224.560,00 224.559,40 100 11 •Vezava sred.po depozitnih 1_>.000.000_00 - - OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA --,-s Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija sklicujem 12. skupno sejo zborov skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki bo v torek, 19. marca 1985 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 11. seje skupščine OSSS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSS Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OS1S Litija za leto 1984, c) Poročila o delu izvajalcev Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1984, 4. Finančni načrt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OS IS Litija za leto 1985, c) Sklep o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985, č) Sklep o uskladitvi rejnin v letu 1985, d) Sklep o uskladitvi denarnega dodatka (žepnine) oskrbovancem v socialnih zavodih v letu 1985, e) Informacija o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1985, f) Aneks št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981—1985 Doma »TIŠJE« Šmartno za leto 1985, 0 Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985, 5. Obravnava gradiva in izvolitev delegatov za seje skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, 6. Delegatska vprašanja. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Irena Mostnik v_J točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika llv seje skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki je bila dne 5. decembra 1984 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Na seji je bilo prisotnih 31 delegatov od 52 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. JANKO HAUPTMAN, predsedstvo SO Litija, 2. IRENA HOSTNIK, predsednica skupščine, 3. MARI MERZEL, vodja Skupne strokovne službe OSIS Litija. ODSOTNI: Zbor uporabnikov: Delegati iz OZD: TOZD IA KRESNICE (opr.), KZ Litija—KZ Kooperacija, Mizarstvo Gabrovka, Osnovna šola Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, TOZD Gozdni obrat Litija, Mizarstvo Litija, Obrtno združenje Litija, Posl. Integral—PTT—PKT. Delegati iz KS: Litija—desni breg, Gabrovka, Hotič, Kostrevnica, Kresnice, Polšnik, Vače, Ribče, Štangarske poljane, Velika Štanga. Zbor izvajalcev: Društvo za pomoč duševno prizadetim Litija. Predsednica skupščine Irena Hostnik je pozdravila vse prisotne ter izvedla postopek za izvolitev namestnika predsednika zbora uporabnikov za to sejo skupščine, zaradi opravičene odsotnosti predsednice zbora in njenega namestnika. Za namestnika predsednika zbora uporabnikov je bila za to sejo izvoljena Nada Jovanovič, delegatka DPO in PM Litija. Predsednica skupščine je nadaljevala vodenje seje po sledečem sprejetem DNEVNEM REDU: L Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 10. seje skupščine OSSS Litija, 3. Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, 4. Poročilo o realizaciji finančnega načrta za čas od 1. 1. do 30. 9. 84 in spremembe IN za leto 1984 OSSS Litija, 5. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985, 6. Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 7. Sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 OSSS Litija za leto 1985, 8. Plan Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985, a) Delovni programi izvajalcev OSSS Litija za leto 1985, 9. Predlog sklepa o začasnem financiranju plana OSSS Litija za čas od 1. 1. do 31. 3. 1985, 10. Program dela skupščine OSSS Litija za leto 1985, 11. Planski akti občine Litija za obdobje 1986—1990/2000, 12. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi za enotno skupno evidenco v občini Litija, 13. Obravnava gradiva in izvolitev delegatov za seje skupščine OSSV in SSS SRS, 14. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi: Sonja Kolar — predsednica, Tatjana Upelj — član in Majda Bizjak — član. 2. Za zapisnikarja se imenuje Marinko Krnel, za overitelja zapisnika pa Ani Hostnik in Martina Potokar. 3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Zbor uporabnikov: 25 delegatov od 45 delegatskih mest — delegati OZD: 17 delegatov od 27 delegatskih mest — delegati KS: 8 delegatov od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev: 6 delegatov od 7 delegatskih mest S prisotnostjo 31 delegatov od 52 delegatskih mest je skupščina OSSS Litija sklepčna. . K 2. SKLEPA: 1. Za organizacijo in izvedbo srečanja rejniškili družin se zadolži komisija za priznanja pri OSSS Litija, ki se sestane do 12. 12. 1984 in določi datum in vsebino srečanja. Srečanje se izvede do konca leta 1984. 2. Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 10. seje skupščine OSSS Litija, z dne 24. 10. 1984. K 3. SKLEPI: 1. Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 se sprejme na znanje. 2. Po tej uskladitvi se pri OSSS Litija povečajo sredstva dovoljene porabe za 2.340 tisoč din tako, da znaša nova| dovoljena poraba za leto 1984 28.210 tisoč din; prispevna stopnja iz BOD po domicilnem principu se poveča z 0,84% na 0,92% ter velja od L 11. do 31. 12. 1984. Po IV. uskladitvi so se spremenile prispevne stopnje za združevanje sredstev za posamezne SIS, vendar so v globalu ostale nespremenjene. 3. V. uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 bo izvršil Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela. K 4. SKLEPI: 1. Poročilo o realizaciji finančnega načrta OSSS Litija za čas od 1. 1. do 30. 9.1984 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 se sprejmejo v predloženi vsebini. 2. V mesecu decembru 1984 se ponovno analizira realizacija plana Centra za socialno delo v ustanavljanju Litija, za kar se pooblasti Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela. 3. Na podlagi sklepov predsedstva in odbora za planiranje in svobodno menjavo dela, ki sta obravnavala informacijo Občinskega odbora RK Litija o izvajanju dejavnosti v letu 1984, se Občinskemu odboru RK Litija nakažejo celotna sredstva, predvidena za nove naloge. K 4.a SKLEP: Sklep o uskladitvi rejnin v letu 1984 se sprejme v predloženi vsebini. SKLEPA: L Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. 2. Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka se predlaga, da prouči možnost oprostitve plačila samoprispevka za tiste upokojence, kjer se z eno pokojnino preživljata dva družinska člana. Tako naj se mejni znesek pri oprostitvi plačila samoprispevka za upokojence upošteva 70% povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in ne samo višina pokojnine, ki jo up- * okojenec prejema. K 6. SKLEP: Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 7. SKLEP: Sklep o uresničevanju Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 OSSS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. Po 3. točki navedenega sklepa bodo udeleženci za izvedbo plana OSSS Litija v letu 1985 združili sredstva v višini 46.200 tisoč din po prispevni stopnji 0,96% iz BOD po domicilnem principu od 1. 1. 1985 dalje. K 8. SKLEP: Plan Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 8.a SKLEPI: 1. Program dela Centra za socialno delo v ustanavljanju Litija za leto 1985 Se sprejme v predloženi vsebini. 2. Program dela Doma »TIŠJE« Šmartno za leto 1985 se sprejme v . predloženi vsebini. 3. Sprejme se predlagani finančni načrt Doma »TIŠJE« Šmartno za leto 1985, vključno s kalkulacijo cene za leto 1985. Potrdi se osnovna cena oskrbnega dne, ki znaša 629,00 din in velja od 1.1. 1985 dalje. 4. Pooblasti se Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela za sprejem aneksa št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o i. svobodni menjavi dela za obdobje 1981—1985 Doma »TIŠJE« Šmartno za leto 1985. 5. Program dela občinskega odbora RK Litija za leto 1985 sesprejmev predloženi vsebini. K 9. SKLEP: Sklep o začasnem financiranju plana OSSS Litija za čas od 1. L 1985 do 31. 3. 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 10. SKLEP: Program dela skupščine OSSS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 11. Pri planskih aktih občine Litija za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje je bila obravnavana Analiza razvojnih možnosti občine Litija za obdobje 1986/1990, Smernice za družbeni plan občine Litija za obdobje 1986/1990 in Analiza razvojnih možnosti občine Litija v obdobju 1986—1995/2000 ter osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Litija. SKLEP: Osnutki planskih aktov občine Litija za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje se sprejmejo brez pripomb. K 12. SKLEP: Skupščina OSSS Litija daje soglasje k Samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi za enotno skupno evidenco v občini Litija za leto 1985. Sredstva za izvajanje enotne evidence v letu 1985 v višini 158.300 din še zagotovijo s finančnim načrtom za leto 1985. SKLEP: Za sejo skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenijese imenujeta: .Sonja Kolar, delegatka KS Šmartno in Nace ZORE, delegat (SI) Litija. Za sejo skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija se imenujejo iz zbora uporabnikov: Dušan Babic — KS Jablanica, Ivan Rus — KS .levnica in Ani Hostnik — VVO Litija, iz. zbora izvajalcev pa: Vera Merzel — Dom T1S.IE, Majda BIZJAK — OO RK Litija in Danica KOLŠEK — CSD Litija. K 14. Delegatskih vprašanj in pripomb ni bilo. točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Občinska skupnost socialnega skrbstva Litijajev letu 1984opravljala svoje naloge skladno s svojim planom in finančnim načrtom ter začrtano politiko družbenega in gospodarskega razvoja občine. Težišče dela je bilo predvsem v čimboljšem prilagajanjui dejavnosti socialnega skrbstva interesom in potrebam delavcev in občanov ter zagotavljanju materialne in strokovne pomoči ogroženim posameznikom in družinam z željo za zagotavljanje njihove socialne varnosti in njihovo normalno vključevanje v družbeno skupnost. Za leto 1984 je značilno stagniranje števila upravičencev do prejema stalnih družbeno-denarnih pomoči (celini vir je prejemalo povprečno47 upravičencev, dopolnilni vir pa povprečno 100 upravičencev), medtem ko seje bistveno povečalo število prejemnikov začasnih in enkratnih denarnih pomoči. To pa kaže predvsem na povečanje števila trenutno socialno ogroženih posameznikov in družin, torej na porast socialnih problemov ob hitrem naraščanju življenjskih stroškov. Naloge v zvezi z oskrbo, varstvom in usposabljanjem v socialnih zavodih, organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih so bile izvedene po planu. Tako je bilo v splošnih socialnih zavodih vključenih povprečno 60 oskrbovancev in v posebnih socialnih zavodih 6 oskrbovancev, katerim je skupnost zagotavljala popolno oziroma delno oskrbo, vključno z žepninami. V organizacijah za usposabljanje je bila zagotovljena oskrba in usposabljanje 12 otrokom, v vzgojnih zavodih pa je bilo 5 otrok. Stroški za posamezne zadeve so se poravnavali na .podlagi cen storitev, ki so se med letom večkrat povečale, zaradi hitrejše in večje rasti stroškov, kot je bilo predvideno. Skupnost je skrbela/Za uresničevanje svobodne menjave dela z občinskim socialnim zavodom Domom Tisjc. Z redno medletno valorizacijo cene oskrbnega dne, ki jc kljub temu še vedno ostala ena najnižjih v Sloveniji (580 din — december 84) in s prizadevnim in gospodarnim delom delavcev tega zavoda, jc bilo poslovanje Doma Tišje v preteklem letu uspešno. Posebna skrb je bila posvečena razvoju in socialnem stanju rejencev v rejniških družinah (25 otrok v 24 rejniških družinah). Tem so bile zagotovljene rejnine (vključno z. nagradami za rejnike), ki so se z medletno valorizacijo nekoliko bolj približale povprečnim višinam rejnin v Sloveniji. Skupnost je redno spremljala delo Centra za socialno delo v ustanavljanju Litija in združevala sredstva za izvajanje njihove dejavnosti. Delovanje Centra je bilo tudi lani dokaj uspešno, kljub nepopolni kadrovski zasedbi. Tako tudi v tem ni bilo izvršeno dokončno konstituiranje Centra, nerealizirana naloga pa je ostala tudi izvajanje enotne skupne evidence. Program skupnosti socialnega skrbstva zajema še ostale naloge, ki so pomembne za uspešno izvajanje socialne politike in uspešno delovanje skupnosti same. Le-te pa so bile v preteklem letu realizirane po planu. V okviru uresničevanja stabilizacijskih ukrepov so se izvajala redna preverjanja upravičenosti do prejema družbeno-denarnih pomoči ter uresničevali dogovori z zavezanci za prispevke k socialno-skrbstvenim storitvam. Program skupnih nalog, za katerega občinske skupnosti socialnega skrbstva združujejo sredstva v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, zajema naloge skupnega pomena za vso Slovenijo. Nova naloga je bilo zagotavljanje sredstev za nadomestila za invalidnost, ki so se združevala od 1. maja 1984 do 31. oktobra 1984 po enotni prispevni stopnji v SRS. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA V letu 1984 so bila pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva zbrana sredstva po prispevni stopnji iz osebnega dohodka po domicilnem principu v višini 28.268.106,95 din. Prispevne stopnje so se tekom leta sproti usklajevale, povprečna prispevna stopnja pa jc znašala 0,88 %. Vzporedno z usklajevanjem celotne skupne porabe seje usklajeval tudi finančni načrt skupnosti socialnega skrbstva. Tako so skupni prihodki, vključno s presežki preteklega leta, ki so bili v višini 430.000 din vključeni v dovoljeno porabo, neporabljenimi sredstvi preteklega leta v višini 247.699.85 din in izrednimi prihodki v višini 1.929.174,40 din, znašali 30.874.981,20 din. Za realizacijo plana skupnosti socialnega skrbstva so bila v letu 1984 porabljena naslednja sredstva: v din BESEDILO l I. OBČINSKI PROGRAM: A. Stalne družbeno denarne pomoči B. Oskrbnine in rejnine C. Sofinanciranje dejavnosti organizacij in društev Č. Druga dejavnost SKUPAJ I (A—Č): REALIZACIJA 1984 7.639.439,05 12.540.471,00 6.693.939,00 1.152.801,50 28.026.650,55 II. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE: 1. Skupne naloge 2. Nadomestila za invalidnost SKUPAJ II (1 + 2): SKUPAJ 1 + II: Razlika med prihodki in odhodki: 333.334,00 2.382.140,00 2.715.474,00 30.742.124.55 132.856,65 Navedena sredstva v višini 132.856.65 din se vključijo v finančni načrt skupnosti za leto 1985. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Litija je na svoji seji dne. 19. 2. 1985 obravnaval poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSS Litija za leto 1984 in predlaga skupščini naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta — zaključni račun OSSS Litija, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 30.874.981,20 din — SKUPNE ODHODKE 30.742.124,55 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 132.856,65 din. Razlika med prihodki in odhodki v višini 132.856,65 din se vključi v finančni načrt OSSS Lilija za leto 1985. točki 3a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 3 c POROČILO o delu doma »Tišje« Šmartno pri Litiji za leto 1984 Spremenjeni pogoji gospodarjenja, padanje osebnega in družinskega standarda so zahtevali od 58 članskega kolektiva velike napore. Ob velikem izpadanju z dela, zaradi bolniških in porodniških dopustov, je bil plan doma v fizičnem smislu dosežen in celo presežen za 4%, Kar je med drugim tudi omogočilo sanirati osebne prejemke delavcev. Stabilizacijski program oz. prizadevanja za zmanjševanje stroškov poslovanja so se nadaljevali. Celo pri našem, po obsegu majhnem administrativno-finančnem poslovanju seje z racionalizacijo pomožnih evidenc, racionaliziralo delo za cca 15 — 20 ur mesečno. Najbolj nesorazmerno hitro se v stroških poslovanja povečujeta hrana in energija, ki predstavljata v domu skoraj polovico vseh stroškov. Gibanje cen energije v letu 1984 je pripeljalo do tega, da se bo v domu pristopilo k pripravam na izkoriščanje sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. Priprave so trenutno v taki fazi, da se bo verjetno 23 milijonska investicija lahko pričela že v maju 1985. Velike težave pri obnavljanju strojne in druge opreme v domu predstavlja inflacija, ki nominalno vnaprej določeno i amortizacijo skoraj izniči. V prizadevanjih za manjši vpliv inflacije je kolektiv vezal obračunano amortizacijo in rezervni sklad, kot kreditna sredstva pri naših dobaviteljih po razmeroma ugodni obrestni meri. Delovna disciplina in profesionalni odnos do dela je zelo dober, le pri manjšem številu delavcev je le-ta še nezadovoljiv. Pred nami vsemi je, da s še večjim tovarištvom dosežemo pri vseh delavcih enak odnos do dela in čim boljšo izrabo delovnega časa. V nadaljevanju je po točkah navedena problematika,.s katero se v domu srečujemo in možnosti za odpravo le-te: 1. Velika iztrošenost strojev in delovnih priprav narekuje intenzivnejše obnavljanje in hkrati 100% obračunavanje minimalne amortizacije. 2. Občani, ki ne živijo v domu in so socialno ogroženi so deležni socialne pomoči v obliki subvencije stanarine. Občani, ki živijo v domu pa plačujejo ekonomsko stanarino. Velika večina članov domske skupnosti je socialno ogrožena in bi jim pripadala subvencija stanarine. Nekatere občine (npr. Zagorje) to že izvajajo, zato predlagamo, da skupščina socialnega skrbstva podpre naša prizadevanja za pridobitev pomoči socialno ogrožnim občanom v domu v obliki subvencioniranja ekonomske stanarine iz sredstev sklada za subvencioniranje stanarin pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. 3. Izredno nizki osebni dohodki v prvih osmih mesecih preteklega leta so sprožili veliko število odpovedi. V zadnjih 60 dneh skušamo sanirati nastalo sitaucijo, vendar nam ne uspeva. Nepovezanost Doma' »Tišje« z javnimi prevoznimi sredstvi, nočno delo, delo v turnusih, delo ob praznikih in nedeljah ter delo z zdravstveno prizadetimi ljudmi v psihosomatskem smislu je vzrok, da je delo v Domu »Tišje« v določenem smislu nezanimivo in neprivlačno. To poročilo, skupaj s poročilom o izvajanju zdravstvene službe v letu 1984 predstavlja letno poročilo Doma »Tišje« Šmartno pri Litiji. POROČILO o delu centra za socialno delo Litija v letu 1984 Center za socialno delo je kot samostojna izvajalska organizacija na področju socialnega skrbstva pričel delovati s 1. 7. 1982. V Centru je zaposlenih 6 delavcev in sicer 4 socialni delavci, administratorka in snažilka. Računovodska dela so se opravljala pogodbeno, prav tako se je delo psihologa pri razvrščanju in predzakonskem svetovanju izvajalo pogodbeno. Naloge s področja socialnega skrbstva se iz leta v leto povečujejo in zahtevajo večjo intenzivnost in poglobljenost pri reševanju. Vsebina socialno skrbstvene dejavnosti se vedno bolj spreminja iz ozke skrbi za materialno nepreskrbljene kategorije občanov v skrb za odpravo motenj, ki niso materialnega značaja, temveč nastajajo kot posledica drugih življenjskih situacij. Za uspešno reševanje nekaterih problemov bi bila nujno potrebna teamska obravnava, katere pa brez kadrovske dopolnitve s psihologom ni možno razvijati. Reševanje kadrovskega problema ovirajo dosedanji stabilizacijski ukrepi. V letu 1984 je Centrom za socialno delo naložena nova naloga v zvezi z izvajanjem Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Delo s področja socialnega skrbstva je potekalo po sledeči problematiki: VARSTVO OTROK IN DRUŽINE Uresničevanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavlja pomembno osnovo za urejanje družinskih razmerij, obenem pa opredeljuje obveznosti in pravice, ki jih imajo otroci, starši in zakonci. Osnovno izhodišče zakona je zagotoviti in omogočiti otrokom vsestransko zdrav razvoj. Družbena skupnost je zainteresirana predvsem za zdrav razvoj otrok in je dolžna poseči v družinsko razmerje, kadar je ogrožen interes otroka. Problematika, ki se manifestira na najrazličnejše načine in pogojuje vrsto ukrepov, so neurejene družinske razmere. Te se kažejo v razvezah, alkoholizmu, kaznivih dejanjih mladoletnikov, slabem učnem uspehu in podobno. V letu 1984 so zaprosile za pomoč pri urejanju odnosov v družini največ žene iz razvezanih zakonov, iz družin, kjer je zakonec alkoholik in iz izveznakonskih skupnosti. Na neurejene odnose smo bili pogosto opozorjeni tudi s poročili Postaje milice, kjer so interventirali v družinah predvsem pri prepirih in pretepih med zakonci v prisotnosti mladoletnih otrok. Z zakonci je bil opravljen razgovor oziroma obisk v družini. Tisti zakonci oz. posamezniki, kateri so se dobro vključili v urejanje odnosov, so doma razmere hitro uredili in ni prihajalo do ponovnih obravnav. Zal pa velika večina zakoncev ni bila pripravljena dalj časa skupaj sodelovati pri urejanju odnosov. PREDZAKONSKO SVETOVANJE V letu 1984 se je prvega stika udeležilo 95 parov, od teh se jih je 57 udeležilo tudi širšega razgovora. Zakonsko zvezo je sklenila ena mladoletna oseba. Pri izvajanju predzakonskega svetovanja opažamo žal pri večini bodočih zakoncev nezainteresiranost po tovrstnem svetovanju oz. sodelovanju. Neaktivnost pri razreševanju in odpravljanju zakonskih konfliktov opažamo tudi pri zakoncih v sami zakonski zvezi. RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ Pri vsaki vloženi tožbi ali predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze se med zakoncema opravi spravni poskus. V letu 1984 je bilo opravljenih 24 spravnih poskusov. Po razvezi zakona in po odločitvi sodišča, komu so otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo. pa se pričenjajo težave glede stikov med otrokom in roditeljem pri katerem ne živi. Malo je primerov, ko se razvezana zakonca sama sporazumeta o stikih. Večinoma se stiki urejajo posredno prek socialnega skrbstva. V letu 1984 je bilo evidentiranih 14 razvez, v vseh primerih so bili otroci dodeljeni materi. Pri urejanju stikov je v petih .primerih prišlo do večjih težav, ker so matere načrtno preprečevale stike. Starši v močni čustveni obremenitvi zastopajo predvsem lastne interese. Težavam s stiki se pogosto pridruži tudi neplačevanje preživnine. Roditelji, pri katerih otrok ne živi, povezujejo dolžnost preživljanja s pravico do stikov. V letu 1984 je bilo valoriziranih 124 preživnin otrokom iz razvezanih zakonov. SVETOVALNO DELO Svetovalno delo po metodi dela s posameznikom smo poskušali izvajati na vseh področjih dela, ki jih izvaja Center za socialno delo. Težišče svetovalnega dela je pri reševanju zakonskih in družinskih težav oz. problemov. Vendar pa smo poskušali izvajati svetovalno delo tudi na drugih poročjih, predvsem smo skušali pomagati posameznikom v stiskah. Pri mladoletnikih seje izvajalo svetovalno delo po metodi dela s posameznikom, skupinsko delo se še ni uvedlo. UREJANJE ZADEV IZVEN ZAKONA ROJENIH OTROK Ugotavljanje očetovstva, preživnine in urejanje stikov V letu 1984 je bilo v zvezi nudenja pomoči pri ugotovitvi očetovstva, vzdrževanju otrok s sklepanjem dogovorov o preživljanju in valorizaciji preživnin nudena pomoč v 128 primerih in sicer: — nudena je bila pomoč 47 materam pri ugotovitvi očetovstva. Pomoč je bila uspešna v 40 primerih, v štirih primerih matere nudene pomoči niso sprejele, v enem primeru je otrok umrl v času postopka, le v dveh primerih pa očetovstvo ni bilo priznano in matere to urejajo prek sodišča, — za vzdrževanje otrok je bilo sklenjenih 6 dogovorov o preživljanju, v 7 primerih pa so matere to dosegle prek sodišča, — 59 preživnin je bilo valoriziranih s porastom življenjskih stroškov v preteklem letu in izdane odločbe. Na odločbo je bila ena pritožba, katera pa je bila zavrnjena kot neutemeljena, — 4 prosilcem je bila nudena pomoč pri stikih otroka z roditeljem, — v 12 primerih smo nudili pomoč drugim centrom za socialno delo in temeljnim sodiščem na njihovo zaprosilo v zvezi z ugotavljanjem socialno materialnih razmerah v zvezi s tem. POSVOJITVE V letu 1984 smo vodili postopek enostranske posvojitve v 3 primerih. Vendar do posvojitve ni prošlo, saj po zbranih podatkih, opažanjih v družini in okolju v dveh.primerih ne bi mogli reči, da bi bila posvojitev v korist otroku. V 1. primeru oče otroka ni pristal na posvojitev. V 2 primerih posvojitve smo le sodelovali v postopku posvojitve, kije bila izvedena v drugi občini. REJNIŠTVO V občini Litija je bilo v letu 1984 nameščenih v rejniških družinah 26 otrok, za katere je izdala odločbo o namestitvi Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija. V letu 1983 jih, je bik? 28. Že nekaj let je število otrok v rejništvu precej enako in ni bistvenega zmanjšanja ali povečanja. Kar 22 otrok je v rejništvu, ker so bili doma prikrajšani za normalno družinsko življenje. Predvsem izhajajo iz družin alkoholikov in je bila njihova vzgoja zanemarjena. Razmere doma se niso uredile in je bilo potrebno otroke namestiti v drugo družino. Le 4 otroci so v rejništvu zaradi usposabljanja oz. zaradi prevelike oddaljenosti doma od šole ne morejo živeti v lastni družini. Otroci so v družinah dobro vključeni, saj so v njih nekateri tudi po več let tako, da so na rejnike tudi čustveno navezani. Starši jih obiskujejo le redko in v celoti prepuščajo skrb za vzgojo in izobraževanje otrok rejnikom, šoli, Centru za socialno delo. Starši dokaj redno obiskujejo le 9 otrok, ostale občasno ali pa nikoli. Obiski so redki zaradi neurejenosti staršev. Center za socialno delo Litija je z rejniki in rejenci v stalnem stiku. Rejniške družine redno obiskujemo nekajkrat letno, še posebej v zimskih in letnih počitnicah, ko so otroci doma, da se lahko skupaj pogovorimo. V primeru vzgojnih, učnih ali zdravstvenih težav z otrokom, je to sodelovanje še bolj tesno. Obiski družin so prilagojeni tako posameznikom in jih ne moremo številčno posplošiti. Sodelujemo s šolami, patronažno službo na terenu. V decembru 1984 je bilo organizirano srečanje rejnikov. Podeljene so jim bile zahvale za delo z rejenci ter skromno darilo. Na ta način so se rejniki spoznali med seboj in so lahko izmenjali izkušnje. To naj bi bila v bodoče stalna oblika sodelovanja. Na novo so bili v rejniške družine vključeni 3 otroci'. Izdane so bile odločbe in rejniške pogodbe. Od skupno 26 otrok jih je 15 obiskovalo osnovno šolo, 1 srednjo šolo, 10 pa je bilo predšolskih — 1 deklica je vključena v Center za rehabilitacijo sluha. Največ družin je v KS Gabrovka. kjer je nameščenih 13 otrok. Prenehalo je rejništvo 5 otrokom, 4 so končali v šol. I. 83/84 OŠ, I pa srednjo. Izmed teh so se 4 zaposlili, I pa je še nezaposlen in se mu pomaga pri iskanju zaposlitve. Vsi ti otroci so ostali v rejniških družinah in smo z njimi še naprej v stikih. Rejnina je bila v preteklem letu 2 krat valorizirana. Za vse rejence so bili ob valorizacijah sklenjeni novi'dodatki k rejniškim pogodbam, s katerimi se ureja plačevanje rejnine. Višina rejnine Je znašala za rejence: od O - 2 let od 2 - 7 let od 7 - l*f let nad 14 let za motene t telesnem in duševnem razvoju za rejence, ki preživljajo t družinah le 2 dni _J/Žri2§it_________iZ12r!2§!t 7.370«- 8.880.- 7.240.- 8.75C- 7.900,- 9.570.- 7.900,- 9.570.- 8.250.- od 1/1-84 2.750.- 3.300,- Rejnino krije OSSS Litija v celoti za 12 otrok, doplačuje za 12 otrok, za 2 otroka pa se krijejo stroški iz družinske pokojnine. PREVENTIVNA MEDICINSKA REHABILITACIJA V letu 1984 je bilo planirano, da se bo za preventivo otrok v zdraviliščih Debeli rtič in Kraljeviča predlagalo 40 otrok iz občine Litija. Komisija za preventivno medicinsko rehabilitacijo pri Zavodu za socialno medicino in higieno Ljubljana je ugodno rešila 17 predlogov zdravnikov in zaprosila za zagotovilo hotelskega dela oskrbe OSS Litija. doplačilu stroškov za hotelski del oskrbe v zdravilišču. Medicinski del oskrbe je za otroke krila občinska zdravstvena skupnost Litija. OSSS Litija je krila račune plačila hotelskega dela oskrbe za 12 otrok. Z 9 starši smo se dogovorili, da bodo prispevali delež k stroškom oskrbe. Starši so prispevali svoj delež v višini od 1.900.— do 3.500.— din. Za 5 otrok so starši sami krili stroške hotelskega dela. SKRBNIŠTVO V letu 1984 nismo evidentirali nobenega novega primera, kjer bi morali postaviti skrbnika, ko gre za odrasle osebe. Sodišču smo predlagali 1 primer za odvzem poslovne sposobnosti. Sodelovanje s skrbniki je zelo različno in tudi izvajanje skrbniških dolžnosti ne opravljajo vsi enako resno in odgovorno. V preteklih letih je bilo to področje dejavnosti precej zanemarjeno, kar smo skušali v letu 1984 odpraviti, vendar nam še to ni v celoti uspelo. Vseh skupaj imamo 47 odraslih oseb, ko so pod stalnim skrbništvom. Pri skrbništvu nad mladoletnimi gre v večini primerov za otroke sirote brez obeh staršev, le v enem primeru gre za zapuščenega otroka. Tudi na tem področju je bilo v preteklih letih dosti zamujenega in nam v preteklem letu še ni v celoti uspelo stvari izboljšati. Nekaj več stikov smo navezali s skrbniki, kljub temu , pa še ni zaživel odgovoren odnos do izvajanja skrbniških dolžnosti. Posamezniki pa v celoti izpolnjujejo skrbniške dolžnosti. Pri skrbništvu za poseben primer smo sodelovali s sodiščem v zapuščinskem postopku, ko je šlo za skrbništvo pri mladoletnih otrocih. Uvedli smo tudi novost na tem področju tako, da ne pišemo več odločb za poseben primer in s tem ni več skrbnikov, pač pa sami sodelujemo v zapuščinskem postopku. To smo izvedli zaradi smotrnosti, da ne obremenjujemo skrbnikov, s tem je pisarniškega dela tiidi manj, obenem pa otroci oz. mladoletniki niso prikrajšani oz. oškodovani pri zapuščini. Zastopali smo mladoletne osebe v 16 primerih. Izdali smo tudi 2 odločbi o postavitvi skrbnika za poseben primer pri proglasitvi za mrtvega. VEDENJSKO IN OSEBNOSTNO MOTENI OTROCI IN MLADOLETNIKI TER MLADOLETNI PRESTOPNIKI V letu poročanja je bilo obravnavanih 90 otrok, ki so bili potrebni pomoči, zaradi neprimernega zadržanja, vedenja, beganja in storitve kaznivega dejanja. Obravnavani so bili zaradi naslednje problematike: — 15 otrok, ki še niso dopolnili 14 let in kazensko niso odgovorni zaradi kaznivih dejanj, med njimi največ zaradi problematike tatvin, — 29 mladoletnikov je bilo v pripravljalnem postopku zaradi kaznivih dejanj, od teh kar 12 zaradi udeležbe v 2 množičnih pretepih. 7 od obravnavanih je povratnikov, — 31 mladoletnikov je bilo obravnavanih zaradi prekrškov. Med njimi je precej takih, ki tovrstne prekrške ponavljajo in očitno opozorilo določenih služb in obravnave ne sprejmejo resno, ' — 15 otrok in mladostnikov je bilo obravnavanih zaradi vzgojnih težav, pretepanja in beganja od doma. IZVAJANJE VZGOJNIH UKREPOV PO SKLEPU SODIŠČA V letu 1984 seje izvajal ukrep strožjega nadzorstva organa socialnega skrbstva pri 14 mladoletnikih. Med letom je 6 mladoletnikom prenehal ta ukrep, dočim je bilo na novo izrečenih 7 vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva socialnega skrbstva. V 1 primeru je bil izrečen ukrep oddaje v Prevzgojni dom Radeče. Za 4 mladoletnike je Center sodeloval pri izvrševanju vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva po starših. ZAVODSKO VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV V zavodih za usposabljanje je bilo v letu 1984 10 otrok in mladostnikov, v vzgojnih zavodih pa 7 mladoletnikov. Nameščeni so bili v naslednjih ustanovah: 1) Zavod »Matevža Langusa« Kamna gorica 1 2) Zavod za usp. invalidnih otrok »Janka Premrla Vojka« Vipava (1 do 15/12.) , 2 3) Zavod za usposabljanje inv. mladine Kamnik 2 4) Zavod za del. usposabljanje mladine Črna na Koroškem 1 5) Center za rehabilitacijo sluha in govora Ljubljana (do 22. 6) . I 6) Zavod za usposabljanje »Janeza Levca« Ljubljana 1 7) Internat OŠ ZDO Mirna I "Draga pri IgModTi 1 L j''1 9) Dekliško vzgajališče Višnja gora (do 21. 6.) 2 (do 31.8) 10) Vzgojni zavod Planina pri Rakeku 1 11) Vzgojni zavod Gornji Logatec (.do 30. 5.) 1 12) Vzgojni zavod »Frana Milčinskega« Smlednik (do 30. 5.) 1 13) Mladinski dom »Malči Beličeve« Ljubljana (od 15. 10.) 1 14) Prevzgojni dom Radeče (od 2. 11.) 1 V zavodu za usposabljanje je bil 1 odpuščen, 1 pa je umrl. na novo pa je bil nameščen 1 otrok. Tako je sedaj v teh zavodih 8 otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode sta bila nameščena 2 mladoletnika, odpuščeni pa so bili 4. Od teh so 3 zaposleni. 1 pa nadaljuje šolanje. Sedaj so v vzgojnih zavodih 3 mladoletniki. RAZVRŠČANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU V letu 1984 je bilo v postopku za razvrščanje 15 otrok ter 2 za ponovno razvrstitev. Od teh je bilo 11 razvrščenih, 6 pa ni bilo razvrščenih in nadaljujejo redno osnovno šolanje. Razvrščeni so bili.takole: — zmerno duševno prizadeti 2 — laže duševno prizadeti j 4 — mejni primeri 5 Za vse razvrščene so bile izdane odločbe o razvrstitvi in napotitvi. Na izdane odločbe je bila s strani staršev 1 pritožba, katera pa je bila na SSS Slovenije zavrnjena. UREJANJE VARSTVA DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB S 1. junijem 1984 je pričel veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. I. SRS, št. 41/83). Ta zakon pomeni velik napredek pri zagotavljanju socialne varnosti duševno in i najteže telesno prizadetim osebam. Priznan je status invalidne osebe vsem zmerno, teže in I težko duševno in telesno prizadetim osebam, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti. Invalidnim osebam so zagotovljene oblike družbenega varstva v splošnih in socialnih zavodih in tujih družinah, nadomestila za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Zakon upravičenim duševno in telesno prizadetim osebam zagotavlja kot nove pravice status invalida ter s tem tudi pravico do zdravstvenega varstva kot invalid, nadomestilo za inva--lidnost. katero je znašalo v, letu 1984 6.390.-din, dodatek za tujo nego in pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb v višini 1.830.- din, dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh življenjskih potreb v višini 3.650.- din ter dodatek po kriterijih socialnega skrbstva le za upravičence dodatka za tujo nego in pomoč, ki znaša 1.830.- din, če dohodek na družinskega člana ne presega 9.250.- din. Nadomestilo za invalidnost ter dodatek za tujo nego in pomoč se valorizirajo vsako leto 1. aprila, izplačujejo pa se za nazaj. Upravičenost do statusa invalida ters tem do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč, obravnava komisija za razvrščanje duševno in telesno prizadetih oseb pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva. Ker se je navedeni zakon pričel izvajati v letu 1984, je bilo večino kandidatov brez vsake dokumentacije, zato je bilo delo komisije precej težavno. Veliko prizadetih osebje že starejših, brez vsake dokumentacije, nekateri tudi brez sorodnikov in je bilo težko ugotavljati, kakšno je bilo njihovo stanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Komisija za razvrščanje duševno in telesno prizadetih osebje obravnavala 34 predlogov. Od teh se je priznal status invalida 31. osebam, 3 pa niso bili upravičeni, ker so duševno bolni in ne prizadeti. Zakon ' priznava namreč pravice le duševno prizadetim osebam, ne pa duševno bolnim. DELO Z ALKOHOLIKI Delo z alkoholiki poteka po principu individualnega socialnega dela. V reševanje problematike alkoholizma sodijo razgovori z alkoholiki, njihovimi svojci, obiski v družinah. Sodeluje se z delovno organizacijo, zdravnikom, patronažno službo, terapevtsko skupino. Za alkoholike, ki se vključijo v zdravljenje, je potrebno zbrati objektivne podatke o družini in napisati socialno poročilo. V preteklem letu seje vključilo v zdravljenje 7 alkoholikov, kar pa je zelo majhno število v primerjavi s oz. samskih alkoholikov. Na novo je bilo obravnavanih v preteklem letu okoli 20 družin, kjer bi bilo nujno potrebno zdravljenje zaradi alkoholizma. Za pomoč pri reševanju odnosov, ki so posledica alkoholizma, se obračajo predvsem žene alkoholikov, oziroma matere samskih alkoholikov. Pogosto si predstavljajo rešitev odnosov zelo preprosto. Predvsem bi radi. da bi se alkoholik zdravil sam in bi njih izključili. To pa je seveda za uspešno zdravljenje nemogoče, Odpori do zdravljenja so veliki tako pri alkoholikih kot pri svojcih. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI ODRASLIM OSEBAM Družbene denarne pomoči V letu 1984 smo vodili postopke za dodelitev družbenih denarnih pomoči posameznih prosilcev in sicer smo prejeli 66 vlog za dodelitev raznih oblik družbenih denarnih pomoči. V vseh primerih smo upoštevali mnenje K.S, vendar so KS zelo neredno — razen izjeme KS Dole — pošiljale svoja mnenja, nekatere pa se sploh niso odzivale našim zapro-silom. Svet za varstvo odraslih je na podlagi zbranih podatkov med postopkom ugodno rešil 49 vlog. od katerih je bilo dodeljenih 5 prosilcem kot edini vir preživljanja. 9 kot dopolnila, 11 je bilo začasnih in 24 enkratnih DDP. Od ostalih 17 negativnih izdanih odločb sta se 2 prosilki pritožili na odločbo I. stopnje, ena pa na odločbo II. in je bila odstopljena na sodišče združenega dela, kjer je bila zavrnjena. Koncem leta 1984 je prejemalo stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja 39 upravičencev, kot dopolnilni vir preživljanja pa 85 upravičencev. KS niso v nobenem primeru predlagale ukinitev dodeljene stalne DDP. Prav tako nismo prišli pri izvajanju revizije upravičenosti do poda-tkov, ki bi utemeljevali ukinitev pomoči. Revizija je bila opravljena pri večini prejemnikov DDP. Višina edinega vira stalne DDP je znašala od začetka leta pa do 30. 4. 84 5.500.- din, od 1. 5. do 30. 9. je znašala višina 7.000,- din, od 1. 10. do 31. 12. pa 8.000.- din. Višina dopolnilnega vira je bila polovični znesek edinega vira DDP. Višine začasnih in enkratnih pomoči so se gibale do višine dopolnilnega in največ do višine edinega vira preživljanja. Reševanje vlog za plačilo oz. doplačilo k oskrbnim stroškom in pomoč pri reševanju zavodskega varstva občanov. V letu 1984 smo prejeli 22 vlog za uveljavitev pravice doplačila oz. do celotnega plačila oskrbnih stroškov v splošnih soc. zavodih. Od tega je bilo ugodno rešenih 21 vlog, 1 pa je bila zavrnjena. Pritožb na izdane odločbe ni bilo. Sklenili smo dogovore o preživljanju, če so oskrbovanci imeli sorodnike, ki so jih bili po zakonu dolžni preživljati. Z nekaterimi smo sklenili na novo dogovore, ker so bili zneski zaradi inflacije prenizki. Za primere sklepanja dogovorov o višini preživnine v letu 1984 ni bjk> enotnih meril in kriterijev, zato smo sklepali dogovore po prostem preudarku. Sklenili smo dogovore pri 4 oskrbovancih. Ponovno smo uspeli skleniti nov dogovor le v 1 primeru, v 1 pa nismo uspeli. Ob koncu leta 1984 je bilo v splošnih socialnih zavodih 66 oskrbovancev, pri katerih smo krili v celoti ali pa krili razliko do celotnih oskrbnih stroškov. 20 oskrbovancem smo krili oskrbne stroške v celoti. Sklenjenih dogovorov o prispevku k oskrbnim troškom je za 11 oskrbovancev, za katere plačuje OSSS Litija delne ali celotne oskrbne stroške. Pri vseh 22 primerih, ki smo jih v letu 1984 obravnavali in je bila izdana ustrezna odločba, smo urejali ali sami ali pa v pomoč sorodnikom za sprejem kandidata v domsko oskrbo in varstvo. Nekaterim smo pomagali s tem, da smo jim napisali vlogo in jim svetovali, kje naj iščejo pomoč, v nekaterih primerih smo se sami dogovorili z domom, da ga bodo sprejeli in zanj uredili vse potrebno in ga celo peljali v dom, ker ni imel nobenih sorodnikov. Pri nekaterih smo zaradi nujnosti sprejema se tudi telefonično dogovarjali za sprejem v dom in naknadno dokumentirali zadevo. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate — poseben soc. zavod Na novo ni bil v poseben socialni zavod nihče sprejet. Pomoč pa smo nudili posameznikom pri urejanju pokojnine v 2 primerih in v 3 primerih pri uveljavitvi pravice do nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih. Oskrba v tuji družini V letu 1984 ni bilo izvedene nobene nove pogodbe o oskrbi v tuji družini, pač pa smo se dogovarjali z dotlej sklenjenimi o izvajanju oskrbe, o težavah in višini plačila oskrbe.;./^. V enem primeru pa smo se dogovarjali o sklenitvi takšne pogodbe, ker se dejansko oskrba vrši že dalj časa. V letu 1984 nismo izvedli nobenega primera pomoči in nege na domu, v 2 primerih pa smo sodelovali skupaj s patronažno službo Litija. Penalna in postpenalna obravnava Sodelovali smo z zavodi, ki se ukvarjajo s populacijo kaznjencev, vendar le na relaciji papirnatega sodelovanja, oz. prenašanja informacij. Kadar je šlo za primere, kjer je kaznjenec zakonec, v tem primeru smo skušali vzpostaviti svetovalni odnos z njegovo ženo, oz. njenim možem. Uspešnega svetovanja dejansko ni bilo, ker ni prišlo do pravega svetovalnega odnosa in s tem tudi ne do svetovalnega procesa. Postpenalna pomoč Postpenalno pomoč smo nudili pri 4 kaznjencih v obliki enkratne oz. začasne denarne pomoči. Pomoč pri zaposlitvi smo nudili pri treh primerih. V zvezi s stanovanjsko problematiko ni bilo v letu poročanja težav. Potrdila in priporočila , V letu 1984 smo izdajali v glavnem potrdila za uveljavitev oz. pridobitev obrtnega dovoljenja za prosilce, da niso pod skrbništvom. Poleg teh potrdil smo izdajali tudi potrdila na podlagi uradne evidence in sicer pri mladoletnikih za vpis v Kadetsko šolo, v nekaj primerih potrdila o socialnih razmerah v določeni družini, oz. ugotovitev, dejanskega socialnega stanja družine in pa potrdila o samohranilstvu ter preživljanju člana izven ožje družine. Vsa potrdila smo izdali z določenim namenom, v glavnem za uveljavljanje pravic. Priporočila smo pisali v razne delovne organizacije in Samoupravno stanovanjsko skupnost za nekatere občane, ki so se znašli v stiski in niso bili sposobni sami se spoprijeti s problemom in ga ugodno rešiti. Predvsem sta bila v ospredju problema v zvezi z. zaposlitvijo in stanovanjem. Reševanje ni bilo vedno uspešno vendar pa smo v nekaterih primerih tudi rešili določen problem občanov. SODELOVANJE IN KOORDINACIJA Z DRUGIMI SLUŽBAMI Medsebojno prepletanje zdravstvene in socialne problematike je narekovalo tudi tesnejše sodelovanje z zdravstveno in še posebej s patronažno službo. Dobro sodelovanje s patronažno službo pripomore k ustrezni razmejitvi nalog pri reševanju nekaterih problemov. Sodelovanje s šolami poteka predvsem prek šolskih socialnih delavcev v zadevah vzgojno problematičnih otrok, razvrščanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter v zadevah družinske problematike otrok. Dobro sodelovanje ocenjujemo tudi s Postajo milice Litija, OO RK, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Skupnostjo za zaposlovanje in Domom »Tišje«. Z zadolžitvijo socialnih delavcev za sodelovanje po posameznih krajevnih skupnostih se je kontaktiranje z nekaterimi KS takoj vzpostavilo, z. nekaterimi pa še poglobilo. V letu 1984 so nas na sejo povabile sledeče KS: Litija — levi breg, Ribče, Kresnice, Jevnica, Primskovo, Polšnik, Gabrovka. Sodelovanje s KS je prav na področju socialnega skrbstva nujno potrebno. Namen koordiniranega dela je predvsem v boljšem izvajanju preventive, odkrivanju in uspešnejšem reševanju obstoječe problematike. POROČILO SESTAVILI: KOLŠEK Danica ZORE Nace TORI Anton HABJAN Slavka POROČILO o izvedbi programa občinskega odbora Rdečega križa Litija v letu 1984 V okviru organizacije Rdečega križa v občini Litija so se v letu 1984 izvajale naslednje aktivnosti s področja socialne dejavnosti: 1. V sodelovanju s patronažno službo ZD TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Centrom za socialno delo Litija, socialnimi službami na osnovnih šolah in krajevnim organizacijam RK, je bila materialno in socialno ogroženim občanom nudena pomoč v obliki obleke, obutve in posteljnine. Ta pomoč je bila nudena 2 x mesečno. 2. V decembru je bila najnujnejšim primerom nudena pomoč v hrani in novi posteljnini. Organizirana je bila tudi dobava kurjave s plačilom prevoznih stroškov. ostalim pomoči potrebnim občanom. Najbolje je bila sosedska pomoč organizirana v krajevnih skupnostih Litija — levi in desni breg, Kresnicah, Jevnici, Primskovem, Dolah, Savi in Veliki Štangi. 4. Organizirano je bilo tudi tekmovanje mladih članov RK v nudenju sosedske pomoči. Tako je bila Podružnična osnovna šola Primskovo pri tem tekmovanju tako uspešna, da je prejela nagrado Republiške organizacije Rdečega križa Slovenije. 5. V mesecu decembru je bilo skoraj po vseh krajevnih organizacijah RK izvedeno srečanje starejših občanov s kratkim kulturnim programom. 6. Na Debelem rtiču je bilo nudeno brezplačno letovanje 10 šoloobveznim otrokom iz najbolj materialno šibkih družin. 7. Izvedena je bila akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki pa je v.letu 1984 nekoliko slabše uspela. Temu pa ni bila vzrok slaba organizacija, ampak posledica vse splošne gospodarske krize. Podobno je bilo tudi v ostalih občinah. Zaradi tega nam v skladišču primanjkuje posteljnine, otroških oblačil, perila in obutve. 8. V letu 1984 se je pričelo urejati tudi skladišče rabljenih oblačil. Vsa planirana dela iz objektivnih vzrokov niso bila opravljena (popravilo strehe, montaža ogrodja za police, popravilo vrat), vendar bo to urejeno v letu 1985. 9. V primerih bolezni in daljše odsotnosti občanov od doma so bili organizirani obiski v bolnicah in domovih za starejše občane. 10. Na področju nalog ljudske obrambe je bilo izvedeno občinsko in republiško tekmovanje ekip prve pomoči. 11. Organizirano je bilo tudi več akcij čiščenja okolja, zbiranja rabljenih odpadkov in podobno. točka 4 FINANČNI NAČRT občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 v 000 Zap. . BaSEDILO št. 1SU5 DJ3EKS IlAiA 84 I. PRIHODKI : 1. Prispevki iz OD dr.in zas.sek. 28.000 45.d00 1SB 2. Preseiki oret.leta 433 SKUPAJ DOVOLAJiA PORABA: 23.230 45.000 156 3. neporabljena ared.pret.leta 248 54 4. Izredni prihodki (od obč.) 1.322 3.267 201 SKUPAJ PRIhODKI (1-4): 31.100 49.C00 159 H. ODHODKI : I. OBČDGKL PROGRAM: A. Stalne dru&.den.pcnDči 7.540 12.000 157 1. Stal.den.oaa.-edini vir 3.770 1 5.700 151 2. Stal.dm.oom.-dcpol.vir 3.870 6.300 1S3 8. CBkrtnine in rejnine 12.700 19.850 155 3. Oskrbnine v splo&.soc.zav. 7.200 11.300 157 4. Oskrbnine v poseb.soc.zav. 933 1.40O 147 5. Oskrbnine v zavod.za uep. l.btiO 2.300 144 6. Oskrbnine v vzgoj.zavod. 660 950 14S 7. Rejnine 2.330 3.900 169 C. Sofin.dejav.crgan.in druut. P.594 9.820 147 6. Gantar za socialno delo 4.700 7.000 149 9. Skupne strck.sl.06IS l.i53 1.S73 145 10. Občin.skup.ecc.vsrstva 100 130 133 - sof .enot.svidence - ■ 153 - 11. Občin.odber RK Litija 500 730 14o - ramensko za sklad 165 - - 12. Hjwti.oo_anizacije 76 129 170 C. Druga dejavnost 1.350 l.oED 124 13. Začasno dsn.paTDci 230 * 300 130 14. Stokratne dsn.paroči 150 200 133 15. StroSki pred.svet- 93 120 133 le. Prevent.ineu.rehabil. 125 180 144 17. Razvrščanje otrok 93 90 100 18. StroSki za begavce 10 10 100 19. Pcetpenalne poroči 40 40 100 20. Pogrebni stroški 200 133 80 4%. kar ie meri rinioim tirrii nmnonriln cantraf i nrpinnil Draga pri Igu (od 22. 1 1.) 9) Dekliško vzgajališče Višnja gora (do 21. 6.) Zap. SPtOBBii PLAN BESoDILO MSKS št« PLANA 84 1985 21. Stroki ID in DS' 5 5 100 22. Storitve Upr.za dr.prih. 45 67 1« 23. Nagrade iunkcionarjein 60 05 142 24. Potni strouki del.CSSS 6 8 133 25. Objave gradiv v Del.cbv. 150 225 150 - objave v Ukaa.l.SRS 17 - - 25. Storitve SDK: - praz.B-2 99 145 146 - provizija 33 45 136 SKUPAJ (1-27): 28.380 43.350 153 11. SMLPNOST SriAlNSGA SKRBSTVA aiMiflJr: 1. Skupne naloge 334 429 128 2. Nove naloge-nad-za inv. 2.332 5.221 219 Skupaj II (1-2): 2.716 5.600 203 Skupaj I + II: 31.100 49.000 150 Obrazložitev: Finančni načrt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 temelji na planskih aktih za leto 1985. /. PRIHODKI: • V letu 1985 se bodo za financiranje programa socialnega skrbstva združevala sredstva po prispevni stopnji 0.96% iz bruto osebnega dohodka delavcev po domicilnem principu od 1. 1. do 31. 12. 1985 v višini 45.600 tisoč din. V te izvirne prihodke je vključeno tudi združevanje sredstev za nadottiestila za invalidnost. Sredstva za to dejavnost se bodo združevala tekom celega leta po enotni prispevni stopnji v SRS, to je 0,11%, ki je vključena v skupno prispevno stopnjo za združevanje sredstev za OSSS Litija. V letu 1985 se predvideva precej večja realizacija izrednih prihodkov (prispevki zavezancev k socialnoskrbstvenim storitvam po dogovoru), zaradi uresničevanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, zato so ti prihodki znatno višje planirani kot preteklo leto. V prihodke so vključena tudi neporabljena sredstva preteklega leta. Skupni prihodki za leto 1985 znašajo 49.000 tisoč din in so za 58% večji. //. ODHODKI: L OBČINSKI PROGRAM A. Iz tabelarnega pregleda finančnega načrta je razvidno, da so za stalne družbeno denarne pomoči planirana sredstva v višini 12.000 tisoč din in so za 57% večja kot v letu 1984, zaradi predvidene večje valorizacije v letu 1985. Te pomoči se v prvem polletju 1985 valorizirajo dvakrat, in sicer s 1. marcem in nato še s 1. majem. B. Sredstva za oskrbnine in rejnine so planirana v višini 19.850 tisoč din in so za 56% večja kot v preteklem letu. Sredstva za oskrbnine v splošnih socialnih zavodih so višje planirana, zaradi predvidenih večjih valorizacij cen oskrbnega dne v posarneznih zavodih, kakor tudi zaradi poravnave obreznosti po sprejetih sporazumih. Ostala sredstva za oskrbnine so planirana, glede na predvideno rast cene v zavodih ter predvideno število oskrbovancev oz. otrok in mladostnikov v posameznih zavodih. V planiranih sredstvih za oskrbnine v splošnih in posebnih socialnih zavodih so vključena tudi sredstva za denarni dodatek (žepnine) oskrbovancem v višini 1.050 din mesečno na oskrbovanca. Tudi sredstva za rejnine so planirana glede na predvideno število rejencev v letu 1985, v višini rejnine je vključeno 50% povečanje materialnih stroškov in 42% povečanje sredstev za nagrade rejnikom. Celotna sredstva za rejnine se povečajo za 65%, kajti v navedeni znesek so vključena tudi dodatna sredstva, kijih bo vsak rejenec prejel v višini ene rejnine, za nakup šolskih potrebščin in najnujnejših oblačil v zimskem času, kar je bilo dogovorjeno na seji skupščine OSSS Litija v mesecu oktobru 1984. C. Za sofinanciranje organizacij in društev so planirana sredstva v višini 9.820 tisoč din, kar je za 47% več kot v letu 1984. Za financiranje Centra za socialno delo v ustanavljanju Litija so planirana za 49% večja sredstva kot v preteklem letu, kajti Center bo imel v tem letu enega delavca več za opravljanje finančnoknjigovodskih del in izvajanje enotne skupne evidence. Tako se bo v okviru planiranih sredstev zagotavljal tudi osebni dohodek za 0,40% delavca za finančnoknjigovodska dela, medtem ko bo ostali delež sredstev Center pridobil prek| Občinske skupnosti socialnega varstva Litija. Za sofinanciranje Skupne strokovne službe OSIS Litija se sredstva povečajo za 45%, medtem ko 24 i O^nnvnr, ivhrtriiiiiV 7alfnna iV 70 o rti" <-w j ti in nmano^iti ntrnlam 1 oz. samskih alkoholikov. Na novo je bilo obravnavanih v preteklem letu \nus\lj01' jTiuš-iva:-«.J- soi'niJniiiuiijv. vyuciiiAi\c MeiipiroMi socialnega varstva 130 tisoč din; nova obveznost je sofinanciranje enotne skupne evidence v višini 158 tisoč din. Sredstva za sofinanciranje Občinskega odbora RK Litija pa so za 46% večja kot v preteklem letu. Za sofinanciranje humanitarnih organizacij so v letu 1985 predvidena sredstva v višini 129 tisoč din in sicer: Društvo slepih in slabovidnih 19.399.00 din. Društvo paraplegikov ljubljanske regije 1.000,00 din, Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne 12.900,00 din. Društvo multiplesklefože 9.700.00 din. Društvo slušno prizadetih 50.391,00 din. Društvo Cent.— motorično prizadetih 9.131,00 din. Društvo invalidov Litija 15.000,00 din in Društvo za pomoč duševno prizadetim Litija 11.479,00 din. Č. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo združevala sredstva za drugo dejavnost po planu leta 1985 v višini 1.680 tisoč din, kar je za 24% več kot v letu 1984. Skupni odhodki za program Občinske skupnosti socialnega skrbstva se v letu 1985 povečujejo za 53% in znašajo 43.350 tisoč din. II. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Za skupne naloge Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so planirana sredstva v višini 429 tisoč din, kar je za 28% več, kot v preteklem letu. Za nadomestila za invalidnost se bodo združevala sredstva v višini 5.221 tisoč din, kar je za 119% več kot v letu 1984. Vzrok za tako veliko povečanje je celoletno združevanje sredstev za to nalogo, medtem ko so se v lanskem letu sredstva združevala le od 1. maja pa do konca oktobra. Predlog finančnega načrta OSSS Litija za leto 1985 je na svoji seji, dne 19. 2. 1985 obravnaval odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in predlaga skupščini naslednja: SKLEPA: 1. Sprejme se finančni načrt OSSS Litija za leto 1985, ki izkazuje skupaj 49.000.000 din prihodkov in odhodkov v predloženi vsebini. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe za leto 1985 znašajo sredstva izvirnih prihodkov 45.600.000 din, prispevna stopnja iz ROD po domicilnem principu pa 0,96% od 1. 4. 1985 dalje. 2. Skupščina pooblašča odbor za planiranje in svobodno menjavo dela za sklenitev samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev po FN in planu za leto 1985 ter za sprejem morebitne uskladitve skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. točki 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 točka 4 c Predlog Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985, je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 19. marca 1985 sprejela SKLEP o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985 1. Upravičencu, ki prejema družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja se mesečni znesek 8.000,00 din poveča od 1. marca 1985 dalje na 9.200,00 din mesečno. 2. Upravičencu, ki prejema družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja se mesečni znesek 4.000,00 din od 1. marca 1985 dalje poveča na 4.600,00 din mesečno. 3. S 1. majem 1985 pa bodo te pomoči skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic znašale 43% povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1984. 4. Ta sklep velja, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, uporablja pa se od 1. marca 1985 dalje. PRESEDNICA SKUPŠČINE: Irena Hostnik Obrazložitev: Na podlagi sklepa odbora za razvojne in splošne zadeve pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, z dne 15. 2. 1985, se družbeno denarne pomoči v socialnem skrbstvu povečajo tudi v naši občini. V razpravah o tekočih gibanjih na področju cen. življenjskih stroškov in osebnih dohodkov je bilo ugotovljeno, da prihaja do hitrejšega naraščanja življenjskih stroškov, kar kažejo gibanja cen v decembru 1984 in januarju 1985, predvidene pa so podražitve nekaterih osnovnih živil, stanovanjske najemnine in komunalnih storitev. To pa bo pomenilo nadaljnje poslabšanje socialne varnosti prebivalstva z najnižjimi dohodki. S tem so izpolnjeni pogoji za izredne ukrepe, predvidene v 16. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Upoštevaje navedeno, naj bi .sesi.' marcem 1985 valorizirale družbenodenarnc pomoči kot edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje. Valorizacijski količnik bi znašal 15% tako, da je nominalna višino denarne pomoči kot edini vir sredstev za preživljanje 9.200 din mesečno na upravičenca in denarne pomoči kol dopolni vir sredstev za preživljanje poprečno 4.600 din mesečno na upravičenca. S 1. majem 1985 pa bodo te pomoči skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic znašale 43% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1984. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Lilija je na svoji seji dne. 19. 2. 1985 obravnava/predlog sklepa o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985 in predlaga skupščini naslednji . SKLEP: Sklep o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. točka 4 č Predlog Na podlagi Samoupravnega spora/uma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija /a obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne, 19. marca 1985 sprejela SKLEP o uskladitvi rejnin v letu 1985 1. Rejnine za mladoletne se zvišajo od I. maja 1985 dalje,, in sicer: —' za rejence od 0 — 2 let starosti od 8.880,00 din na 13.100.00 din mesečno. — za rejence od 2.—,6 let starosti od 8.750,00 din na 12.930,00 din mesečno, — za rejence od 6 — 14 let starosti od 9.570,00 din na 14.160,00 din mesečno, — za rejence nad 14 let starosti od 9.570,00 din na 14.160,00 din mesečno. 2. Rejnina za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju se poveča od 1. maja 1985 dalje od 9.900,00 din na 14.850,00 din mesečno. Za rejence, ki se šolajo in preživljajo v rejniških družinah le soboto in nedeljo pa se krije rejnina v višini 4.950,00 din mesečno (do sedaj 3.300,00 din). 3. Ta sklep velja, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, uporablja pa se od 1. maja 1985 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Irena Hostnik Obrazložitev: Uskladitev rejnin temelji na določilih Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lilija za obdobje 1981—1985. V letošnjem letu se izvrši uskladitev rejnin od 1. maja dalje/ tako, da se hodov povprečju rejnine povečale za 48'/i. glede pa višine rejnin v začetku leta. Pri tej uskladitvi rejnin je upoštevana rast materialnih stroškov za 50,i in rast nagrade rejnikom za 42t'4, glede na višino materialnih stroškov in višino nagrad v začetku leta 1985. Sredstva za navedeno valorizacijo rejnin se zagotovijo v finančnem načrtu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 za 25 rejencev. Po izračunu bodo zli rejnine predvidoma potrebna sredstva v višini 3.900 tisoč din. V tem znesku pa je vključena tudi dodatna pomoč rejencem v višini ene rejnine za nakup šolskih potrebščin . in najnujnejših oblači/ v zimskem času, kar je bilo dogovorjeno na seji skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija v mesecu oktobru 1984. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Lilija je na svoji seji dne, 19. 2. 1985 obravnaval predlog sklepa o uskladitvi rejnin v letu 1985 in predlaga skupščini naslednji SKLEP: Sklep o uskladitvi rejnin v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. točka 4 d Na podlagi določil Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, določil Pravilnika o družbeno materialnih pomočeh v socialnem .skrbstvu v občini Litija in na podlagi ugotovitve odbora za svobodno menjavo dela skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije z dne, 13. 12. 1984, je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne, 19. marca 1985 sprejela SKLEP o uskladitvi denarnega dodatka (žepnine) oskrbovancem v socialnih zavodih v SRS v letu 1985 i. Višina denarnega dodatka (žepnine) oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji se v letu 1985 uskladi skladno s povprečno rastjo cen. osnovne oskrbe v socialnih zavodih, ki bo znašala okoli 48%. 2. Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke denarni dodatek (žepnina) v višini 1.050,00 din (do sedaj 700.00 din) mesečno. 3. Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (tisti, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz 2. točke zadržijo od svojih dohodkov. , 4. Občani, ki prejemajo materialno pomoč v-obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po 2. točki tega sklepa poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. 5. Denarni dodatek (žepnina) pripada oskrbovancem za njihove drobne osebne potrebe in je ni dovoljeno uporabiti v drug namen. 6. Ta sklep velja, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti Socialnega skrbstva Litija, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Irena Hostnik Obrazložitev: Skladno z 9. členom samoupravnega sporazuma o enotnih merilih za oblikovanje denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji, se znesek dodatka vsako leto uskladi z odstotkom poprečnega zvižanja cen osnovne oskrbe v socialnih zavodih v SR Sloveniji za tekoče leto. Po usmeritvah odbora za svobodno menjavo dela skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se bodo cene v socialnih zavodih v letu 1985 povečale za okoli 48%. kar pomeni osnovo za uskladitev denarnega dodatka v letu 1985. Upoštevaje navedeno, se višina denarnega dodatka s 1. januarjem 1985 poveča od 700 din. kolikor znaša denarni dodatek po med/eini uskladitvi od I. oktobra 1984 dalje, na 1.050 din mesečno. Denarni dodatek za leto 1985 v višini 1.050 din občinska skupnost socialnega skrbstva zagotavlja oskrbovancem v socialnih zavodih, ki prejemajo materialno pomoč za celotno plačilo oskrbnih stroškov. Za oskrbovance, ki prejemajo materialno pomoč kot doplačilo oskrbnih stroškov, se zagotovi denarni dodatek v višini 1.050 din mesečno iz njihovih prejemkov oziroma dohodkov. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Litija je na svoji seji dne, 19. 2. 1985 obravnaval sklep o uskladitvi denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1985 in predlaga skupščini naslednji SKLEP: Sklep o uskladitvi denarnega dodatka (iepnine) oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. točka 4 e INFORMACIJA o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1985 Glede na priporočilo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije o enotni in pravočasni valorizaciji preživnin v letu 1985, je Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Litija na svoji seji dne, 19. 2. 1985 obravnaval valorizacijo preživnin v letu 1985 in sprejel sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški za objavo v Uradni list SRS. Življenjski stroški so se v letu 1984 v odnosu za leto 1983 povišali za 53,7%, osebni dohodki pa so se v letu 1984 v odnosu na leto 1983 povišali za 52%. Po omenjenem priporočilu naj bi se preživnine valorizirale s količnikom, ki predstavlja sredino med tema dvema procentoma. Tako je v letu 1985 valorizacijski količnik 52,8. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela je na podlagi navedenih podatkov sprejel naslednji sklep o valorizaciji preživnin v letu 1985: »Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1. marcem 1985 povišajo za 52,8%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984,pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1984 se povečajo za 52,8% — do konca februarja 1984 se povečajo za 48,4% — do konča marca 1984 se povečajo za 44% — do konca aprila 1984 se povečajo za 39,6% — do konca maja 1984 se povečajo za 35,2% — do konca junija 1984 se povečajo za 30,8% — do konca julija 1984 se povečajo za 26,4% — do konca avgusta 1984 se povečajo za 22% — do konca septembra 1984 se povečajo za 17,6% — do konca oktobra 1984 se povečajo za 13,2% — do konca novembra 1984 se povečajo za 8,8% — do konca decembra 1984 se povečajo za 4,4%.« V letu 1985 se preživnine, ki so bile določene do konca leta 1983 in valorizirane v letu 1984, valorizirajo s količnikom, ki predstavlja sredino med uradno ugotovljenim odstotkom zvišanja življenjskih stroškov v Sloveniji v letu 1984 v odnosu za leto 1983 in odstotkom zvišanja osebnih dohodkov v Sloveniji v letu 1984 v odnosu na leto 1983. Preživnine, ki so bile določene med letom 1984 se povečajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer: preživnine določene v mesecu januarju se povečajo s celim količnikom, pri preživninah določenih v naslednjih mesecih se odšteje za vsak mesec 1/12, tako da se preživnine določene v decembru 1984 povečajo le za 1/12 celotnega količnika. Zaradi relativno pozno znanih uradnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov so bile že v letu 1984 prisotne težave glede pravočasnosti izvedbe valorizacijskih postopkov, kar je povzročilo negodovanja tako pri upravičencih, kot pri zavezancih do preživnin. Najustrezneje bi bilo, da bi valorizacijo izvedli s 1. januarjem vsakega leta, ker pa so uradni podatki o osebnih dohodkih iz preteklega leta znani šele v drugi polovici meseca februarja, je prvi možni termin za izvedbo valorizacije 1. marec. Sklepe o odstotku povišanja preživnin sprejemajo občinske skupnosti socialnega skrbstva, kar je v skladu s 132. členom zakona o zakonski zvezi in družbenih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 15/76). Sej skupščin pa je, iz objektivnih razlogov, koncem februarja malo. Tako je tudi naša skupnost v letu 1984 o valorizaciji preživnin odločala aprila, letos pa bi šele v drugi polovici marca. Če upoštevamo dejstvo, da valorizacijskih odločb ni možno izdati pred uradno objavo sklepov in da tozadevni sklepi ne morejo imeti retroaktivni učinek, je potrebno zadevo izpeljati na način, ki bi zagotovil zakonitost vseh tozadevnih odločb, predvsem pa tudi pravočasno valorizacijo preživnin. Glede na to je Skupnost socialnega skrbstva Slovenije dne, 17. 12. 1984 posredovala priporočilo, naj sklepe o valorizaciji preživnin sprejemajo pristojni organi skupnosti (npr. odbor za planiranje in svobodno menjavo dela) in jih posredujejo v objavo v Uradni list SRS. Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija pa je zasedala že 5. 12. 1984 Jako, da ni mogla i pooblastiti Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela za sprejem tega sklepa. Kljub temu pa je Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSSS Litija v skladu s priporočilom republiške skupnosti in zaradi prej navedenih vzrokov na svoji seji dne, 19. 2. 1985 sprejel sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in ga posredoval v objavo v Uradni list SRS. V zvezi s tem pa predlaga skupščini naslednje SKLEPE: 1. Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 15/76) se preživnine določene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 valorizirane, povišajo v 1. 1985 za odstotek, ki predstavlja sredino med uradno ugotovljenim odstotkom povišanja življenjskih stroškov v Sloveniji v letu 1984 v odnosu na leto 1983 in odstotkom povišanja osebnih dohodkov v Sloveniji v letu 1984 nasproti letu 1983. Preživnine, ki so bile določene med letom 1984 sepovišajoorazmerno času, ko so bile določene in sicer: preživnine določene v mesecu januarju 1984 se poviša s celim količnikom, pri preživninah določenih v naslednjih mesecih pa se odšteje za vsak mesec 1/12 tako, da se, preživnine določene v decembru 1984 poveča za 1/12 celotnega količnika. 2. Skupščina pooblašča Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela, da na podlagi dane usmeritve in uradnih podatkov o rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Sloveniji, v letu 1984, v odnosu na leto 1983 ugotovi konkretni valorizacijski količnik za leto 1985 in ga objavi v uradnem glasilu. Pooblastilo velja od 1. L 1985 dalje. točka 4 f Na podlagi 15. čl. Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela sklenemo delavci Doma »Tišje« Šmartno pri Litiji in uporabniki storitev doma organiziranih v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija naslednji ANEKS št. 2 za leto 1985 1. čl. Na podlagi sklepa 12 seje skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva bo dom »TIŠJE« Šmartno pri Litiji zaračunal rezervacijo za eno posteljo občinski skupnosti socialnega skrbstva. 2. čl. Dogovor med Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva. Občinsko zdravstveno skupnostjo Litija in domom »Tišje« o deležu pokrivanja stroškov ekonomske cene oskrbnega dne, je razviden iz kalkulacije na podlagi katere so izračunane naslednje cene: — osnovna cena oskrbnega dne — diete — sladkorna dieta ostale diete — rezervacija 689.- din 50.- din 40.- din 439.- din — dodatek za tujo pomoč in nego bo določila Republiška skupščina SPIZ.. 3. čl. Aneks št. 2 za leto 1985 velja, ko ga sprejme Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija in podpišeta oba udeleženca, uporablja pa se od 1. 4. 1985 dalje. Elementi kalkulacije: KALKULACIJA CEN OSKRBNEGA DNE V DOMU " TIŠJE" ŠMARTNO PRI LITIJI ZA LETO 19 8 5 Realizacija 1984 % valor. Plah 1985 Delež,ki ga pl. OZS Delež,ki ga plač. uporabniki_ Razmerje I. OD štev. delavcev 59 II. Prispevki in davki iz doh. III. Materialni stroški Amortizacija IV. S S P -stanovanj, ostalo a 29.000 .- V. Rezervni sklad 25.781.911.- 36.615.000'.-x2f 21.184.795.- 3.860.822,-25.045.617.- 1.004.988-. 1.730.000.-2.734 .988.-6 9 0 . 9 34 .- 42% 42% 50% 36.615.000. 9.520.000. 31.777.000. 5.791.000. 37.568.000. 1.465.000. 1.730.000. 3.195.000. 922.000. 24 .925.000. 6.480.000. 3.298.740. 559.060. 3.857.800.- ,997.000.-628.000.- 1.625.000. 628.000. 11.690.000. 3.040.000. 28.478.260. 5.231.940. 33.710.200. 468.000. 1.102.000. 1.570.000. 294 .000. 10 61.-39 61". 39 9038rtti.«i. a. n«v,* vanj« ti vaiSM) 1. Izvajalec W0 Litija 33.700 45.080 147 - .xraoun nRt.atr.za 1.1904 - 710 - 2. Izvajalec VVE Oabrovta (00) 1.560 2.043 132 - -.tmCun not.su-.za l.ltm - 50 - B. AOUl to.) UR Al.: 1.300 1.800 UD c. mecen. 2a omie iarai vvo oo ina 210 350 L37 C. avissE fooci črnem 21.000 43.036 m D. I«H> 3STILA 0D^CKluri.JiA 13.300 34.330 188 SKUPAJ ZAODIOTU^ IC&TIA. : 73.320 121.496 175 v 000 ~Z' 3iS.iUIL0 SPREMEMBE PLANA 84 1905 i.ji'K'; 11. OOPOLIILII \HXilA 1. Letovanje oux>< 1.920 2.545 132 2. Sor..voavai»Q IHKA . ,!AM 100 200 33 i 3. DVU49; OOlite vzgoj.cicla v Wu: - ci.uje collhs 143 140 IX - LO in DS 00 80 100 - lcftojeda'« 3torit"va tO 130 144 4. Sof.aru.lveniii rejavneoti e ...12... 144 5. l'ac--w.jti >. 115 150 133 3. :le&-a:e furtc.OSUV Litija JB " 98 144 7. kotili :;t.n.u zi) uelegate OSOV 12 13 153 0. SuTvJd oojava ij.-ai.iv DU m 140 111 - oojave alrtcv v Um.na.i listu Sit. 14 - 9. Euvltve sa;->.-a.«!t 30 140 143 - jreznitve » B-2 30 130 144 10. Storitve UO-jco. viap.zns. liti ' 150 1^> 11. SorinBTC.OSSV Litija 103 133 130 12. Sofinonc.enotne evidence 2Bb - 13. Sorinunc.Siup.ato^t.SL.SIS UMI 2.780 142 14. Anuitete za v.-tec .ojcihojca ■ 733 720 98 IS. .*..Bns*o za uvni inventar VVD 330 200 se'- 13. Iz-^euni iauOuti: - avugo - - L3 za unel.v itlatla 70 93 129 SKUPAJ DOPOL 11..' piGGjtA,, il: 0.983 8.150 117 SKUPAJ I E! II: 0O.330 135.345 170 Obrazložitev: Finančni načrt Občinske skupnosti otroškega varstva Litija temelji na planskih aktih za leto 1985. I. PRIHODKI: V letu 1985 bo Občinska skupnost otroškega varstva Litija združevala sredstva za vzgojnovarstveno in drugo dejavnost v višini 56.400.000.00 din po prispevni stopnji in bruto OD po domicilnem principu. Za družbene pomoči otrokom bo OSOV Litija združevala sredstva po prispevni stopnji iz BOD po principu delovnega mesta. Za realizacijo programa družbenih pomoči otrokom bo OSOV Litija prejemala tudi solidarnostna sredstvu SOV SRS. Za program skupnih nalog se sredstva združujejo v SOV Sloveniji po enotni prispevni stopnji 1./0%. Iz teh sredstev bo OSOV Lilija prejela namenska sredstva za nadomesti/a osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta. Po prvi uskladitvi bo znašala prispevna stopnja do 1. 4. 85 dalje 1,19% po domicilnem principu za izvedbo vzgojnovarstvene ii: druge dejavnosti in 0.91% iz BOD po principu delovnega mesta za družbene pomoči otrokom. V prihodke za leto 1985 so vključeni tudi prispevki IPZ. prispevki staršev za letovanje otrok in prenesena sredstva iz preteklega leta. Skupni prihodki znašajo po planu za leto 1985 70(7o več sredstev kot je bil plan za leto 1984. H. ODHODKI: Za dnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok v občini Litija je predvideno 47.120.000.00 din sredstev, od tega za VVO Litija 45.080.000 din in za vzgojnovarstveno enoto pri OŠ Gabrovka 2.040.000 din. Povečanje stroškov za 47% napram v letu 1984 pri VVO Litija je zato. ker je predvidena celoletna dejavnost 2 oddelkov redne vzgojnovarstvene' dejavnosti v prizidku vrtca v Šmartncm ter predvidena nova zaposlitev pomočnika ravnatelja v drugi polovici letošnjega leta. Za izvajanje programa redne vzgojnovarstvene dejavnosti bo OSOV Litija prispevala 67% starši pa 33% sredstev. Delež skupnosti otroškega varstva zajema stroške vzgojnega dela. amortizacijo ter subvencije k stroškom prehrane, materialnih in režijskih stroškov v tistih primerih, ko prispevek staršev glede na socialno raven družine teh stroškov ne pokriva v celoti. V odhodkih za leto 1985 je upoštevan tudi poračun materialnih stroškov izvajalcev redne vzgojnovarstvene dejavnosti za leto 1984 v višini 760.000 din. V letu 1984 se bo program priprave otrok izvaja/ v 18 oddelkih za 306 otrok, od tega bo 105 otrok vključenih v celoletni program male šole, 201 otrok pa v 150 urni program. Cena oddelka »male šole« se napram letu 1984 poveča za 43%. Izvajalci programa so VVO Lilija in vse OŠ y občini. Za družbene pomoči otrokom se predvideva bistveno povečanje sredstev zgradi uveljavljanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvetnih pravic od I. 5. 85. s I. marcem pa je predvidena valorizacija že zagotovljenih družbenih denarnih pomoči otrokom. Povečanje sredstev za nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta je predvideno za 88% > napram planu za leto 1984. Ta sredstva se povečujejo zaradi tekočega usklajevanja nadomestil osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta z rastjo osebnih dohodkov v SRS. 80-urni program za otroke, ki niso vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost bo izveden za pet skupin otrok. Stroški za realizacijo programa se povečajo za 33'7i napram letu 1984. ko je bil program izveden v štirih krajevnih skupnostih. Za zagotovljen program je skupaj predvideno 128.495.000 din. kar je za 757< več kot po planu za leto 1984. Dopolnilni program se bo financiral v skladu s programi izvaja/cev in razpložljivimi sredstvi OSOV Litija. Za ta del programa je predvideno 6'A predvidenih sredstev za leto 1985. Bistveno se povečajo stroški letovanja otrok, dodaten pa je tudi strošek za sofinanciranje enotne skupne evidence v občini Litija. Nekateri elementi v dopolnilnem programu sepo I. uskladitvi napram finančnemu planu za leto 1984 celo znižajo, celotni dopolnilni program pa se v primerjavi z letom 1984 poveča za 17' t. Predlog finančnega načrtu OSOV Lilija za leto 1985 je na 21. seji, dne 19. 2. 1985 obravnava/ Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in predlaga skupščini naslednje SKLEPE: t. Sprejme se finančni načrt OSOV Litija za leto 1985, ki izkazuje skupaj 136.645.000,00 din prihodkov in odhodkov. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe znašajo sredstva izvirnih prihodkov 56.400.000,00 din po prispevni stopnji 1,19% iz OD po domicilnem principu in 28.700.000,00 din po prispevni stopnji 0,91% iz osebnih dohodkov po principu delovnega mesta za denarne pomoči otrokom od 1. 4. 1985 dalje. 2. Skupščina pooblašča Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OSOV Litija za: — sprejem analitičnega finančnega načrta v okviru sredstev po tej uskladitvi, ' — sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev in sprejetem planu in finančnem načrtu za leto 1984 — sprejem morebitne uskladitve skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. točki 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 točka 4 c PROGRAM in FINANČNI NAČRT letovanja otrok za leto 1985 V letu 1985 bo letovalo skupaj 210 oseb v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič pri Kopru, kjer imajo otroci naše občine zagotovljena stalna mesta na podlagi soudeležbe sredstev pri izgradnji novega paviljona. I. PROGRAM LETOVANJA 1. LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK Skupno bo letovalo 60 oseb, od tega 54 otrok in 6 vzgojiteljic. Letovanje bo trajalo 10 dni v mesecu juniju 1985. 2. LETOVANJE ŠOLSKIH OTROK Skupno bo letovalo 150 oseb, od tega 138 otrok in 12 vzgojiteljev (od tega 2 rekreatorja). Letovanje bo trajalo 14 dni v eni izmeni v mesecu juliju (viroma avgustu 1985. Program po posameznih šolah je naslednji: — OŠ LITIJA 75 otrok in 6 vzgojiteljev, skupaj 81 oseb — OŠ ŠMARTNO 45 otrok in 4 vzgojitelji, skupaj 49 oseb — OŠ GABROVKA 18 otrok ih 2 vzgojitelja, skupaj 20 oseb Pedagoški Vodja bo Boris ŽUŽEK. Pogodbe /a RKS za letovanje in pogodbe za prevoze otrok bo sklepala Občinska skupnost otroškega varšjva Litija. II. FINANČNI NAČRT A. STROŠKI Predšolski otroci a) oskrbnine 60 x 10-K 695.00 din b) prevozi avzpnid 590 km x 97 din c) i/let v okolico d) soudeležba /a nadomeščanje v VVO e) dnevnice vzgojiteljev (6 x 11, x 900) f) material za rekreacijo Skupaj: 417.000.00 din 57.230.00 din . 5.000.00 din 30.000,00 din 59.400.00 din 3.370,00 din 572.()()().()() din Cena za osebo je 9.533.30din po predvidenih stroških. Prispevek staršev cene znaša povprečno 43' i po progresivni lestvici. Šolski otroci a) oskrbnine 150 x 14 x 815 b) prevoz / vlakom Litija—Koper in avtobus Koper — D. rtič c) izleti v okolico d) dnevnice za vzgojitelje 12 x 15 x 900 din e) 'material za rekreacijo in ostali stroški Skupaj: .711.500.00 din 77.850.00 din 15.000.00 din 162.000.00 din 7.000,00 din .973.350.-O0 din Cena na osebo je 13.156,00 din po predvidenih stroških. Prispevek staršev in OO RK Litija k ceni znaša povprečno 39% po progresivni lestvici. REKAPITULACIJA: • 1. Letovanje predšolskih otrok 572.000,00 din 2. Letovanje šolskih otrok 1.973.350,00 din Skupaj: 2.545.350,00 din B. PRIHODKI 1. Skupnost otroškega varstva Litija 1.524.350,00 din 2. VVO Litija — prisp. staršev 247.000,00 din 3. Šolski otroci — prisp. staršev: — OŠ Litija 74 x povpr. x 6000,00 444.000,00 din — OŠ Šmartno 44 x povpr. x 5620,00 247.250,00 din — OŠ Gabrovka 15 x povpr. x 4200,00 63.000,00 din — Prispevek RK za 5 otrok 5 x 3950,00 19.750,00 din Skupaj: 2.545.350,00 din C. LESTVICA IN DOHODKOVNI POGOJI Lestvica in dohodkovni pogoji za udeležbo prispevka staršev k stroškom letovanja za leto 1985 je naslednja: a) Za otroke zaposlenih staršev in za kmečke otroke: Skupina neaečnl doli.ne člana družina % uuel. P g i D 0 O Prisp. sta*' - L S !( . it. Oti'0: i 0T.1. Plan.znea. 8 0 L 8 K 1 01»._____ P-l4ii.Bta.r3. nt. Plan.znea. otrok 1. DO 7.350 30 2.900,00 S 14.500,00 3.950,00 24 94.800,00 2. DO 8.050 35 3.350,00 5 10.750.00 4.000,00 23 119.300,00 3. DO 10.500 40 3.800,00 10 30.000,00 5.250,00 24 123.000,00 4. DO 12.150 45 4.300,00 • 30.700,00 5.900,00 23 135.700,00 3. DO 14.100 50 4.750,00 .8 38.000,00 ■3.000,00 20 132.000,00 S. DO 15.900 55 5.250,00 S 23.250,00 7.250,00 10 72.500,00 7. DO 18.000 00 5.700,00 4 22.800,00 7.900,00 6 39.500,00 8. DO 20.100 35 3.200,00 4 24.800,00 8.553,00 3 25.850,00 k. DO 30.150 70 6.700,00 3 20.100,00 9.200.U0 2 18.400,00 10. HAU 30.150 75 7.100,00 1 7.100,00 9.800,00 1 9.000,00 s ;t UPAJ: 54 247.000,00 138 773.950,00 točka 4 č Predlog Skupščina OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA LITIJA, je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 20. 3.1985, sprejela SKLEP o valorizaciji družbenih denarnih pomoči otrokom V skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, se od 1. 3. 1985 dalje valorizirajo zneski zagotovljenih minimalnih družbenih pomoči otrokom in znašajo: a) Družbene pomoči otrokom delavcev, delovnih ljudi in upokojencev v znesku 4.000 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4.900,00 din na družinskega člana mesečno, 2.700 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno, 1.600 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno. b) Valorizirana družbena pomoč otrokom iz kmečkih družin in drugih družin znaša 1.500 din na mesec ob pogoju, da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din letno na družino oz. 2.800 na družinskega člana, ali je družina brez dohodka. Poleg katasterskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem ali težjem socialnem položaju. c) Otrok, ki ima pravico do družbene pomoči je upravičen do družbene pomoči v znesku: 1.500 din, če je težje telesnS in duševno prizadet, 700 din, če ima enega hranilca. Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, uporablja pa se od 1. marca 1985 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada PINTAR, 1. r. Obrazložitev: Ugotovitve o gibanju cen v letošnjem letu ter predvideno povečanje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin opozarjajo na poslabševanje socialne varnosti družin z najnižjimi dohodki. Tako je predlagano, da se opravi valorizacija družbenih denarnih pomoči otrokom s 1. marcem 1985. Ostala določila, ki se nanašajo na upravičenost do družbenih denarnih pomoči otrokom ostanejo takšna, kot so bila opredeljena v SKLEPU O VIŠINI MINIMALNIH DENARNIH POMOČI OTROKOM IN DOHODKOVNIH POGOJIH v letu 1984, kije bil objavljen v Uradnem listu S RS št. 11/84.. S predlagano valorizacijo se zneski denarnih pomoči otrokom, povečajo dosedanjim upravičencem za približno 62%. S 1. majen 1985 se bo na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v SR Sloveniji ponovno ugotavljala socialna raven družine in upravičenost do socialnovarstvenih pomoči, kamor sodijo tudi družbeno-denarne pomoči otrokom. točka 4 d Predlog Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija je na seji obeh zborov, dne 20. 3. 1985 sprejela SKLEP o višini cene storitev redne vzgojnovarstvene dejavnosti za leto 1985 L Cena redne vzgojnovarstvene dejavnosti za leto 1985 znaša: 1. Za otroka v starosti od 8 mesecev do 2 let mesečno od tega znaša a) delež stroškov vzgojnega dela 35% b) prehrana, delež materialnih in režijskih stroškov 65% 2. Za otroka v starosti od 2 — 7 let mesečno od tega znaša a) delež stroškov vzgojnega dela 35% b) prehrana, delež materialnih in režijskih, stroškov 65% II. 14.000,00 din 4.900,00 din 9.100,00 din 10.700,00 din 3.750,00 din 6.950,00 Starši bodo v skladu z. določili Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic prispevali k ceni storitev redne vzgojnovarstvene dejavnosti 35% doseženega osebnega dohodka na člana družine v preteklem letu, vendar največ 9.100,00 din za otroka v starosti od 8 mesecev do 2 let in največ 6.950,00 din za otroka v starosti od 2 — 7 let starosti. Stroške redne vzgojnovarstvene dejavnosti za otroke iz tistih družin, ki ne dosegajo 60% dogovorjene ravni socialne varnosti v SR Sloveniji v celoti pokriva Občinska skupnost otroškega varstva. III. Sklep začne veljati 1. 5. 1985, tj. sočasno z uveljavljanjem Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v SR Sloveniji. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada Pinter točka 2 Obrazložitev: Valorizirana cena storitev redne vzgojnovarstvene dejavnosti za leto 19X4 je znašala za otroka v starosti do 2 let 9.500,00 din, za otroka v starosti od 2 — 7 let pa 7.300.00 din. O lede na predvideno rast osebnih dohodkov in materialnih stroškov v letu 1985. se predvideva 147% povečanje stroškov redne vzgojnovarstvene dejavnosti. V skladu s Samoupravnim sporazumom, o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki bo od I. 5. 1985 dalje veljal enotno za vso Slovenijo, bodo starši prispeva/i k stroškom redne vzgojnovarstvene dejavnosti 35% doseženega povprečnega osebnega dohodka na člana družine v preteklem letu. Merilo torej ni več ekonomska cena, pač pa socialna raven družine. Cena storitve redne vzgojnovarstvene dejavnosti se izračunava zaradi določanja najvišjega prispevka staršev. Občinska skupnost otroškega varstva v celoti pokriva delež stroškov za vzgojni del (35% cene storitve), celotno amortizacijo ter razliko med realiziranimi prispevki staršev in celotnimi stroški za hrano, režijo in delež materialnih stroškov. Predvideno je. da bo Občinska skupnost otroškega varstva Litija v letu 1985 združevala 67% vseh potrebnih sredstev za redno vzgojnovarslveno dejavnost v občini Litija, prispevki staršev pa bodo predstavljali 33%i sredstev. točka 4 e Glej gradivo pri 4. točki 10. seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Litija, na'str. 82 OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske teles-nokulturne skupnosti Litija sklicujem 10. skupno sejo zbora skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Litija, ki bo v ČETRTEK, 21. MARCA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: L Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 9. seje skupščine OTKS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OTKS Lilija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, 4. Finančni načrt OTKS Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Delegatska vprašanja, 6. Podelitev Bloudkovih značk za leto 1984. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Anton Primožič IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 9. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 12. decembra 1984 ob 12. uri v prostorih velike sejne sobe Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 31 delegatov od 57 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Viktor Semec — predsednik zbora izvajalcev, 2. Anton Primožič — predsednik skupščine, 3. Mari M'erzel — vodja Skup. strok. si. OSIS Litija, 4. Marinka Juvan — Skup. strok. si. OSIS Litija. ODSOTNI: Zbor uporabnikov: a) Delegati iz OZD: TOZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija litija, KOP Komunala Litija, IA Kresnice, Mizarstvo Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, TOZD Pletilja Litija, Poslovalnica Integral—PTT— ŽG—Elektro obrat Litija. b) Delegati iz KS: Šmartno, Dole, Gabrovka, Hotič, Jevnica, Kostrevnica, Polšnik, Vače, Ribče, Štangarske poljane. Velika Štanga. Zbor izvajalcev: Nogometni klub »Enotnost« Jevnica, Nogometni klub »Apnar« Kresnice, Planinsko društvo Litija, TVD »Partizan« Litija, Zveza telesnokulturnih organizacij Litija. Sejo skupščine je vodil predsednik skupščine OTKS Litija Anton ■ Primožič po naslednjem sprejetem DNEVEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2; Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 8. seje skupščine OTKS Litija, 3. Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, 4. Poročilo o realizaciji finančnega načrta OTKS Litija za čas od 1.1. do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984, 5. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985, 6. Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 7. Sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—85 OTKS Litija za leto 1985, 8. Plan Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985, 9. Predlog sklepa o začasnem financiranju plana OTKS Litija za čas od 1. 1. 85 do 30. 3. 85, K). Program dela skupščine OTKS Litija za leto 1985, 11. Planski akti občine Litija za obdobje 1986—1990/2000, 12. Poročilo o telesnokulturni dejavnosti v občini Litija, 13. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavi: — Anica Mohar, predsednica — Viktor Semec, član — Kranc Rihter, član 2. Za zapisnikarja je bila imenovana Marinka Juvan, za overjtelja rapisnika pa Jože Smeje in Igor Medved. 3. Sprejme se poročilo terifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Zbor uporabnikov od 42 delegatskih mest je prisotnih 21 delegatov — delegati iz OZD od 24 delegatskih mest je prisotnih 14 delegatov — delegati iz KS od 18 delegatskih mest je prisotnih 7 delegatov Zbor izvajalcev od 15 delegatskih mest je prisotnih 10 delegatov. S prisotnostjo 31 delegatov od 57 delegatskih mest je skupščina OTKS Litija sklepčna. SKLEP: Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 8. seje skupščine OTKS Litija z dne 12. 6.1984. Delegati z odgovorom Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka niso zadovoljni, ker ne izkazuje, kdaj se bo pričela druga faza gradnje šole Litija in če bo v programu IV. samoprispevka prioriteta gradnje večnamenske telovadnice pri šoli Litija. Zaradi objektivnih razlogov sklep pod AD 11 ni bil realiziran in se Upravi za družbene prihodke pri Skupščini občine Litija za odmerjanje in izterjavo še naprej prizna 5% od plačanih prispevkov. K 3. SKLEP: Informacijo o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 se sprejme na znanje. Po tej uskladitvi se pri OTKS Litija poveča dovoljena poraba za 930.000 din in znaša 10.360.000 din. Prispevna stopnja se poveča iz 0,29% na 0,33% za mesec november in december. K 4. SKLEPA: L Sprejme se poročilo o realizaciji finančnega načrta OTKS Litija za devet mesecev leta 1984 in sprememba finančnega načrta za leto 1984 v predloženi vsebini. Prihodki OTKS Litija so realizirani v devetih mesecih v skupnem znesku 7.386.900 din, odhodki pa 6.497.802 din. V spremembi plana za leto 1984 prihodki in odhodki znašajo 10.689.500 din. 2. Za vse nastale finančne spremembe se pooblasti komisija za plansko-finančne zadeve pri OTKS Litija. K 5. SKLEP: Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 za leto 1985 se sprejme z naslednjo pripombo: v okviru možnosti naj se v letu 1985 vključi združevanje sredstev po prispevni stopnji pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija, namensko za realizacijo programa III. občinskega samouprispevka. Prioritetno naj se upošteva izgradnja večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli Litija. K 6. in K 7. SKLEPI: 1. Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. Predvidena dovoljena poraba za leto 1985 za OTKS Litija znaša 15.400.000 din, predvidena prispevna stopnja za 0,32%. Skupščina pooblasti Komisijo za plansko finančne zadeve, da sprejema začasne prispevne stopnje za leto 1985, ker mora biti pravočasno objavljeno. Začasna prispevna stopnja bo veljala od 1. I. 85 dalje. 2. Sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—85 OTKS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. 3. Sprejme se sklep o sprejemu sprememb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Slovenije v predlaganem besedilu. K 8. SKLEPA: 1. Sprejme se plan Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985 s tem, da se v okviru finančnih možnosti sofinancira na novo ustanovljeno Športno društvo Gabrovka. 2. Komisiji za plansko finančne zadeve pri OTKS Litija se priporoča, da prouči možnost vključitve v finančni načrt za leto 1985 rezervna sredstva za poračun izvajalcev glede na dosežene uspehe med letom. Vsak izvajalec OTKS Litija naj bi v ta namen odstopil določen procent planiranih sredstev za leto 1985. K 9. SKLEP: Sprejme se sklep o začasnem financiranju plana OTKS Litija za čas od 1. 1. 85 do 30. 3. 85 v predloženi vsebini. Komisijo za plansko finančne zadeve pri OTKS Litija se pooblasti, da v tem času samostojno sprejema odločitve in sklepe v okviru sprejetih pooblastil in dokumentov. . K 10. SKLEP: Sprejme se program dela skupščine OTKS Litija za leto 1985 v predloženi vsebini. SKLEP: Osnutki planskih aktov občine Litija za obdobje 1986—1990/2000 se sprejmejo v predloženi vsebini s tem, da se pri smernicah za družbeni plan občine Litija za obdobje 1986—1990, pri točki 12-družbene dejavnosti pri področju telesne kulture (točka f), drugi stavek črta in na novo glasi: »Treba je določiti lokacijo in etapno pričeti z gradnjo športnega pouka v Litiji.« K 12. SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o telesnokulturni dejavnosti v občini Litija s tem, da se pri predlaganih sklepih črta pri točki 14 prva vrsta »kot prednost na panoga«. 2. Ugotovljeno je, da poročilo pri nekaterih izvajalcih ne obsega celotnega programa in uspehov (Aero klub, Planinsko društvo...). Izvajalci naj sami poskrbijo za boljšo informiranost občanov o delu in uspehih v klubih v skladu s statutarnimi določili v svojih aktih. K 13. Delegatsko vprašanje je poslal TVD »Partizan« Litija, v katerem sprašuje, zakaj Osnovna šola Litija in Osnovna šola Šmartno ne moreta nuditi TVD »Partizanu« vsaj po eno uro uporabe telovadnice, čeprav nekatere rekreacijske skupine dobijo na razpolago uporabo telovadnice mimo urnika za uporabo telovadnice, ki ga sestavlja komisija za šport in rekreacijo pri OTKS Litija. Sprejet je bil sklep, da se da Osnovnim šolam priporočilo, da se od 18. do 21. ure zvečer da telovadnica za rapolago klubom in sindikatom OZI) v Litiji. Seja skupščine je bila zaključena ob 14.50 uri. » točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Temeljna naloga vseh dejavnikov na področju telesne kulture v letu 1984 je bila, zagotoviti možnosti za aktivno in redno udejstvovanje čim večjega števila delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti. Poudarek je bil na organiziranju športno-rekrčativne dejavnosti in športno-manilestativnih prireditev. Veliko vlogo je pri tem odigral TVD »Partizan Litija, ki je organiziral splošno rekreacijo, smučarski sejem, prireditve in prvenstva (25. maj — tek mladosti, občinske športne igre in sodelovanje na KROSU DELA). Pri izvajanju množičnih rekreativnih dejavnosti kot tudi pri tekmovalnem športu v zgdnjih spomladanskih in poznih jesenskih mesecih ter preko zime je največja ovira pomanjkanje prostora za izvajanja te dejavnosti, ker naša občina nima prepotrebne večnamenske telovadnice. Sestavni del športne dejavnosti pa je tekmovalni šport. V letu 1984 je bil prioritetno usmerjen v razvoj košarke, nogometa in rokometa. Nosilci posameznih panog pa so Rokometni klub »Usnjar« Šartno, Košarkarski klub Litija in Nogometni klub Litija, v manjši meri pa se. jim pridružujejo Nogometni klub Kresnice, Športno društvo Jevnica in Dole. Pri temeljni telesni vzgoji je Občinska telesnokulturna skupnost Litija podpirala tekmovanje za športno značko ter telesno vzgojo predšolskih otrok, množične rekreacije na osnovnih šolah in medrazredna tekmovanja. V okviru ostale dejavnosti je Občinska telesnokulturna skupnost Litija združevala sredstva za razvoj planinstva, strelstva, šaha, kegljaštva, ribištva, tehnične kulture in tabomištva. Telesnokulturna skupnost je sredstva namenjala tudi za sofinanciranje programa Društva slušno in vidno prizadetih. Društva paraple-gikov Ljubljana, Kolesarskemu klubu objave gradiva skupnosti v Delegatskem obveščevalcu, delovanje organov Občinske telesnokulturne skupnosti Litija in strokovne službe SIS, podelitev Bloudkovih priznanj, sofinanciranje telesnokulturne dejavnosti na VŠTK za študente iz naše občine in za program Telesnokulturne skupnosti Slovenije. / V letu 1984 ni bila realizirana naloga oživitve delovanja Zveze telesno-kulturnih organizacij, ki bi bila v občini nujno potrebna zaradi boljšega povezovanja programov izvajalcev telesnokulturne dejavnosti. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA V letu 1984 so bila pri Občinski telesnokulturni skupnosti Litija zbrana sredstva po prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka po domicilnem principu 10.229.598 din. Povprečna stopnja v letu 1984 je bila 0,32%. Presežki in prenesena sredstva preteklega leta so znašala 349.976 din, drugi prihodki pa 279.510 din. Skupaj prihodki so 10.859,084 din. Odhodki so, bili skupaj realizirani 10.808.834 in so naslednji: 1. Dejavnost izvajalcev — osebni dohodki 2.796.459 din.— materialni izdatki 5.864,791 din — amortizacija 732.000 din 2. Drugo 206.384 din 3. Program SRS 1.209.200 din SKUPAJ VSE: 10.808.834 din Razlika med prihodki in odhodki je 50.250 din in se prenese v finančni načrt OTKS Litija za leto 1985. Odbor za obnovo gradu Bogenšperk je v letu 1984 začel z akcijo urejanja okolice gradu (čiščenje in nasipanje brežine na zahodnem delu gradu) skoraj v celoti: je bila realizirana nekaj let načrtovana postavitev zbirke vraževerja na Slovenskem, največji del aktivnosti pa je bilo usmerjeno v pripravo prostorov za postavitev osrednje geodetske in kartografske zbirke na Slovenskem. V sodelovanju Projekta Vače 81 in Zvezo kulturnih organizacij Litija je bila odkrita spominska plošča Francetu Staretu in najditelju situle Janezu Grilcu. Izveden je bil mladinski arheološki raziskovalni teden. V letu 1984 so bila pri Občinski kulturni skupnosti Litija zbrana sredstva po povprečni prispevni stopnji za Občinsko kulturno skupnost Litija 0,44% iz bruto osebnega dohodka po domicilnem principu v znesku 14.308.633 din. Prenesena sredstva iz preteklega leta skupaj s presežki 585.656 din in namenska sredstva KS Slovenije za sofinanciranje stroškov abonmajske predstave 50.000 din. Skupni prihodki znašajo 14,994.290 din in odhodki 14.857.869 din, razlika med prihodki in odhodki znaša 136.421 din in se prenese v leto 1985 BESEDILO 1. Dejavnost izvajalcev — osebni dohodki — materialni izdatki — amortizacija 2. Anuitete dvorane Stavbah 3. Odbor za obnovo gradu Bogenšperk 4. Drugo SKUPAJ VSE: v din REALIZACIJA 1984 8.034.024 5.399.790 364.151 343.180 520.000 196.724 14.857.869 SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta-zaključni račun za leto 1984 Občinske telesnokulturne skupnosti Litija, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 10.859.084,10 din — SKUPNE ODHODKE 10.808.834,50 din — RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 50.249.60 din Razdelitev: neporabljena sredstva za prenos v plan 1985 točki 3 a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 4 FINANČNI NAČRT občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985 v din 2»P- BESEDILO SPRHIfi-IBii i'li 19 0 4 p r. a n 1?85...... Indel:3 i-_p_h i JLfi-B.JLJL.'. 1. Prisp. iz OD-druïb. in zae.sekt. 10.424.000 15.945.000 153 2. Presežki iz leta 1903 300.000 BESEDILO SPREHEHBJi FM 19 0 4 PLAH 1905 Indeks 2._Pri»J.iz. OD;; prazn.SDK________ SKOPAJ DOVOUEJhA PORABA: ............36,000 10.760.000 ...........5.5.OOO. 16.000.000 ...Ï50__ 149 4. Prihodki ORS Litija 50.000 100.000 360 5. Prenesena sred.pret.leta: 50.000 50.000 %oo V - presežki 5.000 - - neporabljena sredstva 44.000 50.000 114 - vraoilo od izvajal, (nereal.pr.) 229-500 _ SKUPAJ PRIHODKI 11.009.500 16.230.000 146 ii. ODHODKI : 1. Košarkarski klub Litija I.594.OOO 2.320.000 146 2. Rokometni klub "Usnjar" bm. 1.006. 000 2.765-000 147 J. Nogometni klub Litija 1.556.000 2.200.000 147 4. Nogometni klub Kresnice 525.000 762.000 1*5 5. Športno društvo Jevnica 457.000 670.000 14? 6. Športno društvo Dole 296.000 430.000 146 7. Športno društvo Gabrovka - 36.000 - 8. Planinsko društvo Litija 24?. 000 370.000 150 9. Strelski odbor bm.-Litija 221, 000 330.000 149 10. Šahovski klub Litija 100. 000 260.000 144 11. Kegljaoki klub Litij« 65.000 95.006 146 12. Ribiška družina Litija 55.000 85.000 155 13* Zveza tel88iiokult.org.Litija 114.000 120.000 105 14. TVD "PARTIZAN" Litija 363.000 540.000 149 15. Šolska šprt.društva SKUPAJ 267.OOO 400.000 150_ - BSD "Predilec" Litija 114.000 171.000 150 - USD "Tišje" bmartno 79.000 110.000 150 - SU) "Presad" Gabrovka 50.000 07.000 150 - SOD "M.B," Litija 16.000 24.000 150 16. TEHHTČUA KULTURA 220.000 350.000 .159.. - Radio klub Litija 105.000 150.000 143 Aero klub Litija 115.000 200.000 174 17. Taborniki "srebrni pajki" 200.000 220.000 110 10. Kolesarski klub "PRIKS"Prim. 5.000 5.000 100 19. Sprtno manifest.prired. I5O.OOO, 100.000 120 20. Sefinansiranje društev 14.000 25.000 179 21. Sofinansiranje Skup.str.si. 1.002.000 1.407.000 140 22. Nagrade funkcionarjem 70.000 100.000 143 23- Objava' gradiva za seje v D0 72.200 100.000 139 24. Storitve UDP 19.000 25.000 132 25. Storitve SDK 16.000 24.000 150 26. Storitve SDK-provizi ja B-2 36.000 54.000 150 27- Zdravniški pregledi šprtnikov 156.000 200.000 120 20. Športni dodatek - 270.000 - i 29. Drugi odhodki SKUPAJ: .95»QQQ_ .. ..1UX_. - objava aktov OTKS 29.700 - - stroški pod.Bloud.pr. 19.000 30.000 151 - drugi str. 7TK c. ' 34.600 50.000 147 stroški delegatov za skupšč 10.000 15.000 150 30. Uskladitev ta leto 1904 - 230.OOO - JI. Program TIS SRS 1.209.200 1.474.ooc 125 SKUPAJ ODHODKI : 11.009.500 16.230.000 146 Obrazložitev: Finančni načrt Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985 temelji na planskih dokumentih za obdobje 198!—1985. L PRIHODKI: I. V letu 1985 bo Občinska telesnoku/turna skupnost Litija združevala sredstva za financiranje občinskega programa telesnokulturne dejavnosti in sofinanciranje programa TKS SRS po prispevni stopnji iz bruto OD po domicilnem principu. Prenesena sredstva iz leta 1984 znašajo 50.000din. Občinska raziskovalna skupnost pa bo prispevala 180.000 din. namensko za sofinanciranje tehnične kulture. Skupaj predvideni prihodki znašajo 16.2J0.000 din in so za 46% večji od realiziranih v letu 1984. Za izvajalce TKS Litija so upoštevana naslednja-nominalna povečanja v primerjavi z letom 1984: sredstva za osebne dohodke 42'/i, materialne stroške 50'/< in amortizacijo 4(F/i na planirano v letu 1984. V do vol jeu o porabo je vključena tudi negativna razlika za leto 1984 v znesku 230.000 din. ker združevanje sredstev po veljavni prispevni stopnji ni bilo v celoti realizirano, da bi dosegli rast OD 48'A in rast materialnih stroškov 60<,\ na usklajeno realizacijo za leto 1983. Po L uskladitvi skupne porabe za leto 1985 je predvidena prispevnu stopnja 0.34% za čas od I. 4. 85 do 3f. 12. 85. medtem ko je bila za januar, februar in marec 0.32,/i>. //. ODHODKI: Pri tekmovalnem športu (KK Litija, RK Usnjar Šmartno, NK Litija, NK Kresnice, SD Jevnica, ŠD Dole) teme/ji izračun odhodkov na kriterijih in merilih za sofinanciranje izvajalcev OTKS Litija, ki so bili sprejeti na skupščini OTKS v letu 1983. Osnova za izračun so odigrane tekme v posameznih klubih. V planu za leto 1985 je osnova planirane tekme za leto 1984, valorizirane po prej navedenih kazalcih. Poračun glede na dejansko odigrane tekme v letu 1985 pa bo opravljen šele v naslednjem letu, poračun za leto 1984 pa glede na število odigranih tekem v letu 1984 upoštevajoč rast osebnih dohodkov, materialnih izdatkov in amortizacije za leto 1984 iz postavke — uskladitev za leto 1984. OTKS Litija bo v letu 1985 financirala dejavnosti po planu OTKS Litija, kije bil sprejet na prejšnji seji skupščine 12. 12. 1984. Na novo je vključeno le sofinanciranje Športnega društva Oabrovka za kritje stroškov najemnine telovadnice. Šolskim športnim društvom se bodo sredstva medsebojno razde/i/a na podlagi njihovih poročil o delu. Nova postavka v finančnem načrtuje športni dodatek, namensko za RK Usnjar Šmartno, ker je v letu 1984 pet njihovih igralcev pridobilo status perspektivnega športnika 1. razreda in so upravičeni do športnega dodatka. Indeksi povečanja napram letu 1984 so pri posameznih izvajalcih različni glede na to, kaj se financira (osebni dohodki, materialni izdatki, amortizacija) in zaradi prenizkih prihodkov, da bi se vsi stroški maksimalno valorizirali. Obveznost do republiškega programa TKS za občino Litija je predvidena 1. 740.000 din, v finančnem načrtu pa je zagotovljeno le 1.474.000 din, ker ni razpoložljivih sredstev. V okviru finančnih možnosti se bo obveznost pokrila pri morebitni ponovni uskladitvi. Skupni odhodki znašajo 16.230.000 din in so za 46% večji od leta 1984. Predlog finančnega načrta OTKS Litiju za leto 1984je na 22. seji dne 18. 2. 1985 obravnavala komisija za plansko-finančne zadeve pri OTKS Lilija in predlaga skupščini: 1. Sprejem finančnega načrta. za- leto 1985. ki izkazuje skupaj 16.230.000 din prihodkov in odhodkov. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe za leto 1985 znašajo sredstva izvirnih prihodkov skupaj 16.000.000 din. prispevna stopnja iz BO D po domicilnem principu je 0.34% od 1. 4. 85 dalje. 2. Da skupščina pooblasti komisijo za plansko-finančne zadeve pri OTKS Lilija za: — sprejem analitičnega finančnega načrta v okviru sredstev po tej uskladitvi, — sklenitev pogodb in aneksov k pogodbam z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev in sprejetem planu ter finančnem načrtu za leto 1985 in —. za sprejem uskladitev sredstev skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. točki 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 6, seje skupščine ORS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta ORS Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, c) Poročilo o realizaciji individualnih raziskovalnih programov, 4. Finančni načrt ORS Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, , b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Določitev delegata za konferenco delegacije za sejo skupščine RS Slovenije, 6. Delegatska vprašanja, 7. Podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR LETA 1984«. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Franc KOLMAN V_J točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika 6. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 13. decembra 1984 ob 12. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 24 delegatov od 45 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Branko Pintar — predsednik SO Litija, 2. Mari Merzel — Skupna strok. si. OSIS Litija, 3. Joži Mahkovec — Skupna strok. si. OSIS Litija. ODSOTNI; a) Delegati iz OZD: Osnovna šola Šmartno, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, TOZD Gozdni obrat Litija, TOZD transportne naprave Dole, Obrtno združenje Litija, Mesarija Litija, DPO—PM Litija, Skupščina občine Litija, TOZD zdravstveno varstvo Litija, Poslovalnica Integral—ŽG—PTT—Elektro obrat Litija. b) Delegati iz KS: Šmartno, Dole, Hotič, Polšnik, Primskovo, Vače, Vintarjevec, Ribče, Štangarske poljane. Sejo skupščine je vodil predsednik Franc Kolman po naslednjem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 5. seje skupščine ORS Litija, 3. Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, 4. Poročilo o realizaciji finančnega načrta za čas od 1.1. do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 ORS Litija, a) Sklep o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka ORS Litija za leto 1984, 5. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985, 6. ' Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 7. Sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—85 ORS Litija za leto 1985, 8. Plan ORS Litija za leto 1985, 9. Predlog sklepa o začasnem financiranju plana ORS Litija za čas od 1. 1. do 31. 3. 85, 10. Program dela skupščine ORS Litija za leto 1985, 11. Planski akti občine Litija za obdobje 1986—1990/2000, Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Litija sklicujem 7. sejo skupščine občinske raziskovalne skupnosti Litija, ki bo v PETEK, 22. MARCA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika. 12. Razpis prijav kandidatov za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1984«, 13. Določitev delegata za konferenco delegacije za sejo skupščine RSS, 14. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavi: — Janez Izlakar, predsednik — Milan Klančnik, član — Tone Bregar, član 2. Za zapisnikarja je bila imenovana Joži Mahkovec, za overitelja zapisnika pa Olga Primožič in Jože Lamovšek. 3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, kije na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: — delegati iz OZD od 27 delegatskih mest je prisotnih 16 delegatov — delegati iz KS od 18 delegatskih mest je prisotnih 8 delegatov S prisotnostjo 24 delegatov od 45 delegatskih mest je skupščina ORS Litija sklepčna. K 2. SKLEP: Skupščina ORS Litija potrjuje sklepe 5. seje skupščine z dne 4. aprila 1984 in sprejme informacijo o uresničevanju sklepov. K 3. SKLEP: Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 se sprejme v predloženi vsebini. S IV. uskladitvijo znašajo izvirni prihodki ORS Litija v višini 1.860.000 din. Prispevna stopnja za združevanje sredstev se med letom ni spreminjala in znaša 0,05% iz dohodka po osnovi dohodka. K 4. SKLEP: Skupščina ORS Litija sprejme in potrdi poročilo o realizaciji finančnega načrta za čas od 1. 1. do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 v predloženi vsebini. Skupni prihodki so ocenjeni na 2.046.195 din. Za vse nastale spremembe v mesecu decembru 1984 skupščina pooblasti Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri ORS Litija. K 4 a. SKLEP: Skupščina ORS Litija sprejme in potrdi sklep o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka ORS Litija za leto 1984. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. K 5. SKLEP: Skupščina ORS Litija sprejme na znanje osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985. K 6. SKLEP: Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme na znanje. K 7. SKLEP: Skupščina ORS Litija sprejme sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—85 ORS Litija za leto 1985. Za izvedbo plana bo ORS Litija v letu 1985 združevala sredstva iz dohodka v višini 2.900.000 din po prispevni stopnji 0,05. Osnova za obračun je dohodek. K 8. SKLEP: Plan ORS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. V okviru možnosti naj se v plan za leto 1985 vključi sofinanciranje raziskave IUV TOZD Usnjarna Šmartno,* sušenje usnja s posebnimi sušilci, raziskavo Zavoda za izobraževanje in kulturo; razvoj družbenega življenja in raziskavo Kmetijske zadruge Gabrovka—Dole,- koristna uporaba sušine za prehrano živali. SKLEP: Skupščina sprejme sklep o začasnem financiranju plana ORS Litija za čas od 1. 1. do 31. 3. 85 v predloženi vsebini. K 10. SKLEP: Program dela skupščine ORS Litija za leto 1985 skupščina sprejme brez pripomb. K 11. SKLEP: Planske akte občine Litija za obdobje 1986—1990/2000 se sprejme na znanje. K 12. SKLEP: Sprejme se razpis prijav kandidatov za nagrade in priznanja »Inovator leta 1984«. Razpis se objavi tudi v Glasilu občan meseca decembra 1984, rok prijav je do 10. februarja 1985. Nagrade in priznanja bodo podeljena na seji skupščine ORS Litija v mesecu marcu 1985. K 13. SKLEP: Za delegata konference delegacije za sejo skupščine Republiške raziskovalne skupnosti, ki bo koncem meseca decembra 1984 se imenuje tov. Marija Cerar—KOP Komunala Litija. K 14. Pod točko delegatska vprašanja je bilo obravnavano naslednje: Delegatka Krajevne skupnosti Sava je apelirala na to, da se mora v OZD- ih narediti kaj več za materialno stimulacijo inovatorjev. Tako bi imeli delavci večji interes delovati na tem področju. Predlagala je, da naj bi Odbor za pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnosti podal v OZD- e priporočilo, da se dosežki tudi materialno stimulirajo. Odgovor je podal predsednik odbora tov. Marjan Kokalj in pojasnil, da je ORS Litija že poskušala vplivati na OZD- e, da bi se inventivna dejavnost vzpodbudila. V večjih OZD je to lažje izpeljati, v manjših pa težje, ker morajo biti komisije strokovno usposobljene za ocenjevanje inventivnih dosežkov. Tov. Branko Pintar je predlagal, da bi tudi izvršni svet Skupščine občine Litija ocenil stanje inventivne dejavnosti v OZD- ih v naši občini in da bi to obravnavalo tudi združeno delo. Seja skupščine je bila zaključena ob 13.45 uri: točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta občinske raziskovalne skupnosti Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Predvidene naloge so bile po sprejetih spremembah plana med letom v celoti realizirane. . * ' I. Individualni raziskovalni programi 1. »Analiza programov kovinske industrije v občini Litija« je izdelana. Izvajalec te naloge je bil Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana. Naloga ustrezna predvidenemu namenu in je osnova za nadaljnje akcije za področje razvoja kovinske industrije v občini. 2. »Monografija NOB litijskega okrožja« — le to pripravlja poseben odbor pri OK SZDL Litija. V preteklem letu je bilo delo usmerjeno predvsem v ureditev gradiva za pisanje monografije onarodnoosvobo-. točka -4 dilnem gibanju v nekdanjem okrožju OF Litija. Občinska raziskovalna skupnost to delo le sofinancira. 3. Raziskovalna dejavnost mladine je potekala po predvidenih programih v OŠ Litija in Šmartno. V Litiji je raziskovalno delo potekalo z mladimi pri fiziki in kemiji, v Šmartnem pri kemijski skupini, biologiji, zemljepisu. Organizirali so razstavo starih knjig. Učenci podružnice šole Vače so sodelovali pri arheološkem izkopavanju na Kleniku. Za računalniško izobraževanje učencev je Občinska raziskovalna skupnost Litija v okiru možnosti prispevala namenska sredstva za nabavo računalnikov vsem trem osnovnim šolam. Program »Projekt VAČE 81« je bil za tekoče leto v celoti uresničen. II. V okviru popularizacije inventivne dejavnosti so bile podeljene nagrade »INOVATOR LETA 1983« za tehnične izboljšave in koristne predloge. Občinska raziskovalna skupnost je bila tudi v letu 1984 pokrovitelj občinskega tekmovanja matematikov za srebrno »Vegovo priznanje, organizator Osnovna šola Šmartno in za regionalno tekmovanje mladih kemikov z naslovom »ZNANOST MLADINI«, organizator OŠ Gabrovka. V preteklem letu so aktivno delovali tudi Aero klub in Radio klub v Litiji. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA Sredstva za financiranje dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti so se združevala po prispevni stopnji 0,05% iz dohodka. Po posameznih uskladitvah med letom je bila dovoljena poraba dogovorjena v višini 1.910.000 din. Predviden prispevek od TOZD Gradmetal v višini 150.000 din v letu 1984 še ni bil realiziran. Vsi prihodki so bili predvideni v višini 2.096.195 din, od tega prenesenih sredstev iz preteklega leta in drugih prihodkov 36.195,00 din. Realizacija prihodkov po planu je znašala 1.970.437,10; odhodki pa so bili naslednji: BESEDILO I. Individualni raziskovalni programi: — analiza programov kovinske industrije — Monografija NOB — raziskovalna dejavnost mladine — sofinanc. nabave računalnikov II. Popularizacija inventivne dejavnosti (inovator leta, pokroviteljstva tekmovanj in sofinanciranje tehnične kulture) III. Stroški skupnosti in Skupne strok, si., str. objav, SDK SKUPAJ: v din REALIZACIJA 1984 700.000,00 80.000,00 205.000,00 170.000,00 203.554,50 508.918,50 1.867.473,00 Razlika med prihodki in odhodki znaša 102.964,10 din, od tega je 17.473,00 din presežkov nad dovoljeno porabo, 85.491,10 din se upošteva v prihodke finančnega načrta za leto 1985. Odbor za družbeno planiranje in SMD je na seji dne 14. 2. 85 obravnaval nevedeno poročilo in predlagal skupščini naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančni načrt ORS Litija za leto 1984, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 11.970.437,10 din — SKUPNE ODHODKE 1.867.473,00 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 102.964,10 din Razdelitev. — neporabljeno za plan — presežki izločeni na posebnem računu ORS Litija 85.491,10 din 17.473,00 din točki 3 a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 3 c Gradivo bo poslano vodjem delegacij FINANČNI NAČRT občinske raziskovalne skupnosti Litija za leto 1985 v din Zap. JT II11 D I LO PUHA 84 PLAH 198S INOdKS I. PRIHODKI: 1. Prispevki OZD iz dohodka 1.910.000 3.000.000 157 2. Prispevek TOZD Gradmetal - 150.000 3. Prenesena sred.pret.leta 2,195 85.491 309 4. DrugI prihodki 34.000 _ SKUPAJ PRIHODKI : 1.943.195 3.235.491 156 II. ODHODKI : I. INDIVIDUALNI KAZISK.PR.-skupaj! 1.155.000 1.700.000 154 1. Določitev optimalnih lokacij za male hidroelektrarne 510.000 „ 2. Tipografija naselij v občini Lit. - 350.000 3. Raziskave peleozojske makroflore posavskih gub - 100.300 4. Analiza prog...-.kov. ind.v obe. 700.000 220.000 31 5. Monografija ..'OB BO.000 200.000 250 o. Raziskoval.dejav..i.ladine: - 03 Šmartno 110.000 130.000 116 - Oi Litija 65.000 130.000 200 ■- Sofinanc . ručunalnikov 03 . 170.000 - Projekt Vače 61 30.000 40.000 131 II. POPULARIZACIJA I.;V.DSJ.-skupaj: 208.000 «10.000 233 1. Ndgrude za "IUOVATOR LliTA'' 103.000 150.000 151 2. Predavanja - ¿0.000 3. pokroviteljstva za tek.n.Od 50.000 BO. 000 160 4. Sofinanc.tehn.kulture 50.000 180.000 350 [II. STROŠKI sluzim Ii> SKUP. skupaj! 515.000 375.491 131 1. Povrač.za delo Skup.strok.si. 353.000 433.000 123 2. Strelki objav v 00 za nkuppč. 53.000 90.000 161 3. nagrade funkc.ORS Litija 50.000 70.000 140 ; 4. Stroški za prazni t.B-2 SDK • 7.000 10.000 143 5. Drugi strojkl 47.195 57.491 143 IV. SKUPNI PROCRA. RSS _ 300.000 SKUPAJ ODHODKI : 1.943.195 3.235.491 155 Obrazložitev: Finančni načrt ORS Litija temelji na planskih aktih za leto 1985. Za leto 1985 znašajo predvideni prihodki združeni po prispevni stopnji 0.05% iz dohodka OZD skupaj 3.000.000 din bruto. Ker v letu 1984 ni bilo izvršeno nakazilo namenskih sredstev TOZD Gradmetala za sofinanciranje programa kovinske industrije v občini Litija, je predviden za letošnje leto. V prihodke so vključena tudi prenesena sredstva iz preteklega leta. Skupni prihodki tako znašajo 3.235.491 din, kar je za 66% več kot v preteklem letu. ■ . ' Po predvidenem planu bodo sofinancirani programi raziskav po predhodni predložitvi utemeljenih programov in sklenitvi ustreznih pogodb. Analiza programov kovinske industrije v občini je izdelana in je v odhodkih predviden še zadnji obrok plačila. Za raziskovalno dejavnost mladine je predvideno, da bo Osnovna šola Lilija nadaljevala raziskovalno delo z učenci v okviru raziskovalnega projekta S A V A 85 pri ZSMS v okviru akcije »Gibanje znanost mladini«. Obseg del bo približno enak kot v preteklem letu. Osnovna šola Šmartno bo v zgodovinskem krožku pripravila razstavo starih fotografij, s kemijsko skupino bo nadaljevala raziskovalno delo po dogovoru z RSS. z geografsko skupino bo potekala raziskovalna dejavnost v sodelovanju z RSS in Geološkim zavodom Slovenije. V okviru raziskovalne akcije mladinski arheološki teden bodo sodelovali učenci OŠ Litijg. Vač in Ledine. Akcija poteka preko posebnega odbora projekta Vače Bi in bodo v letu 1985 pripravili strokovno publikacijo Zeleznodobne Vtiče. Pri popularizaciji inventivne dejavnosti so predvidene nagrade za INOVATOR LETA za leto 1984. sofinanciranje občinskega tekmovanja matematikov, organizacija predavanj iz področja raziskovalne dejavnosti, sofinanciranje tehnične kulture, kjer so predvidena sredstva namenjena Aero klubu in Radio klubu za dejavnost po njihovem programu. Stroški delovanja skupnosti in Skupne strokovne službe so predvideni v višini po predloženem planu. V drugih stroških so predvidene objave, potni stroški za delegate skupščin ORS. stroški plačilneg.a prometa SDK in stroški HDP za pobiranje prispevkoy::zaie^l^l^^y;~-,:.'' ' : . Podrobni podatki prihodkov in odhodkov so--Mivldni ir tabelarnega pregleda. Realizacija finančnega načrta :,ha /odvisna, od realizacije predvidenih prihodkov in izvrševanja posameznih nalog. Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela je na svoji seji dne 14. 2. 1985 obravnaval predlog finančnega načrta ORS Litija za leto 1985 in predlagal skupščini naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se finančni načrt ORS Litija za leto 1985, ki izkazuje skupnih prihodkov in odhodkov 3.235.491 din. Prispevna stopnja iz dohodka po prvi uskladitvi znaša še nadalje 0,05%. 2. Skupščina pooblašča Odbor za družbeno planiranje jn SMD pri ORS Litija za: — sklenitev pogodb z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev po finančnem načrtu in planu za leto 1985, — sprejem morebitne uskladitve skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. točka 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST -. Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija sklicujem 11. skupno sejo zborov skupščine občinske kulturne skupnosti Litija, ki bo v ponedeljek, 25. marca 1985 ob 12. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 10. seje skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, c) Poročilo o delu in finančno poročilo za leto 1984 Sindikalnega pihalnega orkestra Litija, 4. Finančni načrt Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Pripombe in predlogi k delovnemu osnutku programa IV. občinskega samoprispevka, 6. Delegatska vprašanja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Ivan Godec v_J točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika 10. seje skupščine OB.ČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 11. decembra 1984 ob 12. uri v prostorih sejne sobe Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 34 delegatov od 59 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Ivan Godec — predsednik skupščine OKS Litija 2. Karlo Lemut — Skupščina občine Litija 3. Borut Vukovič — Skupščina občine Litija 4. Mari Merzel — vodja Skup. strok. si. OSIS Litija 5. Marinka Juvan — Skup. strok. si. OSIS Litija ODSOTNI: Zbor uporabnikov: a) Delegati iz OZD: Mizarstvo Gabrovka, Osnovna šola Gabrovka, Osnovna šola Šmartno, Gostinsko podjetje Litija, TOZD Gozdni obrat Litija, TOZD Pletilja Litija, TOZD transportne naprave Dole, Obrtno združenje Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, Poslovalnica Integral—PTT—ŽG—Elektro. b) Delegati iz KS: Litija—levi breg, Dole, Gabrovka, Hotič, Jabla-nica, Kostrevnica, Primskovo, Sava, Vače, Ribče, Štangarske poljane, Velika Štanga Zbor izvajalcev: Občinski odbor zveze borcev Litija. Predsednik skupščine je pri dnevnem redu predlagal spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk. Delegati so predlagano spremembo soglasno sprejeli. Predsednik skupščine je-nadaljeval z. vodenjem seje po naslednjem sprejetem / DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 9. seje skupščine OKS Litija, 3. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985, 4. Planski akti občine Litija za obdobje 1986—1990/2000, 5. Informacija o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, 6. Poročilo o realizaciji finančnega načrta OKS Litija za čas od 1. L do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984, 7. Skupni pregled planiranih sredstev dovoljene porabe izvirnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 8. Sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 OKS Litija za leto 1985, 9. Plan Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985, 10. Predlog sklepa o začasnem financiranju plana OKS Litija za čas od 1. 1. do do 31. 3. 85, 11. Program dela skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985, 12. Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija, 13. Poročilo OKS Litija o rezultatih dosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejše delo in življenje delavcev in občanov občine Litija, 14. Informacija o realizaciji programa kulturnih in drugih javnih prireditev v občini Litija za čas od 1. 1. do 30. 10. 84 in program prireditev za čas od 1.11.1984 do 1.10. 85, 15. Programi dela izvajalcev Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985, 16. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavi: — Staša Kokalj, predsednica , — Nena Koderman, član — Olga Sinreih, član 2. Za zapisnikarja je bila imenovana Marinka Juvan, za overitelja zapisnika pa Miro Vidic in Darja Cimperman. 3. Skupščina je sprejela poročilo verifikacijske komisije, kije na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Zbor uporabnikov od 45 delegatskih mest je prisotnih 23 delegatov — delegati iz OZD od 27 delegatskih mest je prisotnih 17 delegatov — delegati iz KS od 18 delegatskih mest je prisotnih 6 delegatov Zbor izvajalcev od 14 delegatskih mest je prisotnih 11 delegatov S prisotnostjo 34 delegatov od 59 delegatskih mest je bila skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija sklepčna. K 2. SKLEP: Skupščina potrdi sklepe 9. seje skupščine z dne 11. 12. 84 in sprejme informacijo o realizaciji teh sklepov. Zaradi objektivnih razlogov sklepa pod Al) 11 ni bil realiziran in se Upravi za družbene prihodke pri Skupščini občine Litija za odmerjanje in izterjavo še naprej prizna 5% od plačanih prispekov. Krajevni skupnosti Kresnice se na delegatsko vprašanje v zvezi s cerkvijo v Verneku odgovori takoj, ko bodo zbrani vsi potrebni podatki. Delegaciji Predilnice Litija se takoj odgovori na delegatsko vprašanje v zvezi z vzdrževanjam dvorane na Stavbah. K 3. SKLEP: Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—85 v letu 1985 naj se spremeni oziroma dopolni z naslednjim: V poglavju II — sedma alineja, naj se zaradi težkega družbenoekonomskega položaja v družbenih dejavnostih predvideno 10% zaostajanje nominalne rasti osebne in skupne porabe za nominalno rastjo dohodka opusti ali vsaj zmanjša. V poglavju III pri točki 4, naj se zato tudi ustrezno poveča procent rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v občini. Pri točki 4.7 naj se v prioriteto vključi tudi kultura. Navedene pripombe in predloge se pošljejo Komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Litija. K 4. SKLEP: Sprejme se osnutek planskih aktov občine Litija za obdobje 1986—1990/2000 z dopolnitvami pri obravnavi področja kulture (določitev namembnosti Farbarjevega gradu, povečati informiranost občanov, zagotoviti ustrezen prostor za izvajanje kinodejavnosti in projektor, dolgoročno rešiti prostore za arhivsko dejavnost). Pripombe in dopolnitve se pošljejo Občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Litija. K 5. SKLEP: Sprejme se informacijo o IV. uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984. Po tej uskladitvi se pri Občinski kulturni skupnosti Litija poveča dovoljena poraba za 1.840.000 din in znaša 14.260.000 din. Prispevna stopnja se poveča iz 0,40%na 0,52%. ' K 6. SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o realizaciji finančnega načrta OKS Litija za čas od 1. 1. do 30. 9. 84 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 v predloženi vsebini. S spremembo finančnega načrta se je dovoljena poraba povečala za 2.690 "00 din in znaša 14.260.000 din. Skupni, prihodki so bili v devetih mesecih realizirani 67% na spremembo plana, odhodki pa 60%. 2. Za vse nastale spremembe v mesecu decembru 1984 skupščina pooblašča Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Občinski kulturni skupnosti Litija. • K 7. SKLEP: sprejme se skupni pregled planiranih sredstev porabe izv irnih prihodkov, prispevnih osnov in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1985. Predvidena dovoljena poraba pri OKS Litija za leto 1985 je 20.600 din, kar je 40% več od ocenjene za leto 1984. Pri programih izvajalcev so upoštevana naslednja povečanja v primerjavi z letom 1984: osebni dohodki 46%, materialni stroški 50%, amortizacija 40% in sklad skupne porabe (brez stanovanjskega) 29.000 din na zaposlenega. Predvidena prispevna stopnja za leto 1985 znaša za Občinsko kulturno skupnost Litija 0,43% in za skupni program Kulturne skupnosti SR Slovenije 0,50%. SKLEP: Sprejme se sklep o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985. K 9. SKLEP: Plan Občinske kulturne skupnosti Litija se sprejme v predloženi vsebini s tem, da se vključi še sofinanciranje Projekta Vače'81. K 10. SKLEP: Sprejme se sklep o začasnem financiranju plana Občinske kulturne skupnosti Litija za čas od 1. 1. do 31. 3. 85 v predloženi vsebini. K 11. SKLEP: Sprejme se predlagani program dela skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985 v predloženi vsebini. K 12. SKLEP: Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija se sprejme v predloženi vsebini s tem, da pri III. točki, 14. člen drugi odstavek ostane — sredstva se zbirajo na žiro račun Občinskega odbora ZZB NOV Litija. Pri 15. členu se beseda »neposredne« v prvi vrsti drugega odstavka črta. 1. K 13. SKLEP: Sprejme se poročilo Občinske kulturne skupnosti Litija o rezultatih dosedanjih prizadevanj za kulturno bogatejše delo in življenje delavcev in občanov občine Litija v predloženi vsebini. Navedeni predlogi naj bodo osnova za nadaljnje delo Občinske kulturne skupnosti Litija in izvajalcev kulturnega programa v občini Litija. K 14. SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o realizaciji programa kulturnih in drugih javnih prireditev v občini Litija za čas od 1. 1. do 30. 10. 84 in program prireditev od 1. 11. 84 do 1. 10. 85 v predloženi vsebini z željo, da bo realiziranih še več kulturnih prireditev kot jih obsega program.' 2. Zveza kulturnih organizacij Litija bo v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom Litija organizirala obiske kvalitetnih kulturnih prireditev v Ljubljani. Tudi sicer je potrebno več sodelovanja z Občinskim sindikalnim svetom glede propagande oziroma prodaje vstopnic po delovnih organizacijah za posamezne prireditve. . r i K 15. SKLEPA: 1. Programi dela izvajalcev Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985 se sprejmejo v predeloženi vsebini. 2.. V Odbor za obnovo gradu Bogenšperk se namesto prejšnjega predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gustija Grošlja imenuje sedanji predsednik Toni Uric in je namesto njega tudi podpisrk žiro računa odbora. Namesto Mire Kastelic pa bo odslej podpisovala Marinka Juvan. K 16. Delegatsko vprašanje je posredovala delegacija Predilnice Litija glede vzdrževanja inventarja v sindikalni dvorani in odgovornejšega varovanja že tako skromnega kulturnega premoženja. Predstavnik Zavoda za izobraževanje in kulturo je povedal, daje čuvanje družbene imovine tesno povezano tudi s kulturo obnašanja odraslih in mladine, ki pa je na dokaj nizki ravni. Predlagano je bilo, da se v program enote kina Litija vključi tudi predavanje filmov za predšolske otroke. Pismeni odgovor bo pripravil Zavod za izobraževanje in kulturo Litija. Seja skupščine je bila zaključena ob 14.30. uri. točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Izvajalci programa Občinske kulturne skupnosti Litija so: Zavod za izobraževanje in kulturo. Zveza kulturnih organizacij. Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, Občinski odbor zveze borcev Litija, Zgodovinski arhiv Ljubljana- Občinska konferenca SZDL — Monografija NOB, Odbor za obnovo gradu Bogenšperk in Projekt Vače 81. 1. Zavod za izobraževanje in kulturo je vključeval naslednje dejavnosti: a) knjižničarsko dejavnost, kamor štejemo: izposojo knjig (53.896 izposojenih knjig, 21.073 obiskovalcev, 2.488 članov), obdelava novih knjig (3.407 in 142 kaset), potujočo knjižnico v krajevnih skupnostih, knjižnično in knjižno vzgojo (27 ur vrtec na obisku, 23 ur pravljic, 12 pedagoških ur, 1 literarni večer, 3 razstave — 1586 obiskovalcev). b) služba Zveze kulturnih organizacij je opravljala koordinacijo delovanja amaterske dejavnosti in skrbela za delovanje dvorane na Stavbah. Prav v letu 1984 je bila dvorana adaptirana tako, da bo služila za opravljanje kinodejavnosti. c) funkcioniranje gradu Bogenšperk, kamor sodi avtentično prikazati našo kulturno zgodovinsko dediščino najširši slovenski javnosti, d) obveščanje delovnih ljudi naše občine o delu,dogajanjih, odločitvah, sklepih in akcijah družbeno-političnega sistema ter pomembnih dogodkih v naši občini in sprejemanje delegatskih odločitev prek Glasila, občanov in Delegatskega obveščevalca, , e) kinodejavnost, ki seje v letu 1984 še odvijala, v Šmartnem. 2. Zveza kulturnih organizacij Litija je skrbela za razvoj amaterske kulturne dejavnosti, predvsem za razvoj na področju glasbene, gledališke, lutkovne, folklorne, plesne, likovne, filmske, klubske, knjižne in literarne dejavnosti. 3. Zgodovinski arhiv Ljubljana je izvajal arhivsko dejavnost za občino Litija, to je opravljanje tekočega arhivskega dela, odbiranje in prevzem gradiva od družbeno-pravnih oseb. starejših društev in dajal navodila in pojasnila uporabnikom. V letu 1984 nam je v stavbi uprave Skupščine občine Litija uspelo zagotoviti začasen prostor za arhiviranje ■arhivskega gradiva, ki je bil doslej v največji meri shranjeno v povsem neustreznih prostorih na Parmovi ul. 9 (stari upravi Skupščine občine Litija), v Ljubljani in na gradu Krumperk. 4. Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je v letu 1984 izdelal projekt, ureditve okolice gradu Bogenšperk in izvajal evidenco na terenu ter izdelal topografsko dokumentacijo v krajevnih skupnostih Jevnica, Hotič, Vače in Kresnice, zaradi priprave za razglasitev najpomembnejših delov kulturne dediščine za kulturni spomenik. 5. Občinski odbor Zveze borcev Litija je skrbel za vzdrževanje in odkritje spomenikov, spominskih kamnov in spominskih plošč NOB ter muzeja NOB na gradu Bogenšperk. 6. Pri Občinski konferenci SZDL Litija deluje Okrožni odbor aktivistov OF nekdanjega litijskega okrožja z nalogo, napisati zgodovinske dogodke iz časa NOB v obliki monografije, ki bo predvidoma delo opravil v letu 1985. Skupne naloge družbenega varstva otrok v SOV SRS V program varstva matere in novorojenca sodi zbiranje sredstev za nadomestila OD v času porodniškega dopusta ter za pakete za novorojenca. V skupni program SOV. SRS : sodi tudi združevanje in po sprejetih merilih razporejanje solidarnostnih sredstev za zagotavljanje minimalnega programa denarnih pomoči otrokom. S sprejetimi spremembami samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta se je od decembra 1984 dalje izboljšala materialna osnova za izračun nadomestila OD v času porodniškega dopusta, ki se odslej tekoče usklajuje z rastjo osebnih dohodkov v SRS. V letu 1984 je bilo polno odsotnih z dela za čas porodniškega dopusta 145 žensk v občini, nepolno odsotna je bila ena ženska, daljši porodniški dopust nad 246 dni pa je imelo 6 mater. V tekočem letu je pravico do porodniškega dopusta uveljavljal tudi en oče. Zavitek za opremo novorojenčka je prejelo 234 upravičencev. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA Za realizacijo navedenega programa so bili realizirani prihodki po povprečni prispevni stopnji 1,19% iz BOD po domicilnem principu v višini 38.033.498,80 din namensko za redno vzgojnovarstveno dejavnost, »malo šolo«, 80-urni program in druge naloge, prihodki po povprečni prispevni stopnji 0,70% iz BOD po principu delovnega mesta so bili realizirani v višini 14.760,566 din namensko za družbene denarne pomoči otrokom, za ta program pa smo prejeli tudi solidarnostna sredstva v višini 5.372.506,00 din. Realizacija prihodkov za skupni program SOV SRS je znašala po povprečni prispevni stopnji 0,86%, skupaj 22.065.719,50 din. Vsi prihodki skupaj s prenesenimi sredstvi iz preteklega leta so znašali 82.912.940,25 din, od tega so drugi prihodki znašali 1.062.610,50 din, prenesena sredstva skupaj s presežki pa 1.618.039,45 din. Realizacija odhodkov za leto 1984 je naslednja: v din BESEDILO REALIZACIJA 1984 1. ZAGOTOVLJEN PROGRAM a) priprava otrok na šolo 1.500.000,00 b) družbene denarne pomoči otrokom 20.414.220,00 2. REDNA VZGOJNOVARSTVENA DEJAVNOST 31.490.000,00 — 80 urni program za otroke izven VVO 210.000,00 3. DRUGE NALOGE . • 6.979.746,50 4. SKUPNE NALOGE V SOV SRS-nadom. OD porodniška 22.052.546,95 SKUPAJ VSE: 82.646.513,45 Razlika med, prihodki in odhodki 266.426,80 SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta — zaključni račun za leto 1984 Občinske kulturne skupnosti Litija, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 14.994.290,25 din — SKUPNE ODHODKE 14.857.869,50 din — RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 136.420,75 din Razdelitev: neporabljena sredstva za prenos v plan 1985. točki 3 a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 3 c POROČILO o delu in finančno poročilo.za leto 1984 sindikalnega pihalnega orkestra Litija 1. ORGANIZIRANOST Sindikalni pihalni orkester je bil ustanovljen leta 1899 in je v lanskem letu praznoval 85-letnico delovanja. Najprej se je imenoval Rudarska godba, nato Gasilska godba in nazadnje Sindikalni pihalni orkester. Je nepogrešljiv element kulturne dejavnosti v občini. Število članov orkestra se vsako leto spreminja. V letu 1984 je štel 45 članov in tri praporščake — starejše godbenike. Orkester po številu članstva sodi med manjše orkestre. Zaradi tega pa pride do problemov pri raznih nastopih, kjer je potrebna prisotnost vseh članov, da je kvaliteta zadovoljiva. V letu 1984 si je Sindikalni pihalni orkester prizadeval pridobiti nekaj mlajših instrumentalistov izGlasbenešole, ki je edini dobavitelj novih kadrov orkestra. Zaradi tega rudi delno regresira šolnino za pihalno trobilne instrumente. Pri vpisu v Glasbeno šolo se vrši tudi usmerjanja pa si Sindikalni pihalni orkester ne more privoščiti, ker nima na razpolago dovolj instrumentov. 2. DELOVANJE Orkester je imel po ustaljenem načrtu dvakrat tedensko, sekcijske in individualne vaje pa z dogovorom članov orkestra z ozirom na njihov razpoložljiv prosti čas. Poleg teh vaj pa je imel orkester pred večjimi nastopi organizirane izredne vaje in pa dodatne sekcijske vaje. Lansko je bilo delo Sindikalnega pihalnega orkestra Litija usmerjeno predvsem v delovni program orkestra in v zbiranje sredstev za razvitje društevnega prapora, ki je bil razvit ob praznovanju 85-letnice obstoja orkestra. Pregled vaj in nastopov je naslednji: — 65 skupinskih vaj orkestra — 29 sekcijskih vaj — večje število individualnih vaj posameznikov — 18 pogrebov v Litiji, Kresnicah, Šmartnem, Gabrovki in Hotiču — 2 koncerta — 2 nastopa skupaj s pevskimi zbori — 85-letnica SPO, slavnostni koncert z razvitjem društvenega prapora — »Naše radosti« — krajevni praznik Breg — tradicionalni pustni karneval — krajevni praznik v Gabrovki — budnice po krajevnih skupnostih v občini — promenadni koncert na Sitarjevcu — zvezna štafeta — srečanje lovskih pevskih zborov—spremljanje na Bogenšperku — promenadni koncert v počastitev rokometašev Šmartna na igrišču v Šmartnem — komemoracije na Pilu, Štangi, Litiji in Savi — krajevni praznik Litije—levi, desni breg — kros »Dela«. 5. Prispevek za prapor 6. Občinski sindikalni svet Litija 7. Krajevna skupnost Gabrovka 8. Krajevna skupnost Kresnice 9. ZZB—NOV Skupaj PRIHODKI: IZDATKI: 1. Plačilo deviz 2. Taksa za devize 3. Šolnina učencev SPO-regresiranje 4. Članarina ZPOS 5. Strokovno izpopolnjevanje 6. Note-plačilo pošiljke 7. Tiskarna Slovenije 8. Notna stojala 9. Komemoracije 10. Palice. 11. Plačilo v Cankarjevem domu 12. Kilometrina, potni stroški * 13. Provizija SDK 14. Venci, šopki 15. Kronika SPO 16. Materialni stroški 17. Plačilo solistov 18. Tajnik, blagajnik 19. Nastopi in prispevki 20. Honorar vodje SPO 21. Izdatki ob 85-letnici 22. Dnevnice Skupaj ODHODKI: 61.200,00 din 80.000,00 din 14.880,00 din 9.200,00 din 12.000,00 din 793.463,25 din 110.069,00 d 4.423,50 d 28.560,00 d 2.000,00 d 34.110,00 d 9.98*5,30 d 20.780,00 d 7.552,00 d 12.397,00 d 2.990,00 d 9.292,00 d 33.082,00 d 1.354,00 d 13.400,00 d 7.573,00 d 36.992,20 d 7.378,00 d 8.575,00 d 199.792,00 d 59.650,50 d 19.255,50 d 9.315,00 d 638.526,00 d 3. FINANCIRANJE Sredstva za redno dejavnost, nabavo instrumentov in notnega materiala je dobil orkester iz sledečih virov: Zveze kulturnih organizacij, članarine podpornih članov, krajevnih skupnosti, Občinskega sindikalnega sveta in ZZB NOV Litija. Samoupravni sporazum o sofinanciranju so podpisale naslednje organizacije v občini: Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Gradmetal Litija, Mizarstvo Litija, Zdravstveni dom Litija, Osnovna šola Litija in Šmartno, Skupne strokovne službe OSIS in Delovna skupnost Komunalne in Stanovanjske skupnosti Litija. Večina od teh redno plačujejo obveznosti, nekateri pa sporazuma ne upoštevajo in se tudi ne štejejo za podporne člane. V bodoče je potrebno stremeti za tem, da bi vse organizacije občine le podpisale ta sporazum o sofinanciranju Sindikalnega pihalnega orkestra Litija in s tem prispevali prepotrebni denar za njihovo delovanje. V zadnjih letih so zelo narasle pene notnega materiala in instrumentov in so skoraj izključno vezani na uvoz. V letu 1984 so bila vsa sredstva namenjena za nabavo instrumentov porabljena za nakup deviz od delovnih organizacij. V teku so dogovori za nabavo treh instrumentov, kar pa je odločno premalo. Za kvalitetno izvajanje programov bi nujno potrebovali naslednje instrumente: 4 trobente, 1 krilni rog, 1 enfonij — c —, 2 es-ef rogova, 1 flavto — c —, 1 piecolo — c—, 1 garnituro ritem bobnov, 1 garnituro Pauk (kotlasti boben) Poseben problem pa so uniforme članov orkestra, ki so zaradi dotrajanosti skoraj neuporabne. Upravičeni so očitki s strani občanov, da so neenotno uniformirani-neurejeni ali pa celo brez uniform. Cena uniform za vse člane orkestra bi bila cca 1.350.000 din. Sindikalni pihalni orkester Litija z zbranimi finančnimi sredstvi ne more v nabavo uniform. Občinska kulturna skupnost Litija pa jim v okviru sredstev skupne porabe tudi ne more zagotoviti teh sredstev. Občinska kulturna skupnost Litija smatra, da je uniformiranost članov Sindikalnega pihalnega orkestra problem širše družbene javnosti v Litiji in je začela z akcijo- zbiranja sredstev v delovnih organizacijah v Litiji. Upamo, da bo Sindikalni pihalni orkester po tej poti uspel nabaviti nove uniforme in s tem dostojno predstavljal ime Litije na nastopih v drugih občinah v Sloveniji,, pa tudi v sami občini Litija. Finančno poročilo Sindikalnega pihalnega orkestra Litija za čas od 1. 1. do 31. 12. 84 je naslednji: PRIHODKI: 1. Prenos iz leta 1983 2. Zveza kulturnih organizacij 3. Članarina podpor, članov 4. LB provizija 147.430,75 din 223.600,00 din 244.474,00 din 678,50 din Saldo na žiro računu na dan 31. 12. 84je 154.937,25 din in jenamenjeno za kritje stroškov, ki so nastali ob koncu leta. točka 4 FINANČNI NAČRT občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985 it. Ï äi.". t. S S D I L o SPREIEI..BE 1984 PLAN 1985 I. PRIHODKI | 1. Priap.lz OD-družb.in zas.sektor 2. Prisp.iz OD-praznit.SDK (B--2) 3. Presežki iz preteklega leta 14.020.000 50.000 150.000 23.530.000 70.000 161 140 SKUPAJ DOVOLJENA PORABA: 14.820.000 4. Prenesena sredstva pret.leta: - presežki preteklega leta - unjgo (iz preteklega leta) 5. Nakazilo KS SBS__ 435.553 300.161 135.495 50.000 136.000 133.000 159 131 100 SKUPAJ PRIHODKI II. ODHODKI 1. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE 1.1 KULTURO 9.028.000 12.800.000 142 - Knjižnica 4.033.000 5.514.000 ih - Delovanje ZKO in dvorane na Stavbah 1.634.000 2.570.000 153 - Funkcionir.gradu Bogamiperk 731.000 1.050.000 1.44 - Glasilo občan 1.170.000 1.816.000 155 - Klnodejavnost 1.430.000 1.850.000 129 2. ZVEZA KUTLURNIH ORGANIZACIJ LITIJA 1.830.000 2.435.000 133 3. SINDIKALNI PIHALNI ORKESTER LITIJA - 400.000 . 4. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 400.000 617.000 154 S. REGIONALNI ZAVOD ZA SPO!..VAR.LJ, 754.300 1.130.000 150 - namensko za prost.plan obč.Litija - 1.443.000 - 6. OBČINSKI ODBOR ZB LITIJA 131.000 247.000 153 7. 0X SZDL-ftonografija NOB 94.000 145.000 154 8. VZDRŽEVANJE KULT.DVORAN 400.000 700.000 175 8. SOFINANCIRANJE DRUŠTEV -20.000 40.000 200 10. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA OSIS 1.060.000 1.505.000 141 11. NAGRADE FUNKCIONARJEV 70.000 100.000 143 12. SPOMINSKA OBELEŽJA 50.000 - 13. OBJAVE GRADIV V DEL.OBVEŠČ. 100.000 150.000 150 Zap. 3t. I S E D I L O SPREI^NBE 1904 PLAN INDEKS 1936 ' 14. 15. 20. 21. 23. 24. SDK B-2 STORITVE SDK ST0K1TVE UPRAVE ZA DRUŽB.PRIHOD. KULTURNE PRIREDITVE DRUGI STROŠKI (pot.str.) ANUITETE DVORANE ZIK ODBOR ZA OBNOVO GRADU BOG. PROJEKT "VAČE 81" ZLATO RUDOLF USKLADITEV ZA LETO 1984 NERAZPOREJENA SREDSTVA _ 50.000 21.000 25.000 100.000 50.356 343.200 520.000 200.000 70.000 75.000 150 30.000 143 38.000 152 159.000 150 46.000 150 780.000 146 300.000 150 310.000 256.000 - SKUPAJ ODHODKI 23.736.000 155 Obrazložitev: Finančni načrt Občinske'kulturne skupnosti Litija za leto 1985 temelji na planskih dokumentih za obdobje 1981—1985. L PRIHODKI: V letu 1985 .bo OKS Litija združevala sredstva za financiranje, občinskega programa kulturne dejavnosti po prispevni stopnji iz bruto OD po domicilnem principu. Prenesena sredstva iz leta 1984 znašajo 136.01)0 din. Po I. uskladil vi skupne porabe SIS družbenih dejavnost j seje za OKS Lilija poveča/a dovoljena poraba za 59% napram letu 1984 in znaša 23.600.00 din. Skupaj predvideni prihodki znašajo 23. 736.000 din in so za 55'i večji od realiziranih v letu 1984. Za izvajalce so upoštevana naslednja nominalna povečanja v primerjavi z letom 1984: sredstva za osebne dohodke 42'A. materialni stroški 50%, amortizacijo. 40% (na planirano v letu 1984) in sklad skupne porabe — splošni del 29.000 din na zaposlenega delavca. V dovoljeno porabo je vključena tudi negativna razlika za leto 1984 v znesku 310.000 din. ker združevanje sredstev po veljavni prispevni stopnji ni bilo v celoti realizirano, da bi dosegli za leto 1984 rasi za OD 487< oz. Zavod za izobraževanje in kulturo Lilija 53'/< in rast materialnih stroškov 60' '< na usklajeno realizacijo za leto 1983. V dovoljeni porabi pa so upoštevana tudi namenska sredstva izdelave strokovnih osnov za varstvo naravne in kulturne dediščine kol sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine Litija, ki jih bo izdelal Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana in za delno kritje materialnih stroškov kinodejavnosti. Po I. uskladitvi skupne norabe za leto 1985 je predvidena prispevna stopnja za Občinsko kulturno skupnost Lilija 0.5lr'< od I. 4. 85 dalje (januar—marec 0.43'A); za Kulturno skupnost SR Slovenije pa 0.50'A. II. ODHODKI: Občinska kulturna skupnost Litija ho v letu 1985 pokrivala večji del stroškov programov izvajalcev Občinske kulturne skupnosti Litija. Delno pa se bodo programi financirali z lastnimi dohodki izvajalcev od članarin, najemnin, vstopnin, oglasov in sredstev proračuna Skupščine občine Lilija. Tako ho Občinska kulturna skupnost Lilija financirala dejavnosti po planu Občinske kulturne skupnosti Lilija za leto 1985. kije bil sprejet na prejšnji seji skupščine, dne II. 12. 1984. Na novo je vključeno plačilo stroškov strokovne izdelave za varstvo naravne in kulturne dediščine kot sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine Lilija in sofinanciranje materialnih stroškov pri kinodejavnosti. v' finančnem načrtu Občinske kulturne skupnosti Lilija za leto 1985 so posebej predvidena sredstva za obnovo ali odkritje spominskih obeležij in za sofinanciranje Sindikalnega pihalnega orkestra, ki so bila v prejšnjem letu vključena pri sredstvih Zveze kulturnih organizacij Litija. Zato je tudi indeks pri tej postavki le 133'A na leto 1984. Nerazporejena sredstva v višini 256.000 dih se bodo razdelila med letom. Prioritetno se bodo namenila za sofinanciranje uniform Sindikalnega pihalnega orkestra Lilija, arhivsko dejavnost — police in stroškov v zvezi s preselitvijo knjižnice. Prihodki v finančnem načrtu za leto 1985pa so vsekakor premajhni, da bi lahko zagotovili posameznim izvajalcem dovolj sredstev za nemoteno delovanje, tako amaterskim In kulturno-umetniškim društvom. Sindikalnemu pihalnemu orkestru. Zavodu za izobraževanje in kulturo za delovanje dvorane na Stavbah in Regionalnemu zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine Ljubljana glede na predviden obseg dela. .Skupni odhodki znašajo 23. 736.000 din in so za 55% večji od leta 1984. Predlog finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985 je na 22. seji dne 19. 2. 1985 obravnaval odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in predlaga skupščini: L Sprejem finančnega načrta za leto 1985, ki izkazuje skupaj 23.736.000 din prihodkov in odhodkov. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe za leto 1985 znašajo sredstva izvirnih prihodkov skupaj 23.600.000 din. prispevna stopnja iz ROD po domicilnem principu je 0,51% od I. 4. 1985 dalje. 2. Da skupščina pooblasti Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Občinski kulturni skupnosti Litija za: — sprejem analitičnega finančnega načrta v okviru sredstev pd tej uskladitvi, — sklenitev pogodb in aneksov k pogodbam z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev in sprejetem planu ter finančnem načrtu za leto 1985 in — za sprejem uskladitev sredstev skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. točki 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 točka 5 PRIPOMBE in PREDLOGI k delovnemu osnutku IV. programa občinskega samoprispevka V programu III. občinskega samoprispevka je bila z referendumom izglasovana izgradnja kinogledališke dvorane s knjižnico. Zaradi znanih težav z zbiranjem sredstev, je bila izgradnja tega objekta, preložena. Problem kina v Litiji je bilo potrebno rešiti pred izgradnjo novega objekta. Delavci ZIK so predlagali skupščini III. obč. samoprispevka, da sofinancira usposodobitev dvorane na Stavbah za predvajanje filmov. Skupščina je odobrila 1.000.000 din, /brana so bila tudi sredstva iz drugih virov. Dvorana je tako pridobila najosnovnejše pogoje za kinopredstave. Zaradi zastarele kinoaparature in enega samega kinoprojektorja, pa bodo med predstavami še vedno odmori, kvaliteta filmov pa slabša. Ker je dvorana še vedno namenjena zabavnim in veseličnim prireditvam, ni možna stalna pritrditev : stolov in dvig tal. Kljub vsemu pa pomeni prestavitev kinopredstav iz Smartna v Litijo uspeh in premik na bolje. Matična knjižnica opravlja svojo dejavnost že od leta 1967. Doslej še ni imela ustreznih prostorov, čeprav seje selila ža štirikrat. Knjižnična mreža se je razvila v deset krajevnih skupnosti, v letu 1984 pa je vključevala 2.488 članov, ki so prebrali 53.896 knjig, knjižni fond pa šteje 28.163 knjig. V letu 1982 je bil sprejet Zakon o knjižničarstvu, ki zahteva za delo matične knjižnice i/polnjene tri pogoje: prostore, kadre in knjižno zalogo. Delavci ZIK so v letu 1984 sami pridobili dodaten prostor za knjižnico, kompleksho pa problema ne morejo rešiti sami. V delovnem osnutku IV. občinskega samoprispevka prostorov za kulturno dejavnost ni vključenih, kljub uvodnim ugotovitvam, da gre za nadaljevanje S 111. Ker ni vseeno, kakšni so materialni pogoji za kulturno dejavnost, predlagamo, da se obstoječe prostore dokončno usposobi ali pa nadomesti z novimi. Rešiti je treba naslednja problema: — ureditev kinogledališke dvorane, — pridobitev prostorov za matično knjižnico s prostori za delo z mladimi in lutkovno dejavnost. Dvorana na Stavbah s svojimi prireditvami in dejavnost matične knjižnice predstavljata občinski program, ki naj ga podprejo vsi občani. Predlog pa je naslednji: 1. Dokončno je treba USPOSOBITI DVORANO NA STAVBAH ZA GLEDALIŠKE IN FILMSKE PREDSTAVE: — nakup dveh kinoprojektorjev z opremo, — vgraditev požarne in zvočne zavese, — oprema odra (svetlobna in scenska), — ureditev balkona (dodatne etaže, novi stoli), — ureditev parterja (tla. stoli), ko bo zgrajena nova večnamenska dvorana, v kateri bodo lahko tudi družabne prireditve. 2. MATIČNA KNJIŽNICA I. VARIANTA — Parmova 9 — PRIDOBITEV DODATNIH PROSTOROV IN DOZIDAVA — pridobitev in oprema dveh prostorov v pritličju (prostore sedaj zaseda krajevna skupnost). — pridobitev in oprema treh prostorov, ki jih zaseda uprava ZIK, — prizidek in oprema pravljično-komorno-lutkovne sobe ob Parmovi 9 — pridobitev hišnega stanovanja pri dvorani na Stavbah za ureditev upravnih prostorov ZIK II. VARIANTA — GRADNJA MONTAŽNE KNJIŽNICE s sobo za pravljično-komorno-Iutkovno .dejavnost. Predlagamo, da imajo prednost v programu IV. samoprispevka naloge, ki so bile že vključene v S III, pa zaradi izpada sredstev niso bile realizirane, predvsem pa tiste naloge, ki imajo pomen za vso občino. ZIK Litija SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST --. Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82,42/82 in 2/84) sklicujem 13. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija v ponedeljek, 25. marca 1985 ob 12.00 uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, b) Imenovanje zapisnikarja in overitelja zapisnika, c) Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 12. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine stanovanjske skupnosti z dne 30. 1. 1985 2. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 3. Predlog: Poročilo o izvedbi delovnega načrta stanovanjske skupnosti v letu 1984 4. Predlog: Poslovno poročilo stanovanjske skupnosti za leto 1984 5. Predlog: Delitev stanarine v letu 1985 6. Predlog: Delitev najemnine v leti" 1985 7. Predlog: Plan večjih vzdrževalnih del in prenove stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini 8. Kadrovske zadeve a) Izvolitev članov odbora Samoupravne delavske kontrole v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija b) L volitev člana odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini 9. Delegatska vprašanja in pobude 10. Razno Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ALOJZ KOTAR V_J točka 1 c ZAPISNIK 12. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, ki je bila dne 30. 1. 1985 ob 12.00 uri v prostorih sejne sobe Skupščine občine Litija. Prisotni: 19 delegatov zbora uporabnikov, 5 delegatov zbora izvajalcev OSTALI PRISOTNI: 1. Alojz Kotar — predsednik skupščine 2. Olga Malenšek — preds. zbora uporabnikov, 3. Andrej Kralj, predsednik odbora za planiranje, 4. Jože Sinigoj, preds. odbora za solidarnost 5. Anton Tomažič, delovna skupnost SCKSS 6. Vid Praunseis, delovna skupnost SCKSS 7. Miro Vidic, delovna skupnost SCKSS Predsednik je predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil , elegatov b) Imenovanje zapisnikarja in overitelja za"isni' a, c) Pregled in potrditev /..|,'.snika ;- s!.!v, >> t", skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z dne 17. 12. 1984 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Predlog: Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija 4. Predlog: Odlok o hišnem redu v občini Litija 5. Predlog: Elementi za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1986-1990 6. Predlog za sprejem dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija z osnutkom dopolnitve statuta ^""Sklepanje o odobritvi posojila Odboru za ogrevanje stanovanjske soseske Rozmanov trg za nabavo kurilnega olja 8. Predlog: Podaljšanje roka izpolnitve določil jamstvene pogodbe IMP Promont Ljubljana — Črnuče in podaljšanje roka uporabe stanovanja Milanu Dragarju iz Litije, Cesta komandanta Staneta 17 9. Predlog: Sprememba pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82 in 2/84) 10. Predlog: Sklep o dodelitvi družbenega najemnega kadrovskega stanovanja 11. Informacija o politiki stanarin v letu 1985 12. Reševanje stanovanjskega vprašanja Romov 13. Kadrovske zadeve 14. Razno 15. Delegatska vprašanja in pobude Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. TOČKA 1) a) Predsednik skupščine je predlagal v komisijo za verifikacijo pooblastil naslednje delegate: 1. Semec Viktor — predsednik 2. Tatjana Jug — član 3. Žmuc Anton — član Prisotni delegati so predlagano komisijo potrdili. b) Za zapisnikarja je predlagal tov. Marino Verbe. za overitelja zapisnika pa Milana Zmrzlaka in Rappl Jožeta. Tudi ta predlog so delegati soglasno sprejeli. c) Poročilo o realizaciji sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnji seji skupščine, je podal tov. Praunseis. Povedal je, da je stanovanjska skupnost dobila pismeni odgovor od Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora glede točkovanja stanovanj, ki se trenutno ne ogrevajo iz skupne kotlovnice. Odgovor komiteja je naslednji: V primeru, da je stanovanje opremljeno z določenimi instalacijskimi napravami (v konkretnem primeru s sistemom centralnega ogrevanja), je pri točkovanju vrednosti stanovanja te naprave nujno upoštevati in točkovati, ne glede na to. da se v določenem trenutku ne uporabljajo. Določanje vrednosti stanovanj je namreč osnova tako za. izračun stanarine, kot tudi za revitalizacijo in amortizacijo stanovanjskega sklada in neuporabljanje posameznih sestavin delov stavb ne more biti razlog za zmanjšanje njihove vrednosti. Delegatom je tudi obrazložil končno ceno stanovanj za stanovanjski blok na Maistrovi 16, ker je bila na prejšnji seji sprejeta predvidena končna cena. Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti nima pripomb na oblikovane sklepe z dne 17. 12. 1984. Skupščina sprejema zapisnik skupščine z dne 17. 12. 1984. TOČKA 2) Predsednik verifikacijske komisije tov. Semec Viktor je poročal, daje na seji skupščine od zbora uporabnikov, ki ima 31 delegatskih mest na seji prisotnih 19 delegatov in od zbora izvajalcev, ki ima 6 delegatskih mest je na seji prisotnih 5 delegatov. Ker sta bila oba zbora sklepčna, je skupščina nadaljevala z. delom. TOČKA 3) Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve sta na.seji dne 9. 1. 1985 oblikovala predlog sklepa o povišanju najemnin za leto 1985. Ker je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela oz. določila način povišanja najemnin tako, da je v letu 1983 sprejela letno stopnjo najemnine za poslovne prostore in garaže od revalorizirane točkovne vrednosti, je skupščini predložen predlog povišanja najemnin v letu 1985 za 54% s 1. 2. 1985. Obrazložitev k predlogu je podal tov. Kralj Andrej. Razprave ni bilo, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP: 1. Najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini, veljavne na dan 30. januarja 1985, se s 1. februarjem 1985 povišajo za 54%. 2. Izračune povišanih najemnin opravi delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti in jih predloži uporabnikom poslovnih prostorov — najemojemalcem v roku 8 dni po sprejemu tega sklepa. Najemojemalci so dolžni povišano najemnino plačevati skupnostim stanovalcev. Predlog sklepa je zbor izvajalcev soglasno sprejel, v zboru uporabnikov pa je 18 delegatov glasovalo za predlagani predlog, eden delegat se je glasovanja vzdržal. ' Predsednik je ugotovil, da je sklep sprejet. TOČKA 4) Predlog odloka o hišnem redu je objavljen v Delegatskem obvešče-' valcu pri gradivu za občinsko skupščino. V času javne razprave ni bilo danih pripomb na osnutek, vendar seje pri pripravi predloga upoštevalo pripombe delavcev delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti v tem, da bi bilo potrebno v odlok vnesti tudi nekatera določila iz sedaj veljavnega odloka. Tako je v besedilu predloga odloka nov 14. člen in 22. člen. v 25. členu je določen rok za izdajo natančnega navodila, podane so bile opredelitve do variant v 11. in 13. členu osnutka odloka. Odbor za graditev in odbor za planiranje sta osnutek preoblikovala v predlog in ga predlagata skupščini v obravnavo. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog odloka o hišnem redu in ga predlaga v razpravo in sprejem občinski skupščini. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 5) Obrazložitev k elementom za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986-1990 je podal tov. Kralj. O osnutku elementov je skupščina stanovanjske skupnosti že razpravljala na seji dne 22. 10. 1984 in ga takrat dala v javno razpravo za 30 dni v OZD in DS. V času javne razprave smo dobili pismeno oripombo Predilnice Litija, ki sporoča, da se je delavski svet odločil, da naj bi sredstva v stanovanjski skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju združevali po II. varianti. Odbor za planiranje in graditev sta na skupni seji obravnavala prispele pripombe iz javne razprave in oblikovala predlog. Pri pripravi predloga je bilo upoštevano, da je stanje na vzdrževanju stanovanjskega fonda kritično, in da zaradi zamrznitev cen stanarine niso dosegle tiste stopnje, kot smo jo dogovorili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981-1985. Zaradi takšnega stanja stanovanjskega fonda in zaradi potrebne sanacije toplotne zaščite objektov in toplovodnih razvodov na Rozmanovem trgu odbora predlagata povišanje stopnje združevanja sredstev iz čistega dohodka za večja vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah v družbeni lastnini iz 0,3% na 0,4%. Delegatom je bil prebran predlog stopenj združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za obdobje 1986-1990. Delegati se v razpravo niso vključili, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986-1990. .Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 6) Odbora za planiranje in graditev sta pri pripravi predloga za povišanje stanarin in najemnin ugotovila, da ni potrebe, da o povišanju stanarin in najemnin sklepa skupščina stanovanjske skupnosti, ker gre le za izvajanje sprejete politike stanarin in najemnin v soglasju z Izvršnim svetom, zato ni potrebno obremenjevati dnevne rede sej skupščin s to problematiko. Odbora predlagata skupščini spremembo statuta v tem smislu, da bo lahko o tem sklepal odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve. Na podlagi teh ugotovitev odbora predlagata skupščini spremembo statuta v 26. členu, da ima odbor pristojnost odločati še: — ugotavlja in sprejema vrednost točke in druge elemente za izvedbo revalorizacije stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini, — skladno s sprejetimi letnimi stopnjami za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže ugotavlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih najemnin, — skladno s sprejeto politiko stanarin v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za stanovanja v družbeni lastnini ugotavlja in sprejema sklepe o letnih povišanjih stanarin. V razpravi je predsednik ugotovil, da bi bilo potrebno pregledati dnevne rede skupščin, ker meni, da bi se našle še kakšne zadeve, o katerih je razpravljala skupščina pa bi o tem lahko sklepal kateri od odborov in s takimi odločitvami ne bi obremenjevali skupščine. Konkreten primer je podaljševanje rokov izpolnitev jamstvenih pogodb in rokov uporabe solidarnostnih stanovanj mladih družin, ko pa je vendar skupščina sprejela politiko takega reševanja in gre samo za izvedbo, pa mora o tem ponovno sama razpravljati in sklepati za vsak posamezni primer. Zato je predlagal, da bi skupščina imenovala začasno komisijo, z nalogo, da pregleda točke dnevnega reda sej skupščin in da ugotovi, katere zadeve lahko rešujejo pristojni odbori. V komisijo pa predlaga tov. Semec Viktorja. Praunseis Vida in Alojza Kotarja. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema osnutek dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. 2. Skupščina imenuje začasno komisijo v sestavi: — Alojz Kotar — Viktor Semec — Vid Praunseis z nalogo pregledali točke sej skupščin in izdelati predloge, o katerih zadevah bi sklepali odbori. Z ugotovitvami komisije je dopolniti osnutek dopolnitev statuta in ga predložiti v javno razpravo. TOČKA 7) Obrazložitev k točki je dal tov. Kralj Andrej. Pismenega gradiva delegati niso prejeli, ker je bila problematika uvrščena na sejo skupščine zaradi nujnosti obravnavanja dne 22. 1. 1985, ko je problem ogrevanja najprej obravnaval odbor za planiranje. Problem je nastal, ker Odbor za ogrevanje nima na žiro računu sredstev za poravnavo nabavljancga kurilnega olja. Ker odbor za planiranje nima kompetence odločati o tem, da se odboru za ogrevanje soseske Rozmanov trg posodijo sredstva stanovanjske skupnosti za nabavo kurilnega olja, seje odbor odločil pridobiti pismeno soglasje izvršnega sveta in nato predlagati skupščini, da o tem odloči. Tov. Kralj je skupščino seznanil, da gre za premostitev težav in za preprečitev še večje materialne škode, ki bo nastala, če stanovanja ne bodo ogrevana zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo kurilnega olja. O problemu bo sklepal tudi izvršni svet Skupščine občine Litija. Delegati niso imeli pripomb in vprašanj, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP 1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve, da se iz sredstev družbene pomoči v stanovanjski skupnosti Odboru za ogrevanje Rozmanov trg posodijo sredstva v višini 3,000.000.- za nabavo kurilnega olja. 2. Posojilo je brezobrestno z rokom vračila 30. 6.1985, za kar je skleniti pisni sporazum. 3. Skupščina ugotavlja, da bo z danim posojilom preprečena večja materialna škoda na stanovanjih (ker bo kurilno olje nabavljeno po sedanjih cenah, tudi cene za ogrevanje začasno ne bo potrebno spremeniti). S tem bo omogočeno normalno ogrevanje stanovanj iz skupne kotlovnice, kar pa je v sredi ogrevalne sezone nujno potrebno, saj stanovalci ne bi mogli takoj preiti na drug način ogrevanja. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 8) Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu predlaga skupščini v razpravo in sprejemanje predlog za podaljšanje roka izpolnitve določil jamstvene pogodbe, sklenjene z IMP Promont Ljubljana za rešitev stanovanjskega problema mlade družine Milana Dragarja iz Litije. Delovna organizacija delavca Dragar Milana je stanovanjsko skupnost zaprosila za podaljšanje izpolnitve določil jamstvene pogodbe do 30. 4. 1986. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti daje soglasje, da se IMP Promont Ljubljana TOZD Ogrevanja vodovod Ljubljana podaljša rok izpolnitve določil jamstvene pogodbe za delavca Dragar Milana za eno leto, to je do 30. 4. 1986, in mladi družini podaljša uporabo solidarnostnega stanovanja do tega roka. 2. Ce delovna organizacija IMP Promont Ljubljana v tem roku ne bo izpolnila določil jamstvene pogodbe, lahko stanovanjska skupnost vnovči bianco podpisano menico. TOČKA 9) Zaradi ugotovitve, da je Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija neusklajen s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pomoči, odbor za solidarnost in vzajemnost predlaga skupščini v sprejem predlog sprememb pravilnika. Gre za določilo, da je bil omejitveni faktor za pridobitev delne nadomestitve stanarine, če je bil imetnik stanovanjske pravice ali drug družinski član lastnik avtomobila, če je bil neupravičeno nezaposlen, če je lastnik nepremičnine, vredne več kot 20% vrednosti stanovanja, ki ga zaseda. Vsa ta določila niso v skladu z zgoraj navedenim samoupravnim sporazumom, zato jih je potrebno črtati iz veljavnega pravilnika. Tov. Praunseis je poudaril, da se mora skupščina odločiti tudi o tem. katero lestvico za izračun znosne stanarine naj strokovna služba uporablja pri izračunavanju delne nadomestitve v letu 1985. Do sedaj je bila v veljavi II. najugodnejša lestvica in je odbor za solidarnost in vzajemnost zavzel stališče, da se ta lestvica uporablja tudi v letu 1985. Ker gre za uskladitev teh kriterijev enotno za celo Slovenijo, se predlaga skupščini, da tak predlog sprememb pravilnika sprejme. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji i SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija. 2. Skupščina nalaga strokovni službi stanovanjske skupnosti, da v letu 1985 uporablja II. najugodnejšo lestvico za izračun znosne stanarine in da zaradi enostavnejše izvedbe (manj administrativnega dela) upravičencem delne nadomestitve stanarine le-tn izplačuje kot dosedaj 2-krat letno. Sklep je bil soglasno sprejet. TOČKA 10) Dodatni razpis za kadrovska stanovanja je zaključen. Za pridobitev kadrovskega stanovanja se je prijavila TOZD Zdravstveno varstvo Litija za zdravnika splošne prakse. Vlogo je obravnaval odbor za solidarnost in vzajemnost in ugotovil, da TOZD. Zdravstveno varstvo izpolnjuje pogoje za pridobitev kadrovskega stanovanja. Predsednik je predlagal delegatom zbora uporabnikov v sprejem naslednji SKLEP: 1. Pravico uporabe na dvosobnem družbeno najemnem kadrovskem stanovanju št. 13 v IV. nadstropju Maistrova ul. 16 stanovanjska skupnost dodeli zdravniku Zdravstvenega doma Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija. 2. TOZD Zdravstveno varstvo Litija ob pridobitvi kadrovskega stanovanja plača lastno udeležbo v višini 30% od nabavne vrednosti stanovanja. 3. Pridobitelj stanovanjske pravice plača lastno udeležbo v skladu s samoupravnim splošnim aktom stanovanjske skupnosti. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 11) Tov. Praunseis je prisotne seznanil, da bo o povišanju stanarin odločal-izvršni svet skupščine občine, kije sprejel dogovor o'politiki stanarin. Zato skupščina stanovanjske skupnosti ni pristojna o tem sklepati, predvideva pa se, da se bodo stanarine povišale s 1. 3. 1985 za 38%, nadaljna uskladitev pa bo predvidoma izvedena v drugem polletju. Informacijo so delegati sprejeli na znanje. TOČKA 12) Skupščina je o stanovanjskih vprašanjih Romov že večkrat razpravljala. Po priporočilu občinskega komiteja za planiranje in Komisije za prošnje in pritožbe, da se Romom skuša zagotoviti boljše pogoje, je odbor za solidarnost in vzajemnost o zadevi ponovno razpravljal na seji dne 18. 1. 1985. Po proučitvi predlogov je odbor sklenil predlagati skupščini, da se stanovanjski problem Petan Fride in Rajhard Jakoba rešuje z dodelitvijo starejšega stanovanja ali sobe, ostalim Romom na Rakovniku pa se skuša urediti odjemno mesto za pitno vodo z merilcem, ki bo dostopen samo njim. Predsednik je po razpravi predlagal v sprejem SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog odbora za solidarnost in vzajemnost, da se skuša najti za Roma Petan Frido in Rajhard Jakoba primerno starejše stanovanje ali sobo. 2. Romom, ki živijo na Rakovniku se omogoči odjemno mesto z merilcem porabljene vode na Grmačah. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. . TOČKA 13) Zaradi problematike sklepčnosti sej organov, ki delajo v stanovanjski skupnosti je bil podan predlog, da se zaradi neudeleževanja sej razreši članstva v odborih naslednje člane: — Crnkovič Ljubomira iz odbor za graditev, — Ivico Pestotnik iz odbora za solidarnost in vzajemnost in Olgo Malenšek iz odbora za graditev, ker njena funkcija kot člana odbora ni združljiva s funkcijo predsednica zbora uporabnikov. Delegati so sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti razreši člane v odborih stanovanjske skupnosti in sicer: — Crnkovič Ljubomira, ' — Ivico Pestotnik, -r- Olgo Malenšek 2. Delovnim organizacijam, iz katerih so bili delegirani navedeni delegati, predlagamo, da evidentirajo druge kandidate za člane odborov. Ker pobud delegatov ni bilo. je predsednik sejo zaključil. ZAPISNIKAR: PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Marina Verbe Alojz Kotar točka 3 Predlog POROČILO o izvedbi delovnega načrta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1984 Delegati skupščine stanovanjske skupnosti so na seji dne 12. 12. 1984 sprejeli delovni načrt Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto r1984. IZVEDBA* SPREJETI H NALOG JE NASLEDNJA: 1. Nadaljevanje v letih 1981-1983 začete preobrazbe samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva 1.1. Konec leta 1983 je bilo ustanovljenih 71 skupnosti stanovalcev. V tekočem letu smo uspeli organizirati zbore stanovalcev tudi tam, kjer še niso bile ustanovljene skupnosti stanovalcev. Na zborih so stanovalci ugotovili, da obstajajo pogoji za ustanovitev skupnosti stanovalcev in s sklepi o ustanovitvi «so bile ustanovljene naslednje skupnosti stanovalcev — Dole pri Litiji (5 stanovanjskih objektov združenih), — Kresnice (4 stanovanjski objekti združeni), — Parmova ulica 11 v Litiji. V letu 1982 so stanovalci stanovanjskih hiš Levstikova ulica 2, 4 in 8 ter Jerebova ulica 2 na zboru stanovalcev ustanovili eno — skupno skupnost stanovalcev. V letu 1984 so ugotovili, da nimajo skupnih interesov in so na zborih stanovalcev sklenili, da ustanovijo skupnosti stanovalcev za vsako stanovanjsko hišo razen za Jerebovo ulico 2, ki po zakonu nima pogojev za ustanovitev skupnosti stanovalcev in jo bo potrebno priključiti eni že ustanovljeni skupnosti stanovalcev. Stanovalci, kateri so vselili stanovanja na Maistrovi ulici 12 in 14 so se na zboru stanovalcev odločili, da ustanovijo dve skupnosti stanovalcev in sicer Maistrova ulica 12 in Maistrova ulica 14. Konec leta 1984 je bilo ustanovljenih torej že 79 skupnosti stanovalcev. 1.2. V našem družbenoekonomskem sistemu je stanarina temeljni vir sredstev, ki jih uporabljamo za gospodarjenje (zlasti za vzdrževanje) s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Stanovalci oz. imetniki stanovanjske pravice plačujejo stanarino skupnostim stanovalcev, s sredstvi stanarin gospodarijo stanovalci v skupnostih stanovalcev v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Zaradi pogostih zamrznitev cen tudi v letu 1984 nismo smeli povišati stanarin tako kot smo si zastavili cilj. Stanarine smo lahko povišali šele s 1. 9. za 30%. Neuresničevanje politike stanarin, ki morajo zagotoviti enostavno reprodukcijo stanovanj, vse bolj zaostruje probleme zanemarjanja obstoječega družbenega stanovanjskega fonda. Ob propadanju družbene lastnine in slabšanju bivalnih pogojev se upravičeno postavlja zahteva po večji zaščiti stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini smo povišali s 1. 7. za 32%, kar je skladno s sklepom skupščine stanovanjskeskupnosti o uskladitvi letnih stopenj najemnin (Ur. I. SRS, št. 21/83). 1.3. Z novoustanovljenimi hišnimi sveti (Dole, Maistrova 12 in 14)so bili izvedeni sestanki v obliki seminarjev, navodila in pomoč je bila nudena vsem predsednikom hišnih svetov, kateri so le-to iskali pri d<''ovni skupnosti. ' ■ !.4. Skladno z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu je bila izvedena revalorizacija stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na dan 31. 12. 1983; nove revalorizirane vrednosti pa smo uporabili s 1. 1. 1984 za leto 1984. 2. DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA — 1NVEST1TORSTVO 2.1. Zgrajen je bil stanovanjski objekt na Dolah pri Litiji brez centralnega ogrevanja. V njem je 12 stanovanjskih enot in pomožni ter skupni prostori. Vselitev stanovanj je bila opravljena 24. 8. 1984. Kljub že dvakrat ponovljenemu razpisu zbiranja prijav za stanovanja, za katera je stanodajalec stanovanjska skupnost, so še vedno nezasedena naslednja stanovanja: — dva enosobna stanovanja a 43,53 m2 (eno kadrovsko), — dve garsonjeri a 32,66 m2 Tudi Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole še ni dodelila enosobnega stanovanja, TOZD Transportne naprave* Dole pri Litiji pa še ne dvosobnega stanovanja. V delu kletne etaže II. je ostal rezerviran prostor za dograditev zdravstvene ambulante. Finančni delež od Skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka Litija je poravnan. 2.2. Zgrajen je bil stanovanjski objekt z. oznako B—I. in B—II. (dva vhoda) na Maistrovi ulici 12 in 14 z instalacijami za centralno ogrevanje iz. skupne kotlovnice na trdo gorivo. V njem je 34 stanovanjskih enot s pomožnimi in skupnimi prostori in 8 garaž v kletni etaži. Vselitev stanovanj je bila opravljena 16. 10. 1984. V stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 12 še nista prodani dve garaži, na Maistrovi ulici 14 pa ni prodana še nobena garaža. Začasno je investicijsko vrednost pokrila stanovanjska skupnost in garaže začasno tudi oddala v najem. 2.3. Izvedene so bile vse priprave za gradnjo stanovanjskega objekta z oznako B—III. (en vhod) na Maistrovi ulici 16. Do konca leta je bil objekt že skoraj zgrajen. V njem bo 17 stanovanjskih enot s pomožnimi in skupnimi prostori in 4 garaže v kletni etaži. Soinvestitorji stanovanj so znani. Predvidena vselitev: konec meseca januarja 1985. 2.4. Izvedena so bila vsa pripravljalna dela in začeli smo z gradnjo stanovanjskega objekta z oznako A—I (en vhod) na Maistrovi ulici 10. Objekt bo zgrajen do konca meseca oktobra 1985. V njem bo 23 stanovanjskih enot s pomožnimi in skupnimi prostori. V kletni etaži bo zgrajen poslovni prostor cca 90 m2. Soinvestitorji za stanovanja in za poslovni prostor so znani. 3. VZDRŽEVANJE IN PRENOVA STANOVANJSKIM HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI 3.1. Večja vzdrževalna dela in prenova Za izvajanje večjih vzdrževalnih del združujejo tiste skupnosti stanovalcev, ki gospodarijo s stanovanjskimi hišami, ki še niso stare več kot 30 let, del sredstev stanarine, najemnine v stanovanjski skupnosti. V stanovanjski skupnosti združujejo skupnosti stanovalcev tudi vso amortizacijo. Za izvajanje teh del je dolžna stanovanjska skupnost sprejeti plan. Stanovanjska skupnost je sprejela plan večjih vzdrževalnih del in prenove stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, na seji dne 26. 3. 1984. Skladno s planom in finančnimi možnostmi so bila opravljena naslednja dela: a) — Obnovitev strehe Trg na Stavbah 10, 11 in 12, — prenova kletnega stanovanja in obnova elektroinstalacij na Parmovi 11, — zamenjava dotrajanih kotlov (3) v kotlovnici na Prvomajski ulici 2, 3 in 4, — izboljšave v kotlovnici na Maistrovi ulici, — prenova stanovanja v stanovanjski hiši Zavrstnik 1, — preureditev kletnih prostorov v stanovanjski hiši Šmartno 18 in Gabrovka 60 v poslovne prostore, — popravilo kotlovnice Šmartno 70 za kinodvorano, — obnovitev elektroinstalacije Kresnice 38, — obnovitev elektroinstalacije Sitarjevška 18, — dodatna toplotna izolacija zadnjih a.b. plošč na Ulici solidarnosti I, 2, 3, 4 in 5, — izdelava in montaža snegobrana Trg na Stavbah 2 in 3 (severna stran), — obnovitev strehe na Vačah 29, Vrednost del, katere je plačala stanovanjska skupnost je znašala din II, 566.392,30. b) Niso bila opravljena naslednja planirana dela: — obnovitev strehe in dimnikov na Parmovi 11; ni bilo kritine, — obnovitev strehe in dimnikov Poncviška 7, 9 in 11; ni bilo kritine niti sredstev^ s projektanti je že usklajeno, da proučijo možnost obdelave podstrešja v mansardna stanovanja, — izdelava in montaža snegobranov Gabrovka 61, Dole 19, 20, nismo uspeli pridobiti izvajalca, — predelava elektroinstalacije Vače 29; predelavo elektroinstalacije je onemogočila stranka Koren, iskali smo celo pomoč delavcev Postaje milice Litija, — obnovitev izolacij vročevodnih razvodov v kinetah na Rozmanovem trguje bila le delno izvedena, nismo uspeli dobiti cevakov za toplotno zaščito, ki jih izdeluje Novoterm Novo mesto, — modernizacija stanovanj — napeljava centralnega ogrevanja Gabrovka 60, stanovalci so začasno odstopili od želje po centralnem ogrevanju. 4. SOLIDARNOST IN VZAJEMNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 4.1. Nadaljevali smo z. dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj po sprejeti prednostni listi za leto 1983 in 1984. ki jo'je sprejel zboruporab-nikov skupščine stanovanjske skupnosti dne 22. 6. 1983 in po prednostni listi za dodeljevanje stanovanj v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji 27, kije bila sprejeta 26. 3. 1984. Na prednostno listo za leto 1983-1984 je bilo uvrščenih 49 občanov, stanovanje je dobilo 39 občanov oziroma v letu 1984 19 upravičencev, ostali občani so ali odstopili od vloge ali kako drugače rešili stanovanjsko vprašanje. Izveden je bil celoten postopek za ugotovitev upravičencev do solidarnostnih stanovanj za leto 1985. Prednostna lista je bila sprejeta 22. 10. 1984. Na prednostno listo seje uvrstilo 18 upravičencev od 26-tih, kolikor se jih je prijavilo na natečaj. Za dodelitev solidarnostnih stanovanj v stanovanjskem objektu na Dolah pri Litiji št. 27 smo dvakrat ponovili natečaj, vendar še nismo uspeli dodeliti vseh stanovanj. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je na seji dne 26. 12. sprejel sklep, da razpišemo še en natečaj za zbiranje prijav upravičencev do solidarnostnih stanovanj, ki bodo na razpolago v letu 1985 v mestu Litija. 4.2. Reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov Izvedeni so bili trije natečaji za pridobitev kadrovskih stanovanj. Po sklepih zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti je bilo troje dvosobnih kadrovskih stanovanj dodeljenih delavcem Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, Veterinarskega zavoda Ljubljana in TOZD Zdravstvenega varstva Litija. 4.3. Reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Razpisa za pridobitev posojila za gradnjo hiš delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih — obrtnikih nismo izvedli, ker ni bilo med letom združenih dovolj sredstev. Ta naloga se prenaša v leto 1985. 4.4. Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj z združenimi sredstvi vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu Izveden je bil celoten postopek za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za nakup stanovanj v družbeni lastnini in gradnjo stanovanjskih hiš v lasti občanov. 4.5. Reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev Razpis za zbiranje prijav za pridobitev družbeno najemnega stano-vanja ni bil izveden, ta naloga bo opravljena v začetku leta 1985 za stanovanja, ki bodo vseljiva v mesecu novembru 1985. Izveden je bil celoten postopek razpisa za pridobitev posojil za adaptacijo hiš v lasti upokojenih občanov. Po tem razpisu je komisija odobrila posojila'21 upokojencem v skupni višini din 2,360.000,00. Zbor delegatov SPIZ enote Litija je 6. 11. 1984 dal soglasje k dodelitvi posojil. 4.6. Delna nadomestitev stanarine občanom — imetnikom stanovanjske pravice z nižjimi dohodki na člana gospodinjstva Skozi celo leto smo sprejemali in reševali vloge za delno nadomestitev stanarine. 104 imetnikom stanovanjske pravice je bila odobrena delna nadomestitev stanarine. Za delno nadomestitev stanarine smo porabili din 659.890,00 namensko združenih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji dne 27. 6. 1984 sprejela predlog Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic (Ur. 1. SRS, št. 26/84 z dne 30. 7. 1984). Navedeni samoupravni sporazum v 54. členu določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati'občani — imetniki stanovanjske pravice za pridobitev delne nadomestitve stanarine. Med splošnimi pogoji ni lastništvo avtomobila in drugih nepremičnin. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je na seji dne 26. 12. 1984 sprejel sklep, da je potrebno samoupravni splošni akt, ki določa pogoje in merila za delno nadomestitev stanarine, uskladiti s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pomoči. 4.7. Omogočanje zamenjave stanovanj V Glasilu občanov smo objavili zbiranje prijav občanov — imetnikov stanovanjske pravice, ki želijo zamenjati stanovanje... Prejeli smo 13 vlog. Trem imetnikom stanovanjske pravice smo med letom uspeli urediti zamenjavo stanovanja. , 5. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite so bile opravljene zadane naloge. Na naše urgence TOZD Gradmetalu Litija je bil vendarle dokončan postopek izdaje uporabnega dovoljenja za skupno zaklonišče za stanovanjske objekte na Brodarski ulici 8, 10, 12, 14 in 16, predhodno pasmo projekt zaklonišča predložili v revizijo Kovinarski Krško. Na našo pobudo je pristojni upravni organ obnovil postopek tehničnega pregleda za zaklonišča v kletnih etažah stanovanjskih objektov na Ulici Luke Svetca 1, 3 in 5. Pobudo smo dali po predhodno izvedeni reviziji projektov pri Kovinarski Krško, ki je na izvedbo ugotovila veliko pomanjkljivosti. Kovinarski Krško smo predložili v revizijo tudi projekte za dvonamensko zaklonišče na Maistrovi ulici. S predstavniki upravnega organa za ljudsko obrambo smo se dogovorili o nabavi minimalne opreme za ustanovljene enote civilne zaščite v Skupnostih stanovalcev v Krajevni skupnosti Litija — desni breg. 6. Sodelovanje pri izdelavi in sprejemanju urbanistične dokumentacije Sodelovali smo pri planiranih nalogah, med letom pa smo se vključili še v sofinanciranje dolgoročnega plana občine — prostorski del in sofinanciranje izdelave urbanistične zasnove naselij v občini litija. 7. Vsa dela za izvedbo delovnega načrta stanovanjske skupnosti v letu 1984 je opravila delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti. Ocenjujemo, da so bila vsa dela opravljena solidarno in pravočasno. Ugotavljamo, da je delovna skupnost na podlagi delovnih načrtov cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti izdelala in sprejela lastni delovni načrt, v katerem je opredelila naloge, nosilce nalog ter roke za izvedbo nalog. Le na ta način je lahko izvedla naloge po sprejetih delovnih načrtih treh interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Ugotavljamo, da je bilo delo opravljeno tudi z aktivnim delom članov odborov in komisij ter delegatov skupščine stanovanjske skupnosti. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve je imel 9 sej. Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je imel 4 seje. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je imel 8 sej. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev pri SPIZ enota Litija je imela 4 seje. Odborsamoupravne delavske kontrole in odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve sta imela I skupno sejo. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini sta imela 3 skupne seje. Kolegij predsednika skupščine stanovanjske skupnosti je imel 4 seje. Skupščina stanovanjske skupnosti (oba zbora) je zasedala šest krat. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in odbor za samoupravno delavsko kontrolo sta na skupni seji dne 19. 2. 1985 pregledala osnutek poročila. Na osnutek poročila'nista imela pripomb. Osnutek sta preoblikovala v predlog in ga dajeta v razpravo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti. Odbora sta na isti seji razpravljala tudi o poročilu vodje delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti o izvedbi programa dela delovne skupnosti za leto 1984. Odbora sta soglasno ocenila, da je delovna skupnost v letu 1984 zadovoljivo opravila planirana in druga dela za stanovanjsko skupnost. Litija, 19. 2. 1985 Predsednica odbora za SDK: Staša Kokalj Predsednik odbora za 'planiranje: Andrej Kralj točka 4 Predlog POSLOVNO POROČILO samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1984 Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 5/81), aneksa št. I k navedenemu samoupravnemu sporazumu (Ur. I. SRS, št. 35/82), ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev (Uradni list SRS, št. 42/82) in spremembe navedenega ugotovitvenega sklepa (Ur. I. SRS, št. 26/84) so delavci in občani občine Litija v letu 1984 za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija združevali naslednja sredstva: 1. Za namen solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Delavci, zaposleni v OZD in DS s sedežem v občini Litija so združevali sredstva po stopnji 1,35% na BOD nepovratno iz dohodka. Delavci, zaposleni v gospodarstvu in družbenih dejavnostih so združili v stanovanjski skupnosti din 23,743.714,00. Po enaki stopnji so združevali sredstva za ta namen tudi delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, le-ti so v stanovanjski skupnosti združili din 2,313.204^00. Da bi lahko tudi tisti delavci, ki se dnevno vozijo na delo v ljubljanske občine, pod enakimi pogoji reševali stanovanjska vprašanja po merilih in pogojih solidarnosti, ki veljajo v občini Litija, je stanovanjska skupnost na podlagi določil 20. .člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS, št. 3/81), že v letu 1981 sklenila samoupravni sporazum s stanovanjsko skupnostjo mesta Ljubljana. Na podlagi tega samoupravnega sporazuma stanovanjska skupnost mesta Ljubljana nepovratno združuje del zbranih solidarnostnih sredstev v stanovanjski skupnosti občine Litija. V obravnavanem letu je stanovanjska skupnost mesta Ljubljana prenakazala za namen solidarnosti din 6,815.129,00. Združena oz. razpoložljiva sredstva solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu smo porabili v glavnem za naslednje namene: a) za zagotovitev stanovanj: — v stanovanjskem objektu na Dolah pri Litiji din 4.902.953,50, — v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 12 in 14 v Litiji din 15,940.292,00, — v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 16 v Litiji din 2,900.468,50. b) za odplačilo anuitet za najeta posojila din 1,759.001,00 c) za delno nadomestitev stanarine din 659.890,00 d) za sofinanciranje temeljne urbanistične dokumentacije, zazidalnega načrta Praprešče in geološko-geotehničnih raziskav zemljišč v obsegu zazidalnega načrta Praprešče din 1,179.203,50 e) za sofinanciranje delovanja stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti din 4,333.800,50. 2. Za namen solidarnosti na ravni republike SR Slovenije za gradnjo domov za učence in študente smo združevali sredstva po stopnji 0.292','i na BOD nepovratno iz dohodka. Združili smo din 5.525.880.50 in jih prenakazali Izobraževalni skupnosti Slovenije. 3. Za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih brigad v SR Sloveniji smo združevali sredstva po stopnji 0.003' r na BOD nepovratno iz dohodka. Združili smo din 56.775,50 in jih prenakazali Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. 4. Za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v občini smo v prvi polovici leta združevali sredstva po stopnji 0,3' r, v drugi polovici leta pa po stopnji 0,2'i na BOD nepovratno iz čistega dohodka. Združili smo din 4.396.410,00. Skupaj z združenimi sredstvi lastne udeležbe OZD. katerih delavci so dobili pravico uporabe na družbeno najemnih kadrovskih stanovanjih in lastne udeležbe upravičencev do kadrovski!) stanovanj smo namenili za zagotovitev kadrovskih stanovanj din 14.892.308.50. 5. Za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije smo združevali sredstva po stopnji 0,025' ? na BOD nepovratno iz čistega dohodka. Združili smo din 401.031,00 in jih prenakazali na Ljubljansko banko. Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana. 6. Za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu smo združevali sredstva po stopnji 0,6'i na BOD povratno iz čistega dohodka. Sredstva so OZD in DS mesečno združevale na posebnem računu pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana in so jih združili v višini din 10.054.000.-. Skupaj z združenimi sredstvi in prostimi sredstvi iz leta 1983 smo razpisali natečaj za pridobitev posojil v višini din 11.000.000,00. Za kreditiranje nakupa družbeno najemnih stanovanj je bilo razpisanih din 7.700.000.00. Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji dne 26. 3. 1984 odobrila posojila za nakup družbeno najemnih stanovanj štirim (4) OZD (TOZD Usnjarna Šmartno, Gostinsko podjetje Litija. TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, KZ Gabrovka-Dole) v skupnem znesku din' 7,423.000,00. Za kreditiranje gradnje stanovanj v lasti občanov je skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 14. 5. 1984 odobrila posojilo 27 občanom — delavcem v skupnem znesku din 3.780.000,00. 7. Samostojni obrtniki so združevali sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev po stopnji 3,13'i na BOD nepovratno iz čistega dohodka obratovalnice. Združili so din 573.852,50. 8. Za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev v srednjeročnem obdobju 1981-1985 je bil v avgustu 1981 sklenjen med stanovanjsko skupnostjo in SP1Z SR Slovenije — enota Litija samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev. SPIZ SR Slovenije po sklenjenem samoupravnem sporazumu dodeljuje na podlagi ugotovljenih potreb in skladno z združenimi sredstvi iz pokojnin, kijih prejemajo upokojeni občani občine Litija, stanovanjski skupnosti dotacije. Za zagotovitev stanovanj, trajno namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev je bila nakazana dotacija v višini din 22,855.479,00. Za kreditiranje adaptacij in obnove stanovanjskih hiš v lasti upokojenih občanov pa je bila nakazana dotacija v višini din 2,360.000,00. Kreditna sredstva so bila v celoti razdeljena med občane — upokojence. V obravnavanem letu je bilo porabljeno za nakup stanovanj za upokojence din 11.110.958,00 (eno dvosobno stanovanje, štiri enosobna stanovanja) preostala sredstva, nakazana za ta namen, bodo porabljena v letu 1985 za nakup stanovanj v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 10. 9. Stanovanjska skupnost je kot nosilec družbeno usmerjene gradnje stanovanj izvajala investicije na naslednjih stanovanjskih objektih: a) Stanovanjski objekt na Dolah pri Litiji z 12 stanovanjskimi enotami s pripadajočimi pomožnimi prostori in poslovnim prostorom v vrednosti din 28.165.091,00; objekt je vseljen. b) Stanovanjski objekt na Maistrovi ulici 12 in 14s 34stanovanjskimi enotami, s pomožnimi in skupnimi prostori in 8 garažami v vrednosti din 60,763.001,00; objekt je vseljen. c) Stanovanjski objekt na Maistrovi tilici 16 s 17 stanovanjskimi enotami s pomožnimi in skupnimi prostori in 4 garažami z izhodiščno vrednostjo din 32,931.702,00 d) Stanovanjski objekt na Maistrovi ulici 10 s 23 stanovanjskimi enotami s pomožnimi in skupnimi prostori in poslovnimi prostori v kletni etaži z izhodiščno vrednostjo din 46,663.798,00. Končana so bila dela na geološko-geomehanskih raziskavah v mejah zazidalnega načrta Praprešče; cena din 1,087.477,00. Po sklenjenih pogodbah pa smo oddali v izdelavo naslednje: — projektno tehnično dokumentacijo za sanacijo zamakanja ravne strehe z dodatno toplotno zaščito stanovanjskega objekta Trg na Stavbah 14 in 15 ter Cesta komandanta Stanega 7 in 9 din 441.000,00, — idejne variante drugačnega načina ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji, din 325.000,00, — izdelava projektne dokumentacije in montaža sistema za mehanizacijo odstranjevanja pepela iz kotlovnice na trda goriva na Maistrovi ulici, din 720.000,00. 10. Stanarine smo smeli povišati šele s 1. 9. za 30%. Tako smo ponovno še bolj odstopili od višine stanarine, ki naj bi zagotovila enostavno reprodukcijo, saj smo si s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za srednjeročno obdobje 1981-1985 zastavili cilj, da bomo v letu 1984 dosegli stanarino v višini 2,22%od revalorizirane vrednosti stanovanja, dosegli pa smo 1,27%, kar pomeni le 57% stanarine, ki bi zagotavljala enostavno reprodukcijo. Zaradi tega smo obračunavali tudi zmanjšano amortizacijo po stopnji 0,6% od revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, kar pomeni, daje življenjska doba stanovanjskih hiš 166 let, če bi imeli sredstva za primerno vzdrževanje. Skupnosti stanovalcev so gospodarile s 128 stanovanjskimi hišami, v katerih je 1405 družbenih stanovanj z revalorizirano točkovno vrednostjo na dan 31. 12. 1984 din 1,781.363.647,70. Imetniki stanovanjske pravice uporabe na stanovanjih so skupnostim stanovalcev plačali stanarino v višini din 22.464.057,00, dolžniki, ugotovljeni na dan 31. 12. 1983 pa so plačali stanarino v višini din 67.951,00. Vplačana stanarina je bila deljena na naslednje namene: — amortizacija din 9,502.366,00 — vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev din 4,770.480,50 — združena sredstva v stanovanjski skupnosti za večja vzdrževalna dela din 4.151.835,00 — funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite din 903.606,00 — stroški upravljanja din 2.236.035,00 Stanje neporabljenih sredstev, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev znaša din 3,783.805,00. Sredstva za večja vzdrževalna dela po planu stanovanjske skupnosti smo uporabili za: — popravilo elektroinstalacij Kresnice 38 . din 256.816,50 — popravilo kopalnice, strehe Trg na Stavbah 10. 11, 12 din 2,578.725.50 . — preureditev stanovanja Parmova 11 . din 222.832,00 — clektroinstalacijc Sitarjevška 18 .( . din 89.586,50 — toplotna izolacija Ul. solidarnosti din 318.414,00 — snegolov na Trg na Stavbah 2, 3 din 144.076,00 Stanje neporabljenih združenih sredstev za večja vzdrževalna dela po planu stanovanjske skupnosti znaša din 2,170.738,00. Del teh sredstev v višini din 1,033.200,00 je že namenjenih po pogodbi za tesnitev oken in vrat v stanovanjskih objektih na Rozmanovem trgu, din 325.000,00 pa za idejne variante ogrevanja Rozmanov trg. Sredstva amortizacije smo porabljali skladno s sprejetim planom in sicer: — odplačilo anuitet za kredite din 290.483,00 — izboljšave na kotlovnici Maistrova ul. din 641.597,50 — obnova stanovanja na Parmovi ul. 11 din 774.003,50 — zamenjava kotlov v kotlovnici Prvomajska 2, 3, 4 din 5,845.827,50 — adaptacija stanovanja Zavrstnik 1 din 160.511,50 Stanje neporabljenih sredstev amortizacije je din 2,589.685,50. Inventurna komisija je v zvezi s plačilom stanarine ugotovila naslednje: — 24 imetnikov stanovanjske pravice dolguje stanarino za leto 1984 v višini din 109.613,00, — 5 imetnikov stanovanjske pravice dolguje stanarino za leto 1983 v višini din 11.132,00; na dan 31. 12. 1983 jih je stanarino dolgovalo 31 imetnikov stanovanjske pravice v znesku din 78.242,95; izterjava je bila torej uspešna ' - — 3 imetniki stanovanjske pravice dolgujejo stanarino za leto 1982 v višini din 6.601,00. Enako stanje je bilo tudi na dan 31. 12. 1983. Vletu 1984 torej nismo uspeli s tožbami. Enako je tudi stanje dolžnikov iz leta 1981 (din 27.479,50), iz leta 1980 (din 6.678,50) in leta 1979 (din 13.340,50). — 24 etažnih lastnikov stanovanj dolguje obračunani etažni prispevek v višini din 27.980,00. 11. Skupnosti stanovalcev so gospodarile tudi z 31 poslovnimi prostori v družbeni lastnini v revalorizirani točkovni vrednosti na dan 31. 12. 1984 din 24,406.328,00 in z 49 garažami v družbeni lastnini v revalorizirani točkovni vrednosti din 15,442.470,00. Najemniki poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini so skupnostim stanovalcev plačali najemnino v višini din 1,557.628,00, dolžniki ugotovljeni na dan 31. 12. 1984 pa so plačali najemnino v višini din 18.125,50. Najemnina je bila razdeljena za naslednje namene: — amortizacija • din 896.712,50 — razširjena reprodukcija din 234.013,50 — vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev din 11.994,00 — združena sredstva v stanovanjski skupnosti za večja vzdrževalna dela din 229.944,00 — funkcionalni stroški in stroški civ. zašč. din 63.874,00 — stroški upravljanja din 158.088,00 Stanje neporabljenih sredstev razširjene reprodukcije je din 234.013,50, stanje neporabljenih sredstev za večja vzdrževalna dela pa din 489.572,50. Inventurna komisija je v zvezi s plačilom najemnin ugotovila naslednje: — 5 najemnikov poslovnih prostorov dolguje najemnino za leto 1984 v višini din 39.223,50, — enako stanje dolga je iz leta 1983 (din 7.119,00) in dolžnikov iz leta 1982 (din 5.310,50) — 27 etažnih lastnikov garaž dolguje obračunane stroške za etažni prispevek v višini din 4.161,50. Poročilo uresničitve planov dohodkov iz izdatkov vseh virov sredstev Stanovanjske skupnosti v letu 1984 1. Združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Dohodki namensko združenih sredstev za družbeno pomoč za potrebe republike SR Slovenije in v občini, kijih združujejo OZD, DS in obrtniki s sedežem v občini Litija po stopnji 1,645% so višji od planiranih za 9% (plan 28,6 milijona, dohodek 31,2 milijona). Združena sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini so realizirana z indeksom 86 (plan 5,1 milijona, dohodek 4,4,milijona). Razlog: zmanjšana stopnja združevanja od 0,3% na 0,2% od 1.7. dalje. Združevanje sredstev obrtnikov za zaposlene delavce po stopnji 3,13% je realizirano le z indeksom 66 (plan 867 tisoč din, realizirano 573 tisoč) Vplačila lastne udeležbe občanov pri pridobitvi stanovanj so za 70% višja (plan 1,9 milijona, dohodek 3,2 milijona). Tudi vplačila lastne udeležbe OZD in DS za kadrovska stanovanja so višja za 20% (plan 3,9 milijona, dohodek 4,7 milijona). Neplaniran dohodek je dotacija SPIZ SR Slovenije za posojila upokojencem za obnovo hiš v njihovi lasti v višini 2,3 milijona diri.' Vsi prihodki — vključujoč tudi soinvestitorstvo, so znašali din 167,625.760,60, kar je za 30% več od planiranih sredstev. Odhodki namensko združenih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od plana odstopajo v naslednjih postavkah: — za delno nadomestitev stanarine je bilo porabljenih le 660 tisoč din, kar znaša le 44% planirane vsote, v primerjavi z letom 1983 pa je bilo porabljenih za 12% več sredstev, — prenos združenih sredstev za mladinske delovne akcije in gradnjo dijaških in študentskih domov je znašal 5,6 milijona din, kar predstavlja 9% več od plana (skladno z večjim prihodkom), — za sofinanciranje Občinske skupnosti socialnega skrbstva je bilo porabljeno za 33 tisoč din več sredstev, — za sofinanciranje delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti je bilo porabljeno 634 tisoč več sredstev, „ — stroški komisijskih ogledov stanovanjskih razmer in gradenj so znašali le 13% planirane vsote, — stroški objave gradiv za seje skupščine in javne razprave so znašali le 65% planirane vsote, pri tem pa je upoštevati, da za dve seji gradiva niso bila objavljena, pač pa razmnožena v delovni skupnosti, — glede na to, da je skupščina stanovanjske skupnosti med letom pristopila k nekaterim dogovorom o sofinanciranju dolgoročnih dokumentov smo izven plana porabili din 700 tisoč za sofinanciranje dolgoročnega plana občine in din 800 tisoč za sofinanciranje izdelave urbanistične zasnove naselij v občini Litija — posojila obrtnikom in pri njih zaposlenih delavcem so realizirana le 20%, razlog je, da ni bilo sredstev. Na žiro računu je ostalo začasno neporabljenih sredstev din 8,690.997,75; ta sredstva se namenjajo za investicije — gradnjo stanovanj. 2. Združena sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu Dohodki namensko združenih sredstev za vzajemnost po stopnji 0,6% so za 23% višji (plan 8,1 milijona, dohodek 10 milijonov), prav tako je tudi večji dohodek od odplačil dolgoročnih in kratkoročnih posojil za 50% (plan 2,4 milijona, dohodek 3,6 milijona). Odobrena so bila posojila v višini kot smo planirali. Po dokumentu SKB Ljubljana od januarja 1985 je ostanek združenih sredstev din 3,445.000,00. Ta sredstva se namenijo za posojila v letu 1985. 3. Združena sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini Zaradi zmanjšanja stopnje iz 0,3% na 0,2% s 1. 7. je dohodek namensko združenih sredstev dosežen le v višini 4,3 milijona din, ali 85% planiranega dohodka. Lastna udeležba OZD ih DS je bila višja za 20% in znaša 4,7 milijona din. Prav tako je bila višja tudi vplačana lastna udeležba občanov prido-biteljev stanovanjske pravice za 17% in je znašala 723 tisoč din. Za pridobitev stanovanj je bilo porabljeno 14,9 milijona din. Ostanek začasno neporabljenih sredstev je znašal din 1,927.450,35, ta sredstva so namenjena — angažirana že v pridobitev stanovanj v letu 1985. 4. Stanarine Dohodek stanarin v skupnostih stanovalcev je dosežen v višini 96% in znaša 22,5 milijona din (plan 23,3 milijona din). Razlog: stanarine smo lahko povišali šele s 1. 9. 1984. Dohodek izterjanih stanarin — dolg iz preteklih let je din 67.950,95, kar predstavlja le polovico vplačil dolgo-vanih zneskov. Odhodki stanarin iz. skupnosti stanovalcev v stanovanjsko skupnost so v glavnem v okviru planskih postavk. Za večja vzdrževalna dela smo planirali porabo v višini 6 milijonov din, poraba pa je znašala 4 milijone din. Dejansko stanje neporabljenih sredstev znaša din 371 tisoč, razlika pa je že v obliki avansov angažirana za izvajanje vzdrževalnih del. Neporabljena sredstva bomo prenesli v porabo v letu 1985. Glede na stopnjo revalorizacije stanovanjskega fonda in novo revalorizirano točkovno vrednost stanovanjskega fonda je bilo iz stanarine izločenih 5% sredstev več za amortizacijo, ki je obračunana v višini 10,6 milijona din. Neporabljena sredstva amortizacije, znašajo din 2,589.685,33; razlog: nismo uspeli skleniti pogodbe za nabavo termoiz-olacijskih materialov — cevakov z Novotermom Novo mesto za obnovo vročevodnih razvodov na Rozmanovem trgu. Neporabljena sredstva amortizacije so rezervirana za ta namen. Plačali smo tudi stroške avtomatske obdelave podatkov v višini din 511 tisoč. Neporabljena sredstva stanarin na računih skupnosti stanovalcev znašajo na dan 31. 12. 1984 din 3,783.805,00. S temi sredstvi skupnosti stanovalcev samostojno gospodarijo. S. Najemnine Dohodek najemnin v skupnostih stanovalcev je dosežen v višini 95% in znaša 1,5 milijona din (plan 1,6 milijona din). Dohodek izterjanih najemnin — dolg iz. preteklih let je din 18.125,50, kar predstavlja le 58% od dolgovanega zneska. Odhodki najemnin iz skupnosti stanovalcev v stanovanjsko skupnost v okviru planskih postavk. Za večja vzdrževalna dela smo planirali porabo v višini 894 tisoč din, poraba pa znaša 410 tisoč din. Stanje neporabljenih sredstev din 489.572,35 bomo prenesli v plan porabe za leto 1985. Iz najemnine so bila skladno s predpisi izločena tudi sredstva za amortizacijo v višini 876.205,00 din. Ta v letu 1984 oblikovana amortizacija in ostanek amortizacije iz leta 1983, je bila v celoti porabljena za pridobitev poslovnih prostorov v kletni etaži Šmartno 18 in Gabrovka 60. Neporabljena sredstva najemnine na računih skupnosti stanovalcev znašajo na dan 31. 12. 1984 din 146.318,00. S temi sredstvi samostojno gospodarijo tiste skupnosti stanovalcev, katere gospodarijo s poslovnimi prostori. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve in odbor za samoupravno delavsko kontrolo sta na skupni seji dne 19. 2. 1985 razpravljala o osnutku poslovnega poročila skupaj s poročilom o uresničitvi planov dohodkov in izdatkov iz vseh virov sredstev stanovanjske skupnosti. Na osnutek poročila nista imela pripomb. Osnutek poročila sta preoblikovala v predlog. Sklenila sta, da predlog poslovnega poročila predložita v razpravo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti. Litija, 19. 2. 1985 Predsednik odbora za SDK: STAŠA KOKALJ Predsednik odbora za planiranje ANDREJ KRALJ točka 5 Predlog Delitev stanarine za leto 1985 Obrazložitev: Predlog delitve stanarine za leto 1985 je izdelan na podlagi sledečih osnov in predvidevanj: — Na podlagi z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu določenega načina izračuna in sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne, 17. 12. 1984 1) vrednosti točke za leto 1985. je vrednost stanovanjskega fonda revalorizirana s faktorjem 1,539. — Za januar in februar je upoštevana višina stanarine iz leta 1984. s I. 3. 1985 pa na osnovi odredbe Izvršnega sveta občine Litija povečana za 38%. — V izračunu ni upoštevano možno drugo povečanje stanarin v drugi polovici leta 1985 in niso upoštevane možne nove vselitve. — Zakonska določila o obračunu amortizacije niso jasna, saj republiški zakon predvideva za leto 1985 1% amortizacijo ob doseženi višini stanarine, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo, kar zaradi prenizke stanarine ni možno. Določba zveznega zakona o amortizaciji objektov, ki je za leto 1985 predvidevala obračun 50% amortizacije po stopnjah in zveznega zakonu, zaradi prenizke stanarine na nekaterih amortizacijskih skupinah stanovanjskih hiš, tudi ne bi bila izvedljiva in je zato umaknjena. Glede na to, da se je vrednost stanovanjskega fonda povečala za 53.9'A stanarina pa le za 38% in to od 1. 3. 1985 dalje, bo dosežena stopnja in realna vrednost stanarine bistveno padla, kar bo vplivalo na še slabše vzdrževanje stanovanjskih hiš. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne, 19. 2. 1985 ob obravnavi osnutka delitve stanarine za leto 1985 razpravljal tudi o vseh zgoraj navedenih problemih in sprejel sledeča stališča in sklepe: — Ne glede na različna stališča in tolmačenju republiških in zveznih organov v zvezi z obračunom amortizacije, moramo z delitvijo stanarine, skupnostim stanovalcev zagotoviti sredstva za vzdrževanje vsaj v taki višini kot v preteklem letu. cd -p d - tN o r>- LN Um o H trt rH H trt H trt trt trt rrt ■p m c o} « OJ OJ in Q Q Q g g O g tO co -p H CM m 35 CO O O o O O O o o O o o o > tr\ O o o m O o o lA LA LA in ^. •* *• •> r« *« ■h t* •rt O ON trt OJ o CM to ON cn g tO trt cfl p H OJ ON KN m Q in ON tN ON ON in CO > C0 C0 CO in m ON ■5 ON rrt i—i O 4 IA m ■p O k* • • t - • • • • • • • • • OJ w d o tn ON 4 m co OJ ON ON O rH KN CM Tj PtC ON OJ rrt o m OJ OJ tO i£> co O 4 a> d fi KN 4 ON rrt ON I—1 trt rH tA H ,M-p • • • t • ca ca ca OJ r-l rrt rrt CO co CO in OJ trt o O o O tr\ O o in in *» «* cR KN O m tN co o tN in OJ 4 (N d !> LN tO trt in ON « -p • • • • »g ta IA o OJ 1 1 1 1 1 1 o aT 3 Tj O tO o- 1 1 1 1 1 1 1 IA trt f-l w o in av tO m co CO On CO ON O m tn 4 ■A M o • • • t • • • « • • • • d fi tO CN o rrt CM vi) lA CO rrt KN si 3-p 33 in rrt trt ON rH trt m y? 0ca > tO 4 in ON ON OJ 4" LA CO co rrt p co d LA tO 4 4 OJ OJ 3- trt 4 CM IA u u 8 ON tO m OJ trt tO p fvn • • m dH r-l tn O o o o O o o o O O g o co in in o in tn o o in O LA o o *» *» •» ** p. •rt ON tO m trt EN tn o CM O O o o CO CO tO in Q o lA o m m OJ CM OJ co cA CTn CO o in 55 CO CM o LA o ON ON OJ co • • • • • • • • • • • • fl« •rt vO 4 o 4 4 CO tn CM tn m CO tN tO tO 4 -p - H in ON trt in tn ON tO O IN | tN 4 U o o OS 4 rrt o trt CM rrt rrt o • • • • • • OS OJ OJ r-l tO tO CO trt rH o m o m o tn O in O in o o O lA g o O O 8 O O O *• «* C* f* o o in in ON rrt LA ON o? tO UD OJ c? trt C0 co in ON ON ON tO LA c- tA rrt 4 d 4 o 4 tO in m LA rrt LA tN IN O tN II ■rt • • # • • • • • t • • U LA, m co OJ CO in o- CM trt ON rrt O m KN 4 co co KN tO 4 4 m ON ON r> CM 4- lA O CO co tA d o Co 4 OJ OJ 4- rrt 4 tn CM in rH CO trt • • • • - • • • O ■p On m CM LA trt tO ca trt IA KN o" O o o o o O o O g g O g O CO in o m o m m o LA o 5 LA in - o rrt tn trt 4 ■rt tA • • • • • • • • • • • • • N CO trt trt CO trt tN CM tO OJ LA IA LN g •rt p ct m CO tn o tO CM O LA 4 g u ta m co tO tn in rrt 4 lA rrt 4 tO o o • • • • • • • • • • 9 • • Hd • C\J trt OJ in ON in in CM rrt 4 y? ON LA C0 TJ rH O ON rrt trt tA trt tn On CM CM > <0 in 4 4 H tO tN d rl • • • • U > rrt trt CM OJ o C0 o O g o Q o O g o O O OJ m in tO co 3n rrt o h) 1 -o M H 1 Tj S tO o-rt o o o Q o g o g g p4 C0 tO cd O O o O O o o O m m 0 H *» ** ft C0 5& tO rH OJ ON d > ON H tO m om 4 CM CM ON to a *• • • • t 3 o o 4 tN H CO -P C\J 4 tN 4 N CO OJ m o o O o L7n o O in CO CO 4 ON ON CM d H H H m «>+> 00 4 CN m >n w m • « • • d tj 4 00 r>- 4 fi cd 4 rH h tO O • • • • SI 3-p • tN tN ON CO CM rH O Vi tO o rH O o O 9 m o in O • tj #» •» o o g OJ 9 KN ON ■to tO o 4 O O CO fCN • • • • U 144 o to 4 P ft -> H H tO ON to do rt C\j OJ CO d • o o O O O^ o in m nT rH CM ON ■h o m ON rH >cq U - OJ CM N ftO • • « CO cd o 4 S rH U U OJ 4 OJ (N 4 KN m OJ O tJ> — •» V =R or±i rH oj H « •o O o O O ■h o m. O o * co t> ON 4 rH N ON IN 01 O H ro. 4 O p • • • • U rH 4 4 o tO LN m Š O rH OJ cfl • ■ rH rH O O O O CO in O in O ** ** d (N OJ m m •a O tN ON r> d m ro. 4 ON (N B co • • • • 0> ON LTN KD O CM 'O rH 4 iN CN ON CO H O 4 tO d • oj • CM CO ue O ITN o in u *» •* *• •h in KN m ON CO N CO CN tO 9 ■H -P ON rH rH 4 U CO H • • • • o o KN CO CM KN ON m 4 ON O co 4 KN > 0) • • • i H 1 4 <5 m X) U > rH 4 rH tO st. st. >C0 O o Orl H u ft> ft CO-H -3 & * • d t* d > LTN a> m •R g S om OOJ >DO ai ftftO) H « H * CO •* d o -o C0 kn co 4 U KN A4-P co O O ' CO ca co d ft ft b0 ca točka 8 a OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA Skladno z določili statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84), je Skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne, 15. 11. 1982 izvolila odbor za samoupravno delavsko kontrolo. V odbor je bilo izvoljenih 5 članov. Odbor je na prvi seji za predsednico odbora izvolil Stašo Kokalj. Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija določa, da mandat delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti, ter da je ista oseba lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odbor za samoupravno delavsko kontrolo. Ker je prvi mandat delegatom odbora za samoupravno delavsko kontrolo, ki so bili izvoljeni konec leta 1982 potekel, je odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve na seji dne 19. 2. 1985 po razpravi o izvolitvi članov odbora za samoupravno delavsko kontrolo, oblikoval naslednje predloge sklepov, ki jih predlaga v razpravo in sprejem Skupščini stanovanjske skupnosti: 1. Dosedanjim delegatom odbora za samoupravno delavsko kontrolo Staši Kokaljevi, zaposleni v Mizarstvo Litija, Milanu Klančniku, zaposlenemu v LIL, Milanu Prašnikarju, zaposlenemu v TOZD Gradmetal Litija in Miri Mahkovčevi, zaposleni vTOZD Zdravstveno varstvo Litija, naj Skupščina stanovanjske skupnosti mandat podaljša za dve leti. 2. Dosedanjega delegata Staneta Sevljaka, naj Skupščina stanovanjske skupnosti razreši. 3. Skupščina stanovanjske skupnosti naj za petega delegata odbora samoupravne delavske kontrole izvoli delegata, ki bo evidentiran po pristojnem organu Predilnice Litija. Predilnico Litija smo dne 8. 2.1985 zaprosili, da naj do 8.3.1985 evidentira novega možnega delegata za delo v odboru samoupravne delavske kontrole v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. Stanetu Sevljaku je namreč prenehalo delovno razmerje v Predilnici Litija in je tudi sam predlagal, da naj ga zaradi tega Skupščina stanovanjske skupnosti razreši kot delegata. » PREDSEDNIK ODRORA: ANDREJ KRALJ točka 8 b Na predlog Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, je Delavski svet IUV TOZD Usnjarna Šmartno na seji dne 31. 1. 1985 sprejel sklep, s katerim predlaga organom stanovanjske skupnosti, da naj za člana odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini izvolijo njihovo delavko tov. Marijo Pavlihatovo. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih ^odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne, 19. 2. 1985 o predlogu delavskega sveta razpravljal in sklenil predlagati Skupščini stanovanjske skupnosti, da Marijo Pavlihatovo izvoli za člana odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. PREDSEDNIK ODBORA: ANDREJ KRALJ 11. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 26. marca 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predlog dnevnega reda: L a) Ugotovitev sklepčnosti zborov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika e) Potrditev zapisnika 19. seje družbenopolitičnega zbora d) Predlog dnevnega reda 2. Poročilo o delu Izvršnega sveta SO Litija v letu 1984 3. Poročilo o delu komisij SO Litija v letu 1984h — Komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu — komisije za prošnje in pritožbe — komisije za zadeve borcev NOV — komisije za odlikovanja in občinska priznanja — komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve — statutarno pravne komisije 4. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija 5. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 6. Poročilo o izvajanju investicij lil. občinskega samoprispevka v letu 1984 in informacija o možnostih za dokončanje programa 7. Kadrovske zadeve 8. Predlogi in vprašanja delegatov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA BRANKO PINTAR, l.r. \__J točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 19. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija, ki je bila dne 5. 2.1985 ob 11. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodila podpredsednica družbenopolitičnega zbora Hilda Bole. Zapisnik je pisala referentka za skupščinske zadeve Roža Urbane. Zbor je soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, e) Potrditev zapisnikov 17. in 18. seje družbenopolitičnega zbora, 2. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990, 3. Predlog smernic za dolgoročni plan občine Litija, 4. Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija, 5. Poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji, 6. Predlog programa dela družbenopolitičnega zbora v letu 1985, 7. Kadrovske zadeve, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Od 22 delegatov je bilo na seji navzočih 16, odsotnost so opravičili: Jani Jerant, Franci Kajba, Mirko Kaplja, Franc Mali in Ani Povše. Odsotnosti ni opravičil Tone Zupančič. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila predlagana in izvoljena Marjeta Agrež-Mlakar in Janez Kos. K 1/c Zbor je brez razprave soglasno sprejel zapisnik 17. in 18. seje. K 2.) in K 3.) Zbor je izvedel skupno razpravo o predlogu smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 in predlogu smernic za dolgoročni plan občine Litija. Uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, razpravljali pa so: Stane Hrovat je menil, da je potrebno začrtane naloge tudi finančno ovrednotiti in da bi komunalne dejavnosti v KS konkretizirali. Predlagal je tudi konkretnejšo opredelitev povezav med LIL, Mizarstvom Gabrovka in Mizarstvom Litija ter gradnjo primarne drobilnice v TOZD IA Kresnice. Glede športnega parka na Ježi je predlagal, da se to besedilo črta, če niso zagotovljena tudi sredstva za fazno gradnjo športnega parka. V zvezi s traso hitre proge Jesenice—Dobova je predlagal, da občina podpre tisto varianto, za katero se bo odločil investitor in da se določi rezervat za traso, Jože Grošelj je predlagal, da se v uvodni ali zaključni del smernic napišejo nosilci posameznih nalog in strokovni delavci, ki zagotavljajo, da je planiranje realno, smatral je, da manjka tudi finančna konstrukcija, predsednik občinske skupščine Branko Pintar je predlagal, da se v smernice napiše, da bomo skupaj z mestom Ljubljana zagotavljali naložbe v tehnologijo in s tem zmanjševali dnevno migracijo delovne sile, saj so to skupne dolgoročne planske usmeritve, Vid Praunseis je prebral pripombe Predsedstva OK SZDL k smernicam za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 in k predlogu smernic za dolgoročni plan občine Litija in predlagal, da se spremeni besedilo v zadnjem stavku prvega odstavka poglavja 4.1.6., saj ne gre le za dejavnost na gradu Bogenšperk, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je pojasnil, da bo konkretizacija posameznih nalog izvedena v planu občine. Glede povezav OZD s področja lesne industrije v občini Litija je pojasnil, da je to stvar samoupravnih odločitev delavcev v teh OZD, modernizacija apnenice v Kresnicah pa je v planu SCT. Športni park v Litiji je nujno potrebno zgraditi, saj se bo na sedanje nogometno igrišče razširila Predilnica Litija. Regijsko sodelovanje je opredeljeno v regijskih planih, glede hitre proge pa je predvidena varianta Dragovško. Glede besedila o kulturi v poglavju 4.1.6. pa je pripomnil, da je takšno besedilo posredovala občinska kulturna skupnost. Vida Vukovič je opozorila, da je potrebno besedilo smernic sprejeti v enakem besedilu v vseh treh zborih, Janez Kos je smatral, da bi bilo bolj prav, če bi o takih dokumentih razpravljali na skupni seji. Po končani razpravi je bil sprejet sklep, da predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut v ostalih dveh zborih uskladi pripombe na besedilo obeh predlogov smernic. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj je poročal, da sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pripombe sprejela, razprava je bila končana ter sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Družbenopolitični zbor sprejema predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990 s tem, da se v poglavju 4.1.6. na koncu prvega odstavka doda besedilo: »in dvorani na Stavbah v Litiji«. 2. Družbenopolitični zbor sprejema predlog smernic za dolgoročni plan občine Litija. 3. Pripombe in predlogi iz razprave se posredujejo predlagatelju obeh dokumentov, da jjh prouči in upošteva pri osnutku in predlogu družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 in dolgoročnega plana občine Litija. K 4. Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, uvodno obrazložitev je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. V razpravi je Vid Praunseis govoril o stališčih izvršnega sveta občinske skupščine in Predsedstva OK SZDL, da bo koordinator aktivnosti za naloge iz III. poglavja informacije samoupravna komunalna skupnost občine Litija in jih podprl. Poudaril je tudi pomen zaščite vodotokov, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je povedal, da je v pripravi dokument o določitvi varstvenih pasov vodnih virov, saj je pri Območni vodni skupnosti naročen projekt vseh vodnih virov v občini ter predlagal, da se v 4. točki III. poglavja črta besedilo v oklepaju. SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija skupaj s stališči izvršnega sveta občinske skupščine k III. poglavju, točka 3. K 5. Poročilo medzborovske komisijeo reševanju problematikeogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji je bilo delegatom posredovano pisno, uvodno poročilo je podal predsednik medzborovske komisije Avgust Špat, predsednik občinske skupščine Branko Pintar pa je prebral pisna stališča družbenega pravobralnica samoupravljanja SR Slovenije v zvezi s to problematiko. Janez Kos je razpravljalo izolaciji, toplovodnih vodov in smatral, da bi se morali uporabiti kvalitetni i materiali, nadzorna služba pa bi morala biti bolj učinkovita, Vid Praunseis je pojasnil, da so toplovodni vodi in kinete zgrajeni po predpisih in uporabljena izolacija, ki je bila standardna. Izvedba kinet ni vodotesna, so pa izolirane tako, kot so zahtevali takratni predpisi. V lanskem letu so se predpisi spremenili in sedajtečejo priprave in izračuni za ojačanje izolacije, Željko Šogorič je smatral, da je bil vzrok za neplačevanje stroškov centralnega ogrevanja v prenizkih temperaturah v stanovanjskih blokih na Brodarski ulici. Menil je, da občani podpirajo sprejem odloka o kumunalnih dejavnostih s katerim bi zaščitili sistem centralnega ogrevanja na Rozmanovem trgu, vendar je potrebno najprej odpraviti pomanjkljivosti pri izolaciji in na novo izolirati toplovodni sistem in kinete ter s tem preprečiti velike izgube toplotne energije, Hilda Bole je smatrala, da bi družbenopolitični zbor lahko priporočil strokovnim službam ter Samoupravni stanovanjski in komunalni skupnosti občine, da nadaljujejo z delom pri sanaciji izolacije stanovanj in naprav za centralno ogrevanje, Ivan Belec je smatral, da bi morali poiskati krivce za napake, ki so se pojavile na Rozmanovem trgu v zvezi z ogravanjem, saj je bila s tem narejena v Litiji velika politična in moralna škoda, ki se že odraža v razpoloženjih in stališčih občanov do skupnih akcij. Stane Hrovat je smatral, da družbenopolitični zbor lahko informacijo sprejme in zadolži izvršni svet občinske skupščine, da celotno problematiko ponovno prouči, Vida Vukovič je smatrala, da mora vsaka napaka in tudi vsaka odgovornost dobiti ime, iz dosedanjih razprav je mogoče ugotoviti veliko objektivnih okoliščin za tako stanje, vendar pa je treba tudi reči, kaj je z osebno odgovornostjo ljudi, ki bi morali hitreje reagirati v posameznih postopkih. Mogoče bi morali ugotoviti odgovornost za nepobiranje denarja za stroške ogrevanja ter predlagala, da medzborovska komisija nadaljuje z delom. Menila je, da tudi izvršni svet nosi del odgovornosti za tako stanje, zato naj bi odgovornost izvršnega sveta ugotavljala posebna komisija, Željko Šogorič je menil, da ima stanje z ogrevanjem posledice za celo občino. , Ce bomo hoteli izpeljati referendum za samoprispevek bi morali stvari okrog napak na Rozmanovem trgu razčistiti in z ugotovitvami seznaniti ne le hišne svete in ogrevalne odbore, temveč vse stanovalce, Jože Grošelj je smatral, da je potrebno veliko politično delo z vsemi stanovalci na Rozmanovem trgu, da se vsem dosledno obrazloži ugotovitve in pokaže nadaljnja perspektiva za obstoj daljinskega ogravanja. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema poročilo medzborovske komisije 6 reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji, izvršni svet občinske skupščine pa naj ugotovi odgovornost za napake in odgovornost tistih, ki so v posameznih stanovanjskih hišah pobirali stroške centralnega ogrevanja, sklicati je potrebno sestanke hišnih svetov in stanovalcev ter ljudem razložiti celotno problematiko z razumljivimi podatki. K 6. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel program dela za leto 1985. K 7. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Janez Kos je predlagal, da se v občini prične z akcijo za pridobitev obrtnikov in sicer kovačev, kolarjev in monterjev izolacij, saj teh obrtnikov primanjkuje. Vid Praunseis je govoril o težavah pri angažiranju obrtnikov za obnovo starejših stanovanjskih zgradb. Seja je bila končana ob 14. uri. točka 2 Gradivo bodo prejeli vodje delegacij skupno z vabilom točka 3 POROČILA O DELU KOMISIJ SO LITIJA V LETU 1984 POROČILO komisije za prošnje in pritožbe Komisija je imela v preteklem letu dve seji. Obravnavala je odškodninski zahtevek v zvezi z zaplembo premoženja v letu 1948. Neglede na to, da je za uveljavitev sodnih odločb pristojno izključno sodišče, je komisija upoštevajoč svoje pristojnosti, tudi vsebinsko obravnavala vlogo. Pri tej je ugotovila, da vloga ni utemeljena, saj premoženje, za katerega je stranka zahtevala odškodnino, v družbeno lastnino ni prešlo na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, kakor je stranka pomotoma sklepala, ampak na podlagi odločbe o zaplembi premoženja, ki je bila izdana na podlagi zakona o zaplembi. V skladu z načelno opredelitvijo komisije, seje o vlogi razpravljalo v pristojnosti stranke oziroma njenega zastopnika. Na podlagi dveh vlog je komisija celovito obravnavala stanovanjske razmere Romov v naši občini, k obravnavi je pritegnila tudi predstavnika Centra za socialno delo in Samoupravne stanovanjske skupnosti. Komisija je v zvezi s tem skupščini stanovanjske skupnosti posredovala več priporočil, ki jih je ta obravnavala in v glavnem sprejela. Prav tako je komisija opozorila pristojne inšpekcijske službe na nekatere ugotovljene nepravilnosti, ki so povzročile poslabšanje življenjskih razmer oseb nastanjenih v kontejnerskem naselju na Rakovniku, ter predlagala naj ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili. Komisija za prošnje in pritožbe POROČILO komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu Komisija je v letu 1984 podrobneje obravnavala problematiko samoupravne organiziranosti IUV TOZD Usnjarna Šmartno in SGD Beton Zagorje TOZD Gradmetal Litija. V zvezi s samoupravno organiziranostjo TOZD Usnjarne Šmartno je komisija zavzela stališče, da naj se pri tem upošteva tudi specifičen položaj TOZD Usnjarne (oddaljenost, specifična proizvodnja, povezave z občino, kadrovska problematika itd.) in da naj se TOZD samoupravno organizira tako, da bodo poslovni rezultati boljši ter da se bo TOZD in celotna delovna organizacija hitreje razvijala. Komisija je menila, da naj se v TOZD Usnjarna organizirajo tiste strokovne službe ali del služb, ki bodo prinesle nadaljnjo rast in krepitev DO IUV in TOZD Usnjarna, boljše poslovne rezultate, boljše samoupravno politično delo in cenejšo ter racionalnejšo organiziranost strokovnih služb. Glede nadaljnjega razvoja TOZD Gradmetal pa je komisija zavzela stališče, da naj se TOZD Gradmetal razvija v tistih smereh oziroma dejavnostih, ki bodo prinašale rentabilno poslovanje, večji dohodek in urejene medsebojne odnose. Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu bo v mesecu marcu pripravila celovitejšo oceno s področja uresničevanja zakona o združenem delu, zlasti z nekaterimi vsebinskimi vprašanji, ki zadevajo uveljavljanje: — družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu, — samoupravnega organiziranja — združevanje dela in sredstev in — uresničevanja samoupravljanja. Komisija ugotavlja, da se na raznih nivojih organiziranja porajajo različna mnenja in stališča do nekaterih pomembnih vprašanj uresničevanja zakona o združenem delu (primer: izločitev enega dela delavcev iz TOZD Gradmetal ter njihovo vključitev v TOZD Težka mehanizacija). O tem primeru smo razpravljali in zavzeli stališča že v letu 1983 in se v začetku leta 1984 skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, ki pa sije šele proti koncu leta 1984 ustvaril mnenje in potrdil skladnost odločitve z zakonom o združenem delu. Drug primer ki zadeva uveljavljanje funkcije DO v Industriji usnja Vrhnika, kjer so bila prav tako deljena mnenja in bi kazalo v sodelovanju s pravobranilcem samoupravljanja razčistiti uresničevanje stališč in usmeritev, ki sta jih zavzela pravobranilca samoupravljanja z. Vrhnike in Ljubljane itd. Primerov, ki kažejo na prepočasno uresničevanje zakona o združenem delu ni malo, ob zaostrovanju pogojev gospodarjenja, pa se porajajo vedno nova vprašanja, ki jih bo potrebno razreševati sproti. Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu POROČILO o delu komisije za zadeve borcev NOV Komisija za zadeve borcev NOV je imela v letu 1984 3 seje. Na svojih sejah je obravnavala 27 vlog za dodelitev stalnih in enkratnih priznavalnin ter 38 predlogov za odobritev plačila letovanja borcev v Banjolah in Strunjanu. Nadalje je komisija obravnavala še osnutek in predlog sprememb družbenega dogovora o priznavalninah, katere je v celoti sprejela ter predlagala, da se navedene spremembe vnesejo v občinski odlok o priznavalninah. V zvezi s tem je obravnavala tudi spremembe in dopolnitve odloka o priznavalninah, ki so bile nato tudi sprejete na zborih občinske skupščine. Komisija je obravnavala tudi vsakoletno valorizacijo priznavalnin, ki so se v letu 1984 zvišale poprečno za 30%. Poleg tega je komisija na svojih sejah obravnavala tudi drugo tekočo problematiko iz svojega področja ter pri svojem delu sodelovala z občinskim odborom ZZB NOV Litija in njegovimi krajevnimi organizacijami, zdravstveno skupnostjo, dispanzerjem za borce ter drugimi organi in organizacijami. Komisija za zadeve borcev NOV POROČILO o delu komisije za odlikovanja in občinska priznanja Komisija za odlikovanja in občinska priznanja (v nadaljevanju: komisija) deluje kot občinski organ za dajanje predlogov za odlikovanja SFRJ iz občine Litija. Komisija je v letu 1984 imela 5 sej, na katerih je obravnavala 4 nove pobude za podelitev odlikovanj, 3 spremembe stopenj, podala eno mnenje k pobudi zunanjega pobudnika ter obravnavala 9 predlogov za podelitev občinskih priznanj oz. listine o priznanju. V letu 1984 je bilo podeljenih skupno 23 odlikovanj, za katera so bile izdelane pobude v letu 1982 in 1983 in sicer: 1. Red dela z zlatim vencem 3 odlikovanja 2. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo 2 odlikovanji 3. Red dela s srebrnim vencem 15 odlikovanj 4. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči 1 odlikovanje 5. Medalja zaslug za narod 1 odlikovanje 6. Medalja dela I odlikovanje SKUPAJ: 23 odlikovanj Medalje dela in redi dela vseh treh stopenj se podeljujejo za zasluge pri poklicnem delu, predvsem na področju gospodarstva. Podeljenih je skupno 19 tovrstnih odlikovanj in so to tudi sicer najpogosteje podeljena odlikovanja. Medalje in redi zaslug za narod se podeljujejo najpogosteje za zasluge pri družbenopolitičnem delu, ali če se zaslugam na tem področju daje prednost pred zaslugami pri rednem delu, ali če gre za ponovno odlikovanje po že prejetem enem ali dveh redih dela ali medalji dela. Podeljena so 3 tovrstna odlikovanja. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči je podeljen eden in se podeljuje voditeljem enot oboroženih sil SFRJ, ki razvijajo s svojim vzgledom in spretnostjo pri delu v svoji enoti stalno vnemo za uresničevanje postavljenih nalog, ali ki so ustvarili v enoti pogoje za izredno dobre uspehe ali so drugim vzgled. Komisija je izdelala analizo podeljenih odlikovanj v tem letu in rezultate primerjala z določili dogovora ter stališči predsedstva SRS ter ugotovila: — Pri izbiri vrst in stopenj, pri katerih naj se zlasti upošteva postopnost pri izbiri vrste in stopnje, vodilo naj bodo zasluge, vrsta ter pomen dejavnosti v katerih so zasluge dosežene, iz razvida izhaja, da so bile kar v devetih primerih vrste in stopnje v prvotni pobudi, nepravilno izbrane in je v postopku pri teh prišlo do sprememb. Tak rezultat je posledica predvsem premalo natančnih in preskopih utemeljitev in obrazložitev v predlogu. — Stališče predsedstva SRS je med drugim, da moramo doseči, da bodo za odlikovanja predlagani mladi delavci, strokovnjaki, novatorji in racionalizatorji, ki izstopajo z zaslugami v vseh vejah neposredne proizvodnje in v drugih družbenih dejavnostih, upoštevati je treba tiste posameznike, ki so opravili izredno družbeno koristno delo in so imeli posebne delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju. Iz razvida podeljenih odlikovanj izhaja, da je realna poprečna starostna struktura odlikovancev v letu 1984 55 let, če od skupnega števila 23 odlikovancev izvzamemo dva, ki sta mlajša od 40 let. Med odlikovanci so predvsem delovni ljudje in občani, ki imajo zasluge pri razvoju gospodarstva dosežene v daljšem časovnem obdobju. Iz navedenega izhaja, da se zgornjemu stališču še nismo približali. Pri tem pa ostane odprto vprašanje ali takih kadrov v naši občini ni ali pa gre za nesprotno spremljanje tistih, ki posebej izstopajo s svojimi delovnimi in drugimi razultati, v krajšem časovnem obdobju1. — Komisija ugotavlja, da še vedno prihaja do kampanjskih pobud i/ delovnih organizacij, kar ni v skladu s stališči predsedstva SRS o uresničevanju politike odlikovanj. Veliko število pobud iz posameznih kolektivov razvrednoti pomembnost odlikovanj, saj s ■širjenjem kroga odlikovancev niso odlikovani le tisti, ki s svojimi zaslugami posebno izstopajo v svojih sredinah, kot navaja v ugotovitvah in poročilu že komisija SRS za odlikovanja. V letu 1984 je takšen »paket« štel 11 odlikovanj. Vse podelitve odlikovanj so bile objavljene v sredstvih javnega obveščanja in odlikovanja slavnostno vročena. Pri nadaljnjem delu bo komisija posvetila posebno pozornost informiranju osnovnih pobudnikov, predvsem delovnih organizacij in skupnosti, o problematiki odlikovanj v občini Litija. V letu 1984 je komisija obravnavala 9 predlogov za podelitev občinskega priznanja oz. listine o priznanju SO Litija. Podeljena so bila 3 občinska priznanja in 6 listin o priznanju SO Litija. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja POROČILO komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Komisija je v letu 1984 delovala v skladu z 238. členom statuta občine Litija in obravnavala zadeve iz pristojnosti zborov občinske skupščine, ki jih je po predhodnih obravnavah predložila zborom. Komisija je obravnavala predloge za izvolitev in razrešitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani, namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Občinskega sodnika za prekrške, članov delavskih svetov in odborov samoupravne delavske kontrole v nekaterih organizacijah združenega dela in članov skupine delegatov za področje delovnih skupnosti državnih organov in društev v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije ter jih posredovala zborom občinske skupščine v obravnavo. V okviru svojih pristojnosti je komisija tekoče reševala kadrovska vprašanja, predvsem v zvezi z usklajevanjem kadrovskih postopkov pri delegiranju delegatov občinske skupščine v razne organe, organizacije in skupnosti v občini in izven nje. Na osnovi predlogov občinske in regijske komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, je komisija obravnavala predloge za uskladitev osnov osebnih dohodkov za voljene in imenovane funkcionarje občinske skupščine in izvršnega sveta in v zvezi s tem sprejemala sklepe o uskladitvah. Komisija je v zvezi s tem izoblikovala tudi pobudo o poenotenju nagrad voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki funkcije opravljajo neprofesionalno. Komisija je obravnavala tudi aktualna kadrovska vprašanja v zvezi s pripravami na volitve v letu 1986 in posredovala predsedstvu OKSZDL nekatere pobude in predloge (izdelava predloga kadrovskih usmeritev za vse tiste funkcionarje, ki jim spomladi 1986 poteče mandat, stalni postopki evidentiranja kadrov, pravočasno usklajevanje možnih kadrovskih rešitev za razne funkcije v skupščinskem sistemu, kot so vodje delegacij, člani komisij, delegati za skupščino SRS,.predsedniki zborov itd.) Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Litija POROČILO statutarno pravne komisije Statutarno pravna komisija Skupščine občine Litija je v letu 1984 delovala v skladu z. 240. členom statuta občine Litija ter 125. in 130. členom poslovnika SO Litija. Komisija se je redno sestajala pred zasedanjem zborov obč .iske skupščine in obravnavala gradivo za seje zborov. V letu 1984 je komisija izoblikovala konkretne pripombe na naslednje predpise in druge akte, ki so jih obravnavali zbori občinske skupščine: — osnutek poslovnika SO Litija — predlog odloka o priznanjih občine Litija — predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda — predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija — predlog odloka o spremembah odloka o sprejetju urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem, — osnutek dogovora in osnutek odloka o družbenem svetu na področju davkov, — predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev pokopališča v Šmartnem — predlog odloka o racionalni rabi energije za ogrevanje, — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane, .— osnutek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na, območju občine Litija, — osnutek odloka o hišnem redu, — osnutek družbenega dogovora o varstv i, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija, — predlog odloka o določitvi zaščitenih kmetij, — predlog odloka o umetnem osemenjevanju in prirodnem pripustu krav in telic'na območju občine Litija, — osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetem zazidalnem načrtu Graška Dobrava, — osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 — osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji'. Statutarno pravna komisija se pri svojem delu srečuje tudi s problematiko kvalitete predloženih splošnih pravnih aktov. V zvezi s tem je tudi predlagala, da naj predlagatelji splošnih pravnih aktov le-te pripravljajo kvalitetneje in bolj strokovno. Zaradi tega se komisija nemalokrat znajde v položaju, da pri obravnavi splošnih pravnih aktov oblikuje tudi pripombe na osnovna načela in strokovne rešitve. Predlagatelji splošnih pravnih aktov bi morali v bodoče le-te pripravljati v skladu s 123. in 129. členom poslovnika SO Litijav s čimer bi komisiji prihranili 'udi nepotrebno delo. Komisija tudi predlaga, da se hitri postopek za izdajo predpisa uporablja le na osnovi 149. in 150. člena poslovnika SO Litija in da se dnevne rede sej zborov ne razširja na sejah zbora s sprejemanjem splošnih pravnih aktov, saj je s tem onemogočeno sodelovanje statutarnopravne komisije pri sprejemanju teh aktov, s tem pa prihaja tudi do kršitve poslovnika SO Litija. Statutarno pravna komisija SO Litija Predlog Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije so Skupščina občine Litija, OK ZKS Litija, OK SZDL Litija, OO-ZZB NOV Litija, OS ZSS Litija, OK ZSMS Litija, Občinska kulturna skupnost Litija, Občinska izobraževalna skupnost Litija, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnosti občine Litija, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Planinsko društvo Litija, Turistično društvo Vače, Zveza lovskih družin Zasavje v skladu s svojimi statutarnimi določili sklenili DRUŽBENI DOGOVOR o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju, občine Litija. 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da spodbujanje procesa podružbljanja skrbi za*Spomenike NOB lahko pomembno vpliva k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij, tako da bo skrb za spomenike NOB postala stvar stalne aktivnosti delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. 2. člen Udeleženci se s tem dogovorom dogovorimo o načinu varstva, urejanja, vzdrževanja, obnavljanja in evidentiranja obstoječih spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij ter o postopku za postavljanje novih na območju občine Litija. II. SKRB ZA VARSTVO, VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE SPOMENIKOV 3. člen Udeleženci družbenega dogovora bomo v okviru svojih pooblastil in pristojnosti skrbeli za spomenike in pri tem še zlasti upoštevali , obveznosti, ki smo jih prevzeli s tem dogovorom. Udeleženci se zavezujemo, da bomo v svoje srednjeročne in letne plane vnesli določila, s katerimi bomo konkretizirali s tem dogovorom sprejete obveznosti, zlasti pa še opredelili višino sredstev potrebnih za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. 4. člen Varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov po tem dogovoru pomeni zaščito spomenikov pred poškodbami, njihovo redno vzdrževanje, skrb za urejeno okolje in videz spomenika, skrb za okrasitev spomenika ob praznikih oziroma drugih priložnostih, urejanje premoženjsko pravnih vprašanj v zvezi s spomenikom, vodenje evidence o spomenikih, stalno spremljanje stanja na tem področju in skrb, da je za vsak spomenik določen oskrbnik. Varstvo spomenikov po tem dogovoru pa pomeni tudi vso aktivnost za ohranjanje in obujanje tradicij NOB, ki je povezana s spomeniki (varstvo v širšem smislu besede). 5. člen Za spomenike skrbi občina Litija neposredno ali pa skrb za spomenike s samoupravnim sporazumom ali pogodbo prenese na krajevno skupnost, osnovno šolo, organizacijo združenega dela, skupnost stanovalcev, društvo, družbeno organizacijo ali posameznika. . i. . 6. člen Sredstva za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov se združujejo v okviru občinske kulturne skupnosti. Odbor podpisnikov tega dogovora skupaj s pristojnimi organi kulturne skupnosti pripravi program izvajanja, vzdrževanja in obnove. Program vsebuje opis in namen predlaganih del, prioriteto in okvirna finančna sredstva. V okviru odbora podpisnikov tega dogovora se evidentirajo tudi sredstva, ki jih za vzdrževanje spomenikov namenjajo organizacije oziroma skupnosti, na katere je bila s sporazumom prenesena skrb za posamezni spomenik. 7. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo spodbujali organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, skupnosti stanovalcev, šole in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva, delovne ljudi in občane, (v nadaljevanju: oskrbniki), da s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami prevzamejo skrb za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje posameznih spomenikov. Strokovne naloge v zvezi s sklepanjem sporazumov oz. pogodb opravlja za kulturo pristojni upravni organ. 8. člen Za vsako obnovitev, ki bo povzročila spremembo na obstoječih spomenikih, je potrebno ustrezno dovoljenje oz. je izvajalec del dolžan obnovo priglasiti za urejanje prostora pristojnemu upravnemu organu. Upravni organ bo pred izdajo dovoljenja pridobil mnenje odbora podpisnikov tega dogovora in Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. 9. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno pridobiti dovoljenja. Med redna vzdrževalna dela spadajo: obnova napisov, kamnoseško čiščenje, urejanje okolice, nasadov in zelenic ob spomenikih. 10. čleh Za kulturo pristojni upravni organ je dolžan poskrbeti za ureditev zemljiškoknjižnih!! vprašanj v zvezi s spomeniki in za nastavitev takšne evidence o spomenikih, ki bo omogočala redno delo odbora podpisnikov tega družbenega dogovora. III. NALOGE POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA 11. člen Skupščina občine Litija bo pri sprejerfrtnju urbanističnih dokumen- . tov ustrezno zavarovala območje posameznih spomenikov in po postopku predvidenem z zakonom posamezne spomenike razglasila za kulturni oz. zgodovinski spomenik. Pri tem bo sodelovala z. odborom podpisnikov tega dogovora. 12. člen Družbenopolitične organizacije bodo, kot podpisnice tega dogovora, vzpodbujale dosledno izpolnjevanje sprejetih obveznosti vsakega podpisnika. Pri tem bodo izhajale iz naslednjih opredelitev: — skrb za varstvo in vzdrževanje spomenikov NOB in ljudske revolucije je obveznost vse družbe, — družbenopolitične organizacije morajo biti pobudniki novih akcij in oblik dejavnosti za uresničevanje smotrov tega dogovora. — skrb za spomenike NOB in ljudske revolucije bodo družbenopolitične organizacije pri svojem rednem delu obravnavale kot specifično obliko ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij. 13. člen OK ZSMS Litija bo spodbujala osnovne organizacije ZSMS, da prevzamejo oskrbništvo nad posameznimi spomeniki v celoti ali pa samo vzdrževanje okolice. OK ZSMS Litija bo tudi skrbela, da bodo posamezne osnovne organizacije akcije ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in IjUdske revolucije povezale s posameznimi spomeniki. ' ' 14. člen Občinski odbor ZZB NOV Litija bo preko KO ZZB NOV spremljal 'izvajanje tega dogovora, nudil oskrbnikom vso podporo pri izvajanju njihovega dela in nanje prenašal svoje izkušnje. Na žiro računu OO ZZB NOV Litija pa se bodo še nadalje zbirala sredstva, ki jih bo za uresničevanje tega dogovora nakazovala Občinska kulturna skupnost. Sredstva se bodo uporabljala na podlagi sklepov odbora podpisnikov tega dogovora. 15. člen Občinska kulturna skupnost Litija bo zagotavljala sredstva za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, po predhodni uskladitvi z vsemi zainteresiranimi dejavniki pa lahko za postavitev novih. Občinska kulturna skupnost bo v procesu svobodne menjave dela s posameznimi izvajalci spremljala, kako se s svojo redno dejavnostjo vključujejo v proces varovanja spomenikov in ohranjanja revolucionarnih izročil. 16. člen Občinska izobraževalna skupnost Litija, bo spodbujala osnovne šole, da bodo prevzemale oskrbništvo nad posameznimi spomeniki in da bodo ohranjanje tradicij NOB in ljudske revolucije, kot sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa, povezale s spomeniki NOB. 17. člen Samoupravna komunalna skupnost občine Litija bo, po predhodni oceni v odboru udeležencev tega dogovora oziroma svetu za ohranjanje tradicij NOB pri OK SZDL, sofinancirala vzdrževanje poti, ki vodijo do posameznih spomenikov, zlasti še ob večjih prireditvah in proslavah. 18. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija bo spodbujala skupnost stanovalcev, da bodo prevzemale oskrbništvo nad spomeniki, ki se nahajajo na hišah v družbeni lastnini ali v njihovi okolici. 19. člen Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo opravlja zlasti naslednje naloge: — evidentira, proučuje in dokumentira spomenike, — sodeluje v postopku družbenega planiranja s stališča varovanja, razvijanja in uporabljanja spomenikov, — v okviru registra nepremičnin spomenikov, vodi tudi register • spomenikov NOB, — vodi oziroma nadzoruje izvajanje vzdrževalnih in varstvenih del na spomenikih — ugotavlja, katere spomenike NOB je treba razglasiti za spomenike pozakonu o varstvu narave in kulturne dediščine in izdeluje analitično osnovo potrebno za razglasitev. 20. Člen Zavod za izobraževanje in kulturo se zavezuje, da bo v okviru svoje redne dejavnosti skrbel, da bo obnavljanje kulturnih tradicij NOB postalo stalna sestavina njegove redne dejavnosti (organiziranje razstav, proslav, živih ur zgcMpvine). 21. člen Planinsko društvo Litija bo nadaljevalo s tradicionalnimi spominskimi pohodi na Tišje in jih povezalo s spmenikom na Tisju. Prav tako bo planinsko društvo vzdrževalo in tako načrtovalo planinske poti v občini, da bodo povezane s spomeniki NOB. 22. člen Turistično društvo Vače bo v povezavi z odborom za uresničevanje projekta Vače 81. skrbelo za vzdrževanje in popularizacijo poti Kamniško-zasavskega odreda kot specifične oblike ohranjanja tradicij NOB. 23. člen Zveza lovskih družin Zasavje bo lovske družine na območju občine Litija spodbujala, da bodo prevzele oskrbništvo nad spomeniki, zlasti tistimi, ki stojijo v loviščih na samem. IV. POSTAVITEV NOVIH SPOMENIKOV 24. člen Pobude za postavitev novega spomenika lahko da občinska skupščina, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva, delovni ljudje in občani. Pobuda mora biti obrazložena. V njej mora biti naveden namen spomenika, predlagana širša in ožja lokacija, vrsta spomenika (obeležje, spominska plošča, spomenik itd.), vrsta materiala, možni viri financiranja in oskrbnik, ki bo prevzel spomenik v varstvi) in oskrbo. 25. člen Pobudo vloži predlagatelj pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kulturo, ta pa potem, ko zbere vso dokumentacijo o dogodku, kateremu naj bi bil spomenik posvečen, pobudo posreduje odboru podpisnikov tega dogovora. Postopek verifikacije, ki ga izvede odbor, mora biti hiter, v tem postopku pa je potrebno pridobiti mnenje 'i krajevne skupnosti, na območju katere bo spomenik stal in mnenje KO ZZB NOV in KO SZDL te krajevne skupnosti. Postopek politične verifikacije predlaga za postavitev novega spomenika se zaključi na predsedstvu OK SZDL, potem ko so o pobudi razpravljala vodstva družbenopolitičnih organizacij. Istočasno odbor podpisnikov izvede tudi postopek strokovne verifikacije predloga, ki ga izvršita Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in urbanistična služba. Ljubljanski regionalni zavod pri tem zlasti oceni predlagano lokacijo, vrsto spomenika, izbiro materiala in predlagano tehnično izvedbo, Urbanistična služba pa predlagano lokacijo. 26. člen Po opravljeni verifikaciji iz prejšnjega člena, odbor o mnenjih obvesti predlagatelja in mu da tudi napotke glede nadaljnjega postopka. Za kulturo pristojni upravni organ je dolžan poskrbeti, da so z verificirano pobudo seznanjeni vsi tisti nosilci planiranja, ki jo morajo vnesti v svoje planske akte. 27. člen Po prejemu obvestila, daje pobuda za postavitev spomenika verificirana, vloži predlagatelj pri za urejanje prostora pristojnemu občinskemu organu zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja oz. priglasi dela za postavitev spominske plošče ali drugega obeležja, ki ne zahteva večjih ureditvenih del. V. EVIDENCA SPOMENIKOV 28. člen Pristojni občinski upravni organ, ki vodi evidenco vojaških pokopališč in grobov, vodi tudi evidenco spomenikov po tem družbenem dogovoru. Pristojni upravni organ vodi evidenco ter hrani dokumentacijo, ki se nanaša na posamezni spomenik, tako kot je to določeno za vojaška pokopališča in grobove. VI. ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA 29. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora skrbi odbor podpisnikov družbenega dogovora. Odbor sestavljajo po en delegat Skupščine občine Litija, OO ZZB NOV, OK ZSMS Litija, Občinske kulturne skupnosti Litija. Občinske izobraževalne skupnosti Litija, Občinske komunalne skupnosti in Zavoda za izobraževanje in kulturo. 30. člen Odbor ima predvsem naslednje naloge: |. povezuje udeležence dogovora. 2. skrbi, da so pravočasno izdelani programi vzdrževanja in obnavljanja spomenikov in da so vanje zajeti vsi ogroženi spomeniki. 3. skrbi, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prevzete dolžnosti v skladu s tem dogovorom in sporazumi oz. pogodbami in opozarja na zanemarjanje ali opuščanje teh dolžnosti organe podpisnikov, oskrbnike ter družbenopolitične organizacije. SI. člen Delegati v odbor podpisnikov družbenega dogovora se imenujejo za štiri leta in šo lahko ponovno imenovani. Začetek in trajanje mandata sta usklajena z volitvami v občinsko skupščino in skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika odbora. Predsednik odbora sklicuje in vodi seje odbora, predstavlja odbor, skrbi, da odbor pravočasno izpolnjuje s tem dogovorom predvidene naloge in sodeluje z upravnim organom pri pripravi gradiva za seje odbora. Strokovne in administrativnotehnične naloge za odbor opravlja za kulturo pristojni občinski upravni organ. .VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE w 32. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme najmanj 2/3 predvidenih udeležencev, med njimi pa tudi OK SZDL, OO ZZB NOV in občinska skupščina. Družbeni dogovor zavezuje vse udeležence, ki so ga sklenili ali, ki so k njemu pristopili kasneje. 33. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po njegovi objavi. PODPISNIKI: Obrazložitev Udeleženci dogovora so osnutek, kije izšel v Delegatskem obveščevalcu št. 8/84, obravnavali v novembru in decembru 1984. Družbenopolitične organizacije, udeleženke dogovora so osnutek dogovora podprle in na seji predsedstva OK SZDL. zavzele skupno stališče. Strinjale so se s predlogom za sestavo odbora podpisnikov dogovora in predlagale, da se mandat tega organa uskladi z mandati delegatov v delegatskih skupščinah. Opozorili so tudi, da je potrebno v sporazumih opredeliti konkretne naloge posameznih oskrbnikov glede vzdrževanju, varstva in urejanja spomenikov ter obeležij NO H na območju občine Lilija. V 14. členu je bila ponudena varianta rešitev. Po temeljni rešitvi naj bi ohranili sedanji način finančnega poslovanja s sredstvi, ki jih kulturna skupnost namenja vzdrževanju in obnavljanju spomenikov NOB, ta sredstva je nakazovala na žiro račun občinskega odbora ZZB NOV Lilija. Varianta pa bi pomenila, da bi kulturna skupnost sredstva nakazovala neposredno posameznim oskrbnikom oziroma izvajalcem del na podlagi sklepov odbora udeležencev tega dogovora. Temeljno rešitev iz 14. člena je podprlo predsedstvo OK SZDL, občinski odbor ZZB NOV in skupščina kulturne skupnosti. Varianto pa je podprla statutarna komisija občinske skupščine, opozorila je, da bi bilo s takšno rešitvijo poenostavljeno finančno poslovanje in zmanjšani stroški. Enako je bilo tudi stališče delegacije Predilnice v zboru združenega dela občinske skupščine. Glede na to, da sta se kulturna skupnost kol občinski odbor ZZB NOV opredelila, da ohranita sedanji način poslovanja, je bilo to, že glede na pravo naravo družbenega dogovora, seveda upoštevati. Delegacija KS Šmartno za zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine pa je predlagala, da izvršni svet pripravi podoben družbeni dogovor za varstvo narave in kulturne dediščine v občini, saj delegacija ugotavlja, da marsikateri spomenik propada. Z zakonom o varstvu narave in kulturne dediščine so sicer dovolj podrobno opredeljene naloge posameznih subjektov pri varstvu naravne in kulturne dediščine, drugo pa je vprašanje materialnih možnosti, na kar opozarja delegacija. Menimo tudi, da izkušenj pri podružbljanju skrbi za spomenike NOB ne moremo neposredno prenašati na ostale spomenike naravne in kulturne dediščine. Ne glede na vse pomisleke pa bomo pobudo še podrobno prouči/i. V drugem odstavku 15. člena se v stavku »Občinska kulturna skupnost bo v procesu neposredne svobodne menjave dela s posameznimi izvajalci spremljala.....•< črta beseda »neposredne«, saj v danam primeru ne gre za neposreden odnos med uporabniki in izvajalci, ampak za svobodno menjavo v kulturni skupnosti. Dodan je nov 31. člen, ki v skladu z opredelitvami, sprejetimi med javno razpravo, določa trajanje mandatne dobe odbora podpisnikov družbenega dogovora. Opredeljene so tudi naloge predsednika odbora in določeno, da strokovne in administrativne naloge za odbor opravlja za kulturo pristojni upravni organ I.j. občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo. Delegati iz zbora izvajalcev občinske izobraževalne skupnost i so predlagali, da naj se v dogovor vnese določilo o finančni obveznosti posameznih podpisnikov dogovora. Menimo, da je ta zahteva že sicer v dovolj veliki meri upoštevana v osnutku dogovora, saj imata na podlagi dogovora finančne obveznosti samo občinska kulturna skupnost in občinski proračun. V skladu z drugim odstavkom 3. člena dogovora pa udeleženci v svoje srednjeročne in letne plane vnesejo določila, s katerimi konkretizirajo svoje obveznosti, še višino sredstev, ki jih bodo namenili za varstvo, za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. Predlagamo, da udeleženci dogovor sprejmejo, udeležen ci določeni v 29. členu dogovora pa obenem imenujejo tudi delegata v odbor podpisnikov družbenega dogovora. OBČINSKI ODDELEK ZA SPLOŠNE UPRAVNE ZADEVE IN OBČO UPRAVO točka 5 Predlog Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občine v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1985 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1985 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela, in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustvnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke se bodo v letu 1985 prizadevale, da se iako v republiškem kot v regionalnih okvirjih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 dosledno izterjevale vse odmerjene davke in prispevke, ki dospejo v plačilo. 4. člen Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek od prometa proizvodov in storitev. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,35%, ostale občine pa v višini do 0,35%. 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah: I. skupino od 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od 1 do 3%. Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale v višini od 25% do 32%. Za zavezance, ki niso sami, ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke v letu 1985 ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10% do 25% in dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda v višini od 20% do 30%. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 25% do 30%. 8. člen Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo: novi vinogradi do 5 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke po vrstah nasadov glede na dobo do začetka polne rodnosti, uskladile v regionalnih okvirih. 9. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2050 din. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pod pogoji, kijih po predhodni uskladitvi v regiji, določi občinska skupščina. Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih občin lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji. 11. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve sestavnih planov občin, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o,kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70% od odmerjenega davka, druge pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale' davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto v višini do 50% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80%, za dobo največ 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50% katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanja davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih. 12. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo in sicer: — za zakup nad 1 do 3 leta 30% — za zakup nad 3 do 5 let 50% — za zakup nad 5 do 7 let 70% —• za zakup nad 7 let 100% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 2. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v višini do 80% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 3. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi v višini 15% od izplačanih nagrad. 4. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe v višini 10% od odmerjenega davka. 5. Za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno — do 100%. 6. Za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno do 100% 7. Za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija do 100%, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa do 50% za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 13. člen Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, opredeljene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 14. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo, lahko tudi po skupinah dejavnosti, v višini od 28% do 35%. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena bodo udeleženke za davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 10%. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane.. 15. člen Udeleženke bodo v skladu z merili zakona o davkih občanov določile pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti v višini najmanj 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, pavšalni letni znesek davka iz poklicnih dejavnosti pa v višini najmanj 2% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 16. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo iti modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj želijo pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o'pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, predpisale dodatno znižanje dvačne osnove do 25% za dobo do 5 let. Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, predpisale davčno olajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska od 20% do 40% za dobo do 5 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 17. člen Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti), bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, bodo udeleženke določile davčne olajšave za prvo leto v višini 100%, za drugo leto 50%, za tretje leto v višini 25%, razen za dejavnosti, ki jih občina izvzame iz olajšav. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20% za vsakega dodatnozaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta! za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%, ' — za 10%,,če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%, — za 15%., če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30'A, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50'/<, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%.. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi y tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini do 25% od odmerjenega davka glede na delež, tega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10%- poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz trinajstega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80%. odmerjenega davka s tem, da se 100%-tna olajšava iz. drugega odstavka in olajšava iz četrtega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva. Od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Določbe drugega, četrtega, petega, pestega, enajstega, dvanajstega in štirinajstega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti. - 18. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, priznavale izdatke za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20% enoletnega poprečnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 19. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. Od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z. opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%. 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve /a organizacije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za odhodke i/ 1. in 2. točke 40'/;. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100' < telesno okvaro, osebe, ki so iugubile viti. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območij, od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, kijih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji v višini 50%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 19. člen Udeleženke bodo za davek iz. avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic od 28% — 35% — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5%. 20. člen Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic.patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višni 3%, za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe pa v višini 20% Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%. Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 20. člena dogovora se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 21. člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 19. in 20. člena dogovora, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, bodo udeleženke povečale za 50%. 22. člen Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčenju, bodo udeleženke za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevale določila teh sporazumov. 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: osnova nad 1.000.000 nad 2.000.000 nad 4.000.000 nad 6.000.000 nad 8.000.000 do do do do do do nad 2. Prostori za počitek oziroma rekreacijo: nad 1.000.000 nad 3.000.000 nad 6.000.000 3. Poslovni prostori nad 1.000.000 nad 2.000.000 nad 3.000.000 nad 4.000.000 do do do do nad do do do do do nad 1.000.000 din 2.000.000 din 4.000.000 din 6.000.000 din 8.000.000 din 10.000.000 din 10.000.000 din I 1.000.000 din 3.000.000 din 6.000.000 din 10.000.000 din 10.000.000 din 1.000.000 din 2.000.000 din 3.000.000 din 4.000.000 din 5.000.000 din 5.000.000 din 0,10 0,20 0,30 0,45 0,65 0,85 1,00 % 0,20 0,50 0,80 1,10 1,50 % 0,15 0,35 0,55 0,75 1,00 1,25 3. Plovni objekti — nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5%. Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja predpisale obvezno vložitev davčne napovedi za plovne objekte. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let. 7. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 25. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 8. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV 5. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 23. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic tako, da bo stopnja pri osnovah do 50.000 din znašala v višini 15%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 60% in 70%. Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale vzpostavljene evidence o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v'najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. 6. DAVEK OD PREMOŽENJA 2tf. člen Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini: 26. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil, traktorjev ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 let od nabave. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 27. člen Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale stopnjo posebnega občinskega davka od piva v višini 30%. Udeleženke bodo kot osnovo za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač določile prodajno ceno, od katere se obračunava po benificiranih stopnjah v višini 30% od stopenj, sprejetih z občinskimi odloki. * 28. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 29. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti: — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov, — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti, — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 30. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. V samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti se določijo osnove po katerih se izjemno dodatno vrednotijo posebni pogoji dela in odgovornosti v upravah za družbene prihodke. 31. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se pporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 32. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1985 dajale pobude odboru udeleženke za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. , 33. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v pdbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 34. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora . in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 35. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične orga-. nizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnostz objavo v sredstvih javnih informacij. 36. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, kijih določi odbor udeleženk. 37. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev k predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 Osnutek dogovora je skupščina občine obravnavala in sprejela na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1984. Osnutek dogovora je povzemal določila dogovora iz leta 1984 in vključeval spremembe, ki so izhajale iz medrepubliških dogovorov o usklajevanju davčnega sistema in o temeljih davčne politike ter osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Poročevalec skupščine SRS, št. 34 in 35/84). V povzetku so bile te spremembe naslednje: stopnjo davka iz osebnega dohodka delavcev naj bi občine predpisale v višini do 0.35%, tiste občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna pa v višini 0.35%, pri davku iz kmetijske dejavnosti je v dogovor vključeno celotno poglavje, ker predvideni posebni zakon o obdavčitvi kmetijstva ne bo izdan. V veljavi ostaja dosedanja obdavčitev, ki temelji na katastrskem dohodku, spremembe so pri višini dohodka in določilih za prehod na obdavčitev po dejanskem dohodku, revalorizirani so denarni zneski in dopolnjene davčne olajšave, pri obdavčitvi gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravicah ter patentih so namesto progresivnih predlagane proporcionalne stopnje, razširjena in podrobneje opredeljena je pavšalna obdavčitev, razširjene in dopolnjene so olajšave za vlaganje sredstev in ostale olajšave za vlaganje sredstev in ostale olajšave, dopolnjene so oprostitve pri davku po odbitku, pri obdavčitvi premoženja je bila poleg dosedanje obdavčitve stavb, stanovanj, garaž, vikendov in poslovnih prostorov predlagana obdavčitev osebnih in tovornih motornih 'vozil, traktorjev, plovnih objektov, kombajnov, avtobusov in letal. Že v obravnavi osnutka je bila sprejeta odločitev, da se od predlaganih predmetov obdavčijo samo plovni objekti nad 8 m dolžine, pri obdavčitvi piva naj bi bila davčna stopnja znižana iz 35%< na 30%. Odbor udeleženk dogovora je v času obravnave osnutka dogovora prejel številne pobude in pripombe. Odbor jih je obravnaval in upošteval ter skladno s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Poročevalec skupščine SRS št. 4 z 29. 1. 1985) pripravi/ predlog dogovora. V povzetku so spremembe med osnutkom in predlogom naslednje: na podlagi določila 48. člena zakona po katerem plača vsak zavezanec iz dejavnosti davek najmanj v višini ustreznega letnega pavšalnega zneska so predlagane nižje stopnje obdavčitve. Namesto stopenj v razponu od 40% — 45% so predlagane stopnje od 28% — 35%. Za dejavnosti posebnega družbenega pomena, kamor so uvrščeni odvetniki, je predlagana stopnja 10%, povišane so olajšave v gospodarskih in poklicnih dejavnostih in pri davkih po odbitku, znižane so stopnje obdavčitve pri stanovanjskih prostorih, vikendih in poslovnih prostorih, predlagana je uskladitev obdavčitve alkoholnih pijač v gostinstvu z republiškim zakonom, po katerem je davčna osnova namesto nabavne, prodajna cena. od katere naj bi se obračunaval davek v višini 30% od stopenj, sprejetih z občinskimi odloki. . ■ Spremembe po posameznih členih osnutka dogovora so naslednje: — v 7. členu je za davek od kmetijstva po dejanskem dohodku, namesto proporcionalne stopnje od 40"/<< — 45% predlagana višina od 25% — 30%. — v 8. členu je predlagana podaljšana doba oprostitve za nove vinograde iz 4 na 5 let. — v 12. členu je dodan čas trajanja davčne olajšave za meliorirana zemljišča. Olajšava traja največ 5 let, — v 14. členu je za davek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti namesto proporcionalne stopnje, določena v razponu od 40% — 45%. predlagan razpon od 28% — 35%,. Za dejavnosti posebnega družbenega pomena (odvetniki) je predlagana stopnja v višini 10%. Dodatna stopnja za postranski poklic se iz IC/c zniža na 5%, — v 16. členu je za vlaganje sredstev v razširitev dejavnosti poleg zakonske olajšave predvideno dodatno znižanje davčne osnove do 25% za dobo 5 let, — v 17. členu so povišane olajšave zavezancem, ki začnejo opravljati dejavnost, tako, da znašajo prvo leto 100('/o. drugo leto 50%, tretje leto 25%. Dejavnosti, v katerih se priznavajo olajšave, določi občina. Nadalje je predlagana olajšava v višini 25% od davka zavezancem, ki izdelujejo izdelke umetne obrti in prejmejo znak kvalitete, — v 18. členu (v predlogu 19. člen) je pri davku po odbitku predlagana oprostitev plačila davka od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu, kijih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji je predlagana olajšava v višini 50%, — v 19. členu je za davek od avtorskih pravic namesto stopnje v razponu od 4(Y'/v — 45%i predlagan razpon od 28%, — 35%. po 21. členu predloga I ni Rlpffn v I mhliani in v Portorožu imeti pokopališče v Litiji in Smartnem pri Litiji«, dodata naj se dve OOgOVUl'u' OO "Slll/mjU tlUVh.ll Mu uullUiinV I- uViirfjnm t,,ulU, puiutiO, ... • • tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba na katero je avtorska pravica prenesena, povišana za 50%, — 21. členu (v predlogu 23. člen) so predlagane spremembe stopenj davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic. Namesto stopenj pri osnovah do 30.000 din v višini 25%— 35% in pri osnovah nad 300.000 din v višini 50% — 60% so predlagane stopnje pri osnovah do 30.000 din 15% in pri osnovah nad 300.000 din od 60%.— 70%. — v 22. členu (v predlogu 24. člen) je predlagana progresivna lestvica za obdavčitev stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž v razponu z začetno stopnjo 0.10% pri osnovi 1.000.000 din in končno stopnjo 1% nad osnovo 10.000.000 din. Pri tem je poudariti, da se s 112. členom zakona o davkih občanov sedanja neobdavčljiva stanovanjska površina 70 m2 povišana 120 m2. V predlogu so stopnje obdavčitve prostorov za počitek oz iroma rekreacijo bistveno znižane. V osnutku je bila začetna stopnja davka 1% od osnove 500.000 din in končna stopnja 1.50% nad 10.000.000 din. V predlogu je začetna stopnja 0,'20% od osnove 1.000.000 din s stopnjevanjem 0,50% od 3.000.000 din. 0.80%: do 6.000.000 din. 1.10% do 10.000.000 din in /.50% nad 10.000.000 din. Pri stopnjah davka od poslovnih prostorov je predlagano manjše .znižanje stopenj. Nadalje je črtana obdavčitev osebnih in tovornih motornih vozil, traktorjev, kombajnov, avtobusov in letal. Obdavčeni ostajajo plovni objekti nad 8 metrov dolžine. — v 25. členu (v predlogu 27. člen) je dodan predlog, da bodo občine kot osnovo za občinski prometni davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinstvu določile prodajno ceno. od katere so obračunava davek po beneficiranih stopnjah v višini 30% od stopenj, sprejetih z občinskimi odloki. — v 28. členu (v predlogu 30. člen) je podan predlog o dodatnem vrednotenju posebnih pogojev dela in odgovornosti v upravah za družbene prihodke. Uprava za družbene prihodke SO Litija točka 6 Glej gradivo pri 5. točki 11. skupne seje zborov občinske izobraževalne skupnosti Litija na str. 16 točka 7 Gradivo bodo delegati prejeli na seji 21. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 26. marca 1985 po končanem 11. skupnem zasedanju vseh zborov SO Litija, v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predlog dnevnega reda: 1. a) Izvolitev komisije za vefirikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 20. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti d) Predlog dnevnega reda , 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija Javne noti vzdržuieio kraievne skupnosti skupaj z uporabniki, SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o proračunu občine Litija 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija Osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 9. Predlog odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija 10. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2 11. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNICA PR E DS E DNIK >ZBORA KRAJEVNIH ZBORA ZDRUŽENEGA SKUPNOSTI ZBORA Eva Kovic, I. r. Anton Savšek, I. r. ___J 4. 5. 6. SKRAJŠANI ZAPISNIK 20. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, ki je bila dne 5> 2. 1985 ob 11. uii v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik zbora združenega dela Anton Savšek, zboru krajevnih skupnosti je predsedovala predsednica zbora Eva Kovic, zapisnik je vodil sekretar občinske skupščine,Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela dopolnjen dnevni red: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Potrditev zapisnikov 18. in 19. seje ZZD in ZKS, 2. Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, 3. Predlog smernic za dolgoročni plan občine Litija, 4. Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija, 5. Poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji, 6. Predlog programa dela zborov za leto 1985, 7. Predlog odloka o hišnem redu, 8. Predlog odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija, 9. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu zazidalnega načrta Graška Dobrava, 10. Predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Litija, 11. Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija, 12. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, 13. Osnutek odloka o proračumrobčine Litija za leto 1985, 14. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih, 15. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 16. Kadrovske zadeve, 17. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a) Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti je poročala, da je od 18 delegatskih mest na sji navzočih 13 delegatov, odsptni so delegati iz delegacij KS V. Kostrev-nica, V. Štanga, Št. Poljane, Dole in Vače. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela je poročala, da je od 127 delegatskih mest na seji navzočih 21 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij: Mizarstvo Gabrovka, TOZD Transportne naprave Dole, TOZD GO Litija, Mesarija, Kovina in VIL konferenca delegacij. Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena Veronika Haup-tman in Martina Kralj. K 1/c.' Zbora sta brez razprave soglasno sprejela zapisnik 18. seje z. dne 4. 12. 1984 in zapisnik 19. seje z dne 26. 12. 1984. K2.I Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (jc bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, uvodno poročilo je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, nakar je predsedujoči Anton Savšek odprl razpravo. Delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je posredovala pripombe, ki se nanašajo na stanovanjsko komunalno dejavnost, promet in zveze, vodno gospodarstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in krajevne skupnosti, delegat KS Jevnica Jernej Kukovica je povedal, da se reka Sava v Kresniških Poljanah že močno zajeda v bregove in bo treba to problematiko rešiti v srednjeročnem planu. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbora sprejemata predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990. Pripombe in predlogi delegacij na predlog smernic se posredujejo predlagatelju, da jih prouči in upošteva pri sestavi osnutka plana občine za obdobje 1986—1990. K 3. Predlog smernic ,za dolgoročni plan občine Litija so prejeli vodje delegacij, uvodno poročilo je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, nato je predsedujoči Anton Savšek odprl razpravo. Delegat Predilnice Litija Boris Zupančič je. podal pripombe, ki se nanašajo na deponijo posebnih odpadkov za ljubljansko regijo (delegacija nasprotuje predlaganim lokacijam v litijski občini) in problematiko odpiranja novih delovnih mest s katerimi bi zmanjševali dnevno migracijo v Ljubljano, delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je posredovala pripombe delegacije in meni, daje predlog smernic . preveč splošen, pripombe pa je podala tudi na poglavja o razvoju prometa, ogrevanja ter razvoju industrije, družbenih dejavnosti in kmetijstva. Glede možnih lokacij deponije posebnih odpadkov za ljubljansko regijo v Široki dolini (Svibno) in Konjskem potoku je poudarila, da delegacija krajevne skupnosti predlaganih možnih lokacij ne sprejema, sekretar občinske skupščine Tine Brilej je razpravljal o konkretizaciji doseganja zastavljenih nalog, daljinskemi ogrevanju, prašičjereji, preskrbi, gostinstvu in turizmu, cesti prek- Konja, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je razpravljal o daljinskem ogrevanju, prašičjereji, gostinstvu in turizmu, deponiji komunalnih* in posebnih odpadkov, ogrevanju in hitri progi Jesenice — Dobova,delegatka upraveobčinske skupščine Veronika Hauptman je podala mnenje delegacije, ki odklanja možne lokacije za deponijo posebnih odpadkov za ljubljansko regijo na Svibnu (Široka dolina) in Konjskem potoku, delegat osnovne šole Litija Rajko Kneževič je razpravljal o telesni kulturi in sicer o plavanju, delegat KS Sava Vladimir Mrzel je menil, da predvidene lokacije posebnih odpadkov niso primerne, delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je podprl razpravo, pripombe in predloge sekretarja .SO Litija Tineta Brileja, predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric je pojasnil, da je odstavek • o deponiji | posebnih odpadkov že črtan iz smernic, razpravljal je še o sanaciji kritičnih točk na cesti Litija — Trbovlje, stroških za izdelavo plana, plavalnih bazenih, športnem parku na Ježi in obvoznici prek. Konja. Zbora sta soglasno z ločenim glasovanjem sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata predlog smernic dolgoročnega razvoja občine Litija (Litija 2000), vse pripombe in predlogi iz razprave pa se posredujejo predlagatelju in strokovnemu nosilcu izdelave dolgoročnega plana občine, da jih prouči in upošteva pri sestavi osnutka in predloga dolgoročnega plana občine. K 4, Informacija o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razprava: delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je povedala, da delegacija izraža nezadovoljstvo na to informacijo, saj se na levem bregu mesta Litija preskrba s pitno vodo tudi po novi investiciji v vodovod, ni izboljšala, delegat KS Jevnica Jernej Kukovica je pripomnil, da imajo krajani Jevnice sicer zagotovljeno vodo iz vaškega vodovoda, vendar ^»jv.j« v^l. ivm.i,uaija av. m, utirat rv.i nicMiiLc i i.iiic vogiar je posredoval pisne pripombe delegacije, ki se nanašajo na porabnike vode, stanje vodovodov, vodnjakov in kapnic, kvaliteto vode, požarno varnost in pomen vode, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je vprašal, kakšen režim je predviden, če bi prišlo do večjega onesnaženja Save, delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je razpravljal o iztrošenosti vodovodnih cevi v Litiji. Z ločenim glasovanjem sta zbora soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata informacijo o preskrbi prebivalstva s pitno vodo na območju občine Litija. K 5. Poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji so delegati prejeli, uvodno poročilo je posredoval predsednik medzborovske komisije Avgust Špat. razprava: delegat Predilnice Litija Boris Zupančič je povedal, da delegacija podpira izhodišča izvršnega sveta k informaciji o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji, delegat VIII. konference Anton Tomažič je razpravljal o programu sanacije in o vprašanjih zagotavljanja sredstev za izvajanje sanacije, pojasnil način izvajanja programa izolacije in poročal o poteku in načinu gradnje stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu, delegat KS Hotič Bcrto Pinterič je vprašal za kakšno izolacijo oken gre ter menil, da bi lahko to uredili občani sami in predložili račun, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je menil, da bo treba pri sanacijskem programu plačati tisto kar je bilo že plačano in bodo nastajale vedno večje težave zaradi naraščanja cen nafte. Po končani razpravi sta zbora z večino glasov prisotnih delegatov (v zboru združenega dela so se štirje delegati glasovanja vzdržali) sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata poročilo medzborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji. K 6. Predlog programa dela zborov za leto 1985 je obrazložil predsednik občinske skupščine Branko Pintar, zbora sta predlog soglasno sprejela. K 7. Predlog odloka o hišnem redu je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, statutarno pravna komisija in predsednik izvršnega sveta Bric Zvonimir so predložili amandmaje, delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je predlagala spremembo 6. člena, delegat KS Litija '— desni breg Avgust Špat je predlagal spremembe k 6., 12. in 13. členu predloga odloka. Po končani razpravi sta zbora najprej soglasno sprejela predložene amandmaje, nato pa še predlog odloka o hišnem redu. K 8. Predlog odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, uvodno obrazložitev je podal načelnik oddelka za ljudsko obrambo Anton Pavliha. Predsedujoči Anton Savšek je odprl razpravo v kateri je bilo postavljeno vprašanje ali bo denar od lastnikov stanovanjskih hiš pobirala občinska uprava za družbene prihodke, če bo to na skupni položnici, je treba prispevek za zaklonišče ločiti ali pa za prispevek izstaviti posebno položnico, delegat VIII. konference Anton Tomažič je menil, da zbiranje teh sredstev ne bo enostavno. Po končani razpravi sta zbora soglasno sprejela odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Litija. K 9. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetem zazidalnem načrtu Graška Dobrava sta zbora soglasno sprejela. 10. Predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85. Statutarno pravna komisija je predložila amandma, da naj se celotno poglavje Kazenske določbe^črta, ker so urejene v zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, razen če predlagatelj smatra, da je treba s kazenskimi določbami urediti tista področja v odloku, ki niso vsebovana v citiranem zakonu, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je izjavil, da se izvršni svet strinja z amandmajem statutarno pravne komisije. Podal je še amandma izvršnega sveta k 6. členu odloka in sicer, I na Bledu, v Ljubljani in v Portorožu '.. j„„„Xa „„ct. ■ 50,00 din v; imeti pokopališče v Litiji in Šmartnem pri Litiji«, dodata naj se dve alinei kot četrta in peta alinea tega člena in sicer: — »Na območju sedaj veljavnega urbanističnega načrta za Litijo in Šmartno pri Litiji z Ustjem ni dovoljeno čuvanje umrlih na domu. Grafični prikaz mej urbanističnega načrta je sestavni del tega odloka«, — »Izjemoma lahko verske skupnosti položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.« Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela najprej amandmaje k predlogu, nato pa še odlok o pokopališkem redu na območju občine Litija. K H. Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. V razpravi je delegat Predilnice Litija Boris Zupančič podal pripombo delegacije k 4. členu tretja alinea — oskrba naselij s toplotno energijo saj delegacija predlaga, naj se to vprašanje prouči s stanovalci Rozmanovega trga in preostalo polovico koris-tnikov družbenih stanovanj oziroma prostorov, kjer je kurjenje urejeno v splošno zadovoljstvo vseh koristnikov, statutarno pravna komisija je predlagala, da se v 5. členu v drugem odstavku točno navede, kaj je sekundarni vod (kineta, kotlovnica...) in kaj je daljinski sistem. Namesto daljave 100 m (varianta 50 m) naj se kot merilo določi dopustne toplotne izgube, oziroma toplotno energijo, kije še primerna za ogrevanje. Komisija tudi smatra, da s tretjo alineo v prvem odstavku 4. člena ne bo rešena visoka cena ogrevalnih stroškov, delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je opozoril, da osnutek odloka ne ureja upravljanje oziroma vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih, zato naj se dopolni z naslednjim besedilom: — vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih, ki obsegajo prometne ulice, — vzdrževanje in postavljanje prometne signalizacije na ulicah, ki niso razvrščene med regionalne ceste. Delegacija predlaga tudi, da se v odloku v okviru vzdrževanja javnih površin doda še vrtičkarstvo, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je vprašal, komu je namenjen 10. člen osnutka odloka, saj ta člen ni jasen, zato naj se v predlogu odloka napiše jasno. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija in ga dajeta v javno razpravo do 5. 4.1985. Zbora sprejemata pripombe in predloge delegatov in delegacij in posredujeta predlagatelju, da jih prouči in upošteva pri sestavi predloga odloka, ki naj se predloži na sejo dne 10. maja 1985. K 12. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 1/85, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je posredoval predlog izvršnega sveta občinske skupščine, da se v 2. členu znesek 60.955,24 din nadomesti z zneskom 42.421,27 din ter da seosnutek spremeni v predlog in sprejme na današnji seji. Razprave ni bilo ter sta zbora najprej sprejela amandma izvršnega sveta, nato pa naslednji (v zboru ZZD se je en delegat glasovanja vzdržal) SKLEP: Zbora sprejemata odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija s tem, da se v drugem členu odloka znesek 60.955,24-din nadomesti z zneskom 41.421,27 din. K 13. Osnutek odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 so delegati prejeli v pisnem gradivu, uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič. V razpravi je delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl opozoril nato, da smo v stabilizacijskem programu občine zapisali, da bomo porabili Je toliko kolikor bomo ustvarili. Nekateri indeksi v osnutku odloka pa kažejo na izredno povečano splošno porabo, delegatka upraveobčinske skupščine Veronika Hauptman je vprašala, zakaj je razlika v indeksu povečanja osebnih dohodkov funkcipnarjev in delavcev upravnih organov, delegat KS Sava pri Litiji Vladimir Mrzel je menil, da je v glavnem namenu 03, št. 37 (Občinska konferenca SZDL) zelo visok indeks povečanja, iz te postavke pa dobijo krajevne organizacije SZDL zelo malo sredstev, član izvršnega sveta Borut Vukovič je podal pojasnila na vprašanja iz razprave. avne puu v/.ui ^.ujuju Maj^n, j^Mp..w-v. ~ ----- Iržcvane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 skupaj s pripombami, ki jih posredujeta predlagatelju, da jih prouči in upošteva pri predlogu odloka. Osnutek odloka se posreduje v nadaljnjo javno razpravo do 15. 2. 1985, predlog odloka bosta zbora obravnavala na seji dne 26. 3. 1985. K 14. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih so delegati prejeli, obrazložitev je podal v. d. direktorjaobčinskeupraveza družbene prihodke Slavko Palčič, ki je obrazložil tudi stališča izvršnega sveta občinske skupščine do osnutka odloka. V razpravi je delegat VIII. konference Anton Tomažič vprašal, kakšna je sedaj davčna stopnja za vikende. Odgovoril je Slavko Palčič, da je stopnja 0,20%, delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je povedal, da usklajevalni postopki med republiško upravo za družbene prihodke in organi federacije ne potekajo dobro. Republiški zakon bi morali že sprejeti. Spremembe davčne zakonodaje ne potekajo tako kot bi morale, saj danes obravnavamo osnutek občinskega odloka, čeprav republiški zakon še ni sprejet, statutarno pravna komisija je predlagala, naj se v 1. členu osnutka odloka črtata besedi »tehničnih izboljšav«, ker davek na tehnične izboljšave ne stimulira aktivnost delavcev na tem področju, v občini Litija pa je tudi sicer inovacijska dejavnost premalo razvita, zato bi obdavčenje pomenilo še dodatno zavoro za razvoj inovacijske dejavnosti. 38. člen naj se spremeni in glasi: »Uprava za družbene prihodke SO Litija izdela prečiščeno besedilo odloka, statutarno pravna komisija pa ga pred objavo pregleda in potrdi.«, predsednica zbora krajevnih skupnsoti Eva Kovic je predlagala, da zbora priporočita Občinski konferenci SZDL, ki naj povede javno razpravo v vseh krajevnih skupnostih, delegat KS Polšnik Anton Korimšek je smatral, da je potrebno povesti javno razpravo o odloku o davkih občanov v vseh krajevnih skupnostih. Po končani razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEPE: 1. Zbora sprejemata pripombe na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in jih posredujeta predlagatelju, da jih prouči in upošteva pri sestavi predloga odloka. 2. Osnutek odloka se posreduje v nadaljnjo javno razpravo do 8. 3. 1985, predlog odloka pa bosta zbora obravnavala na seji dne 26. 3. 1985. Zaradi usklajevanja z repubiiškim zakonom o davkih občanov, predloga odloka ne bo možno objaviti v , Delegatskem obveščavalcu. 3. Zbora predlagata Občinski konferenci SZDL Litija, da izvede organizirano javno razpravo o osnutku odloka. K 15. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil Za storitve so delegati prejeli, obrazložil ga je v. d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič. Statutarno pravna komisija je predlagala, da se 2. člen odloka spremeni in glasi: »Uprava za družbene prihodke občinske skupščine Litija izdela prečiščeno besedilo odloka, statutarno pravna komisija pa ga pred objavo pregleda in potrdi.« Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, se posreduje v nadaljnjo razpravo do 15. 2. 1985, predlog odloka pa bosta zbora obravnavala na seji dne 26.3.1985 K 16 Zbora sta brez razprave soglasno sprejela predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: 1. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolita Dordevič Miodrag in Kumer Tanja. 2. Marko Konjar se imenuje v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje delovnih skupnosti državnih orgariov in društev, 3. V komisijo za pregled letnega davčnega zaključnega računa se imenujejo: Slavka Urigelj kot predsednik ter Borut Vukovič in Martina Plaznik, kot člana. K 17.. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je vprašal, koliko sklepov zborov občinske skupščine ni bilo realiziranih, sekretar občinske skupščine Tine Brilej je pojasnil, da je v teku postopek preverjanja nosilcev nalog pripravljeno poročilo za zbore občinske skupščine. Delegat KS Polšnik Anton Korimšek je vprašal, zakaj delegatov iz KS Dole ni več na sejo. sliši se namreč, da niso zadovoljni z izvajanjem programa samoprispevka, ker ostajajo nerealizirane naloge ravno na Dolah pri gradnji šole in ambulante. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je pojasnil, daje delegacija koncem decembra 1984 pisno obvestila Predsedstvo občinske skupščine, da se ne bodo udeleževali sej, pismo ima naslednjo vsebino: »Člani delegacije za sejo občinske skupščine zbora krajevnih skupnosti j Dole pri Litiji smo se sestali in sklenili, da v bodoče nismo več pripravljeni hoditi na seje skupščine v Litijo, ker se potrebe KS Dole na splošno ne upoštevajo in se sklepi ne izvajajo, zato se delegacija v imenu krajanov počuti zapostavljena«. Pismo so podpisali vsi člani delegacije. Seja je bila končana ob 15. uri. točka 2 Osnutek Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SRS,št. 53/76), 69. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 24/83 pr. h.), 15. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. I. SRS, št. 21/77) (Ur. I. SRS, št. 12/77, 30/78) in 206. člena Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.................. Skupščina občine Litija sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija 1. člen S tem Odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatera določila Odloka o delovnem času v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 2/84). 2. člen Spremeni se drugi odstavek 11. člena Odloka ki se glasi: »Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom določijo začetek delovnega časa med 7. in 8. uro, konec delovnega časa pa med 19. in 20. uro oziroma ob sobotah ob 12. uri.« 3. člen Za 13; členom Odloka se doda nov 13. a člen, ki se glasi: »Prodajalne gospodinjskega plina so dolžne poslovati štirikrat tedensko in to v ponedeljek, sredo, petek in soboto štiri ure. Začetek poslovnega časa določijo med 14. in 15. uro, konec delovnega časa pa med 18. in 19. uro. ter-ob sobotah od 8. do 12. ure.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Litija, dne PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko PINTAR Obrazložitev: Odlok o delovnem času v občini Lilija je bil sprejet v decembru 1983 in objavljen v Uradnem listu SRS. št. 2/84). Pri sklepanju samoupravnega sporazuma o sobotnih dežurstvih, kot to določa 8. člen Odloka o delovnem času, so organizaciji združenega dela s področja trgovine skupaj s svetom potrošnikov Krajevne skupnosti Litija desni in levi breg predlagale, da delovni čas prodajalen z živili ob sobotah traja do 12. ure in ne do 14. ure kot je to določeno v sedaj veljavnem Odloku. Ob sobotah dcžurajo dve trgovini z živili v mestu Litija in ena v Šmartnem pri Litiji, zato je iz ekonomskega vidika utemeljeno, da je poslovanje prodajaln z živili ob sobotah do 12. ure od 12. ure dalje pa poslujejo dežurne trgovine kot to določa medsebojno sklenjen samoupravni Liliji. S spremembo in dopolnitvijo Odloka o delovnem času pa se dodaja tudi nov člen. s katerim se ureja tudi delovni čas i prodajaln gospodinjskega plina. V dosedanjem Odloku to vprašanje ni urejeno je pa nujno tudi za to dejavnost opredelili delovni čas. Na območju Gospodinjskega plina je ustrezno urejena v šmartnem pri Litiji in v Moravčah pri Gabrovki. medtem ko v Litiji potekajo aktivnosti za ureditev objekta (montažni kiosk) za skladiščenje in prodajo plina. V občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija ugotavljamo, da so predlagane spremembe in dopolnitve Odloku o delovnem času v občini Lilija utemeljene. PREDLOG: Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času se posreduje v obravnavo občinski skupščini s predlogom, da se ga po obravnavi na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti posreduje v javno razpravo do 30. aprila 1985. Po javni razpravi bo ob upoštevanju pripomb in i predlogov izdelan predlog Odloka in posredovan v obravnavo in sprejem občinski skupščini. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 3 Osnutek: Skupščina občine Litija je na podlagi L in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. I. SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 206. člena Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 23/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne...............sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 1. člen Spremeni se drugi odstavek 2. člena Odloka o turistični taksi na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 16/84) tako, da se glasi: »Turistična taksa znaša za nočitev v gostiščih in zasebnih sobah: — za domače goste 30,00 din — za tuje goste 60,00 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Litija, dne PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko PINTAR Obrazložitev: Odlok o turistični taksi na območju občine Litija je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/84. Turistična taksa po tem Odloku je znašala za nočitev po osebi v hotelih, gostiščih in zasebnih sobah 30,00 din, v campingih pa 10,00 din. Turistična zveza Slovenije nam je poslala predlog Odbora podpisnikov Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v hotelih, gostiščih in zasebnih sobah 30,00 din, v campingih pa 10,00din. Turistična zveza Slovenije nam je poslala predlog Odbora podpisnikov Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982—1985, ki je na svoji seji dne 16. januarja 1985 oblikoval predloge za poenoteno višino turistične takse v SR Sloveniji za leto 1986. Turistični kraji bodo tudi v letu 1986 razporejeni v tri kategorije in bo turistična taksa za domače in tuje goste različna. Spodnja meja, ki jo predlaga Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse za leto 1986 naj bo: I. na Bledu, v Ljubljani in v Portorožu — za domače goste • 50,00 din — za tuje goste 100,00 din H. V turističnih krajih z bolj urejeno infrastrukturo (Ankaran, Bohinj, Bovec, Celje, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Izola, Kamnik, Kranjska gora, Lipica, Maribor, Nova Gorica, Otočec, Piran, Postojna, Radovljica, Rogaška Slatina, Radenci, Šmarješke Toplice, Titovo Velenje, — za domače goste 40,00 din — za tuje goste 80,00 din III. V ostalih turističnih krajih med katere spada tudi Litija se predlaga: — za domače goste 30,00 din — za tuje goste 60,00 din V spremembi Odloka predlagamo, da ostane turistična taksa na območju občine Litija za domače goste nespremenjena, medtem ko znaša za tuje goste 60,00 din. Z Odlokom o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija pa se s spremembo drugega odstavka 2. člena Odloka iz dosedanjega besedila črtata besedi »hoteli« in »campingi« to iz razloga, ker na območju občine ni objekta, ki bi bil po kategorizaciji gostinskih objektov razvrščen v kategorijo hotelov kot tudi ne legaliziranih prostorov za urejeno campiranje. Zato se z besedilom spremembe predmestnega odloka ureja tudi to vprašanje. PREDLOGI: Osnutek Odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija se posreduje v obravnavo občinski skupščini s predlogom, da se ga po obravnavi na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti posreduje v razpravo do 30. aprila 1985. Po javni razpravi bo ob upoštevanju pripomb in predlogov izdelan predlog Odloka in posredovan v obravnavo in sprejem občinski skupščini. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 4 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 12. člena zakona o cestah (Ur. I. SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.............. sprejela ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi 1. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se na območju občine Litija določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti ter zagotavljanja sredstev za te namene. t 2. člen Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste^iter niso opredeljene kot komunalni objekti in s katerimi se gospodarijo organizacije združenega dela za ceste ali druge organizacije združenega dela. II. Gospodarjenje z javnimi potmi 3. člen Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z. uporabniki, vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene. 4. člen Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh z izjemo priključitve le-teh na javne ceste z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa. O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po navodilih in pomoči pristojnega upravnega organa za promet in zveze. 5. člen Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost. Strokovne službe samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost skupaj s krajevnimi skupnostmi opravijo razvrstitev javnih poti na podlagi kriterijev, ki jih pripravi in sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost (varianta.za cestno dejavnost) najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka. Ustanovitev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalca javne poti. 6. člen Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki, krajevne skupnosti, Samoupravne interesna skupnost za komunalno dejavnost, Samoupravna skupnost za ceste občine Litija in organizacije združenega dela s področja gozdnega gospodarstva. 7. člen Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnjih in storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, so dolžni plačati povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti. 8. člen Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za urbanizem, gradbeništvo in komunalo. 9. člen Prekopavanje, podkopovanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti. 10. člen Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet in obratno, je ob javnih poteh 8 m širok (varianta, najmanj 2 m) varovalni pas. V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjske zgradbe in druge stavbe ter naprave. Za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega in opornega zidu, je varovalni pas lahko tudi ožji. Za graditev v varovalnem pasu iz tega člena izdaja soglasje občinski upravni organ pristojen za urbanizem, gradbeništvo, in komunalo, če ni ogrožena varnost prometa in če to dopuščajo predpisi o urejanju naselij. 11. člen Določbe 10. člena tega odloka se ne uporabljajo za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti. 12. člen Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo. 13. člen Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano: 1. odvajati na javno pot sneg ali led in puščati sneg ali led, ki zdrsneš strehe na javno pot, zr. uumgau na jctvuu jjin »neg au teu m puscau sneg au iai. Ki zarsnes strehe na javno pot, 3. vlačiti pojavni poti hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, 4. ovirati odtekanje vode z javne poti 5. postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se v tam poslabša ali onemogoči preglednost javne poti. ali drugače ovira ali ogroža promet,. če se s tem poškoduje javna pot, 6. opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet 7. poškodovati prometno signalizacijo 14. člen Če določene zadeve niso opredeljene s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah. III. Kazenske določbe 15. člen Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnjih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot, in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti (7. člen) 2. kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (9. člen) 3. kdor brez soglasja občinskega upravnega organa za urbanizem, gradbeništvo in komunalo gradi v varovalnem pasu stanovanjske zgradbe, druge stavbe ali naprave, ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo graditi (10. člen) 4. kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti (12. člen) 5. kdor odvaja na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine (1. točka 13. člena) 6. kdor odlaga na javno pot sneg ali led in pušča sneg ali led, da zdrsne s strehe na javno pot (2. točka 13. člena) 7. kdor vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druga kmetijska orodja ali druge tovore (3. točka 13. člena), 8. kdor ovira odtekanje vode z javne poti 4. točka 13. člena), 9. kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale ali predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet ali če s tem poškoduje, javno pot (5. točka 13. člena). 10. kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti, kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati prornet (6. točka 13. člena) 11. kdor poškoduje prometno signalizacijo (7. točka 13. člena) Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 dih. 16. člen Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalni inšpektor občine Litija. IV. Končne določbe 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ. Štev.: Litija, dne............ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: Branko Pintar Obrazložitev: Način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja, varstva javnih poli in zagotavljanja sredstev za te namene pravno sedaj v občini Litija ni me/eno. V odloku o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Lilija Uradni list SRS. št. 43/73 so bile oblikovane le krajevne ceste in druge skupine, to je nekategorizirane ceste, medtem ko druge dovozne pot i (vaške in poljske poti ter gozdne poti. ki so v javni rabi ki so družbena lastnina, niso bile obravnavane. Z ustanovitvijo samoupravne skupnosti za ceste v občini Litija je skupščina skupnosti na prvi seji skladno z določili Zakona o cestah (Ur. I. SRS. št. 38/8Ij.po predhodno izvedenem postopku sprejela sklep o kategoriziranih cestah na območju občine Litija (lokalne ceste). To je bila osnova da je bil v zborih občinske skupščine sprejeTodlok o prenehanju odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah in objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 16/84. Zu vzdrževanje kategoriziranih cest v občini Lilija skrbi cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje Ljubljana, terenski obrat Litija. Vzdrževanje ostalih javnih poti. ki so v javni rabi in so družbena lastnina pa sistemsko ni bilo in ni urejeno oz. vzdržuje le-te posamezna krajevna skupnost, vsaka na svojem območju v okviru materialnih možnosti. Te pa so izredno skromne saj krajevne skupnosti ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, ki bi omogočala ustrezna vzdrževanja prej omenjenih javnih poti. Od leta 1983 se v okviru Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za vzdrževanje javnih poti v krajevnih skupnostih zagotavljajo finančna sredstva, ki se po kriteriju dolžine krajevnih cest v krajevni skupnosti razdeljujejo med krajevne skupnosti. V letu 1983 je bilo v te namene zagotovljeno 1.500.000.00 din kar je glede na skupno dolžino krajevnih cest (teh je 329 km) na I km znašalo 4.599.00 din. Ta sredstva pa glede na dolžino vseh javnih poti in na stanje le-teh, ter obseg nujno potrebnih vzdrževalnih del. ki bi zagotavljala pogoje za varnost prometa na teh javnih poteh ne zadoščajo. Iz teh razlogov je bilo potrebno to področje pravno uredili in opredeliti katere ceste in poti seštejejo za javne poti. kar je določeno v I. in 2. členu tega osnutka odloka. Materialna podlaga za predmetni odlok je 12. člen zakona o cestah, ki občinskim skupščinam daje pooblasti/o da urede, uporabo in vzdrževanje javnih poti in druga razmerja v zvezi z njimi ter pravico in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi. Z omenjenim zakonom je ureditev uporabe in vzdrževanje javnih poti namenoma prepuščeno občinskim skupščinam, da glede na svoje specifičnosti sprejme ustrezen odlok, seveda ob primerni uporabi načel iz zakona o cestah (Ur. I. SRS. št. 38/81) kar je pri sestavi tega odloka upoštevano. Osnutek odloka ima štiri poglavja. ' V poglavju splošne določbe je podan namen lega odloka in opredelitev kar se šteje med javne poti. Temeljna poglavje je gospodarjenje z javnimi potmi. V 3. členu je določeno, da z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Poleg tega pa tudi. da javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki. Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki, krajevne skupnosti, samoupravna komunalna skupnost.samoupravna skupnost za ceste in organizacije združenega dela s področja gozdnega gospodarstva. To pomembno določilo, kije navedeno v 6. členu osnutka odloka bo in mora biti osnova za sistemsko zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev krajevnih skupnostim za vzdrževanje javnih poti. ki naj bi jih sprejela skupščina samoupravne komunalne skupnosti ali cestne skupnosti. Z odlokom pa se ureja tudi opremljanje javnih poti s prometnimi znaki glede na namene uporabe in poseg v javne poti (prekopavanje, podkopa-vanje in podobno). V poglavju kazenske določbe so navedeni prekrški glede kršitve določil tega odloka, ki se kaznujejo z denarno kaznijo. PREDLOG: Osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi se posredujejo v obravnavo občinski skupščini s predlogom, da se ga po obravnavi posreduje v javno razpravo do 30. aprila 1985. Litija. 21. 2. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 5 Predlog Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Ur. I. SRS,št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1985 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 163.764.535 din in se razporedijo — za splošne družbene potrebe 163.514.535 — za tekočo proračunsko rezervo 250.000 '"šmejb 'prdvzettiati obveznosti po ' pogodbah, , in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso posebej zagotovljeria sredstva v okviru sredstev!za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti ter organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzamejo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. •■ Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito iri smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni orgah oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je . odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna občine. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi razporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru v proračunu razporejenih sredstev, če bi Se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. 2. člen Od prihodkov proračuna za leto 1985 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1% prihodkov. 3. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve. 4. člen Sredstva občinskega "proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom SLO Litija ali Izvršnega sveta SO Litija drugače določeno. 5. člen Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta. Občinski upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti ter organov ne PLAH PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA ,8. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 din v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno).'' 1 , 9. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1985 dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1985. 10. člen Pregled in razporeditev prihodkov po glavnih namenih jesestavni del tega odloka in se objavi skupaj s tem odlokom v Uradnem listu SRS. n'' ', ;V ,11. člen • , , bttiii ■ ■ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i . PRESEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: ¡,■117' Branko Pintar OBČINE LITIJA ZA LETO 1985 Vrsta prih. Prihodki Znesek Gl. nam. Razporeditev prihodkov Znesek 0 Prenesena sredstva 13o.ooo 01 Dejavnost organov DPS 123.18o.939 1 Davki iz OD in na davek 65,876.495 02 Sofinanciranje LO in 0ŠT0 912.455 2 Prometni davki, davki na dohodek od premoženja 72,218.000 03 Dejavnost organov DPO 14,24o.o73 3 Takse 7,416.000 04 Negospodarske investicije 3,589.71o 5 6 Denarne kazni 3,9oo.l67 Prihodki upravnih organovl2,723.873 08 09 Sred.za uveljav.temelj, pravic borcev,vojaških inval. Zdravstveno varstvo 11,247.665 150.000 7 Prihodki drugih DPS - dopolnilna sredstva .. 1,500.000 10 Sred.za sploš.kom.porabo 3,8o8.875 11 Sred.za krajevne skupnosti 2,873.958 16 Investicije v gospodarstvu 2^400.000 17 Tekoča proračunska rezerva 25o.ooo 18 Izloč.sred.1% v pror.rez. l,llo.86o SKUPAJ : 163.587-175 V''" l;i 163,764.535 ( PREDLOG PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LITIJA ZA LETO 1 9 8 4 A) PRIHODKI Vrsta Vrsta prihodkov Rebalans 1984 Plan 1985 % 1 2 3 4 5 . C Sred,prenesena iz pre.l.leta 1.423.640 .00 13o.ooo 9 SKUPAJ: ' l,423.64o,oo 13o.000 9 1? Davek iz OD delavcev 15»ooo.ooo ,00 23,136.600 154 13 Dav.iz OD od kmet.dejav. 3,2oo.ooo , 00 4,69o.895 147 14 Dav.iz OD od sam.opr.obrti in drugih gos.dejavnosti - po dejanskem dohodku 16,ooo.ooo , 00 22,500.000 145 - v pavšalnem letnem znesku 1,4oo.ooo ,00 2,?oo.ooo 193 - v odstotku po odbitku 3,186.ooo »00 4,683.ooo 147 14 Dav.iz OD od avtor.pravic paten.in tehn.izboljšav 59o.ooo ,00 855.000 145 - v pavšalnem letnem znaeku 4o.ooo ,00 50.000 125 - po odbitku 2,945.ooo ,00 4,796.000 163 ^6 Davek od skup.doh. 1,800.000 ,00 2,465.000 147 = ■= = = = SKUPAJ : 44,161.000,00 65,876.495 149 ?3 Pos.obČ.dav.od prom.proizv. in od plač.za stro.odst.dch. pos.rep.dav.od prom.proizv. Fos.obč.dav.od prom.za alk.pij. - družbeni sektor 15»93o.ooo, , 00 ?3,895.ooo 150 - zasebni sektor 3,000.000. ,00 4,65o.000 155 Fos.obč.dav.od nrora.z umet. in brezalk.pijncami - riru;:beni sektor - zasebni 'sektor 33o.ooo, 60.000, ,00 ,00 46?.ooo 69.000 152 145 Od st.doh.po3.rep.dav.od prom.proizv. 1?.564.360, ,00 29,62o.000 169 los.obr.dav.od plač.za štor. / - sru~beni sektor 2o9.ooo, -00, 292.000 145 - zasebni sektor l,300.000, 00 2,66o.ooo 2o4 S K U P A J : 38,393.360, 00 61,648.ooo 161 24 Dav.od prom,nepremičnin 4,4oo.ooo, ,00 5,loo.ooo 116 SKUPAJ ; 4,4oo.ooo. ,00 5,loo.ooo 116 25 Dav.na doh.od prem.inprem.prav. 1,000.000, ,00 700.000 7o Dav.od premož.na ded.in dar. 7oo.000, ,00 7?o.ooo lo2 25 Dav.od premmženja - na pos.od tovor.cest.motor. prik.vozil ter kombijev 2o.000,00 / / ~ stavb.poeiprost.in vikendov 2,7oo.ooo,oo 3,82o.ooo 141 ___Davčna dob.od iper na srečo_lfo.000,00_2?o.opo 155 SKUPAJ : 33 Takse: Upravne takse in obč.ad.takse Takse na prom.park.in kop. Komunalne takse _Sodne takse _ 4,570.000,00 5,47o.ooo 12o SKUPAJ : 51 Den.kazni,ki prip.občini Don.kazni (odst.den.3o%,?o%) SKUPAJ : Prih.upr.org. in prih.org.DPS Prih.obč.org. 1, ,2oo .000 ,00 1. ,926,000 16o 1, »5oo .000 ,00 2 ,250.000 15o 2o .000 , 00 4o.ooo 2oo 2. ,2oo .000 ,00 3 ,2oo.ooo 146 4, ,92o .000 ,00 7 ,'+16.000 15o 30.000,00 2,57o.,000,^,0,0 35.ooo 3-S65.I67 116 JJ2S_ 2,600.000,00 6,948.175,00 3,9oo.l67 15o 12,693.373 183 SKUPAJ: 6,968.175, ,00 12,723.873 183 ............... ............... ................. .............0.. ....... SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI: lo5,888.ooo, 00 162,264.535 153 .«.«.=.==....... ....»=, Poe.iz rez.skl.proračuna ' / / / Dopolnilna sred.pror.SRS 3,151.000, 00 1,500.000 47 SKUPAJ : 3,151.0oo,oo l,5oo.ooo 47 SKUPAJ PRIHODKI: llo.587.175,oo 163, 764.535 148 GLAVNI NAMEN 01idej.org.DPS 1 oseb.doh.vola.in imen.funkc. lo,386.054 16 ,72o.8oo I60 2 Oseb.doh,obč.štaba.za ter.obr. in SSP OSTO SOB Litija / 6 ,139.45o / 3 Dnev.in pot.str.volj.in im.funkc. I60.000 2o8.ooo 13o 4 Nagrade volj.in imen.funkc. 477.323 95o.ooo 199 5 Nadom.za delo raz.kom. 45.o53 50.000 111 6 Povrač.pot.str.deleg. 2o.000 50.000 25o 7 Reprezentanca 143.2oo 200.000 14o 8 Skupnost občin Ljub.regije 74.2oo 89.660 121 9 Skup.slovenskih občin 2o9.86o 242.3oo 145 lo Objave in oglasi 2oo.ooo 35o.ooo 175 11 Sof.Gasila občanov 1,202.156 1 ,800.000 15o 12 Delegatski obveščevalec 887.768 1 ,331.652 15o 1 2 3 4 5 13 Str.za obč.praznik 12o.000 17o.ooo 142 14 Str.za izpit.kom.za izpite dvokol. 8.I00 / / 15 Stroš.kom.za vzg.v cest.prom. 9.88o 25.000 253 16 Stroški SDK - (banč.str) 9o.ooo 130.000 144 17 Vzdrž.poroč.sobe (ZIK) 268.000 55o.ooo 2o5 18 Najemnine 54.000 7o.ooo 13o 19 Sofinanciranje inšpekcij 12o.ooo 2oo.ooo 166 2o Str.za potrebe pri pročanju 80.000 250.000 313 21 Zgod.arhiv. Ljubljana 19.4J9 45.853 256 22 Reg.zavod.za spomen.var. Ljubljana 260.000 36o.000 138 Sredstva za delo uprav.organov. 23 Del.skup.upr.org. - OD 4o,o44.7o6 58.o7o.ooo 145 24 Sklad skup.porabe (DSin volj.imen.) 1,500.000 2 ,175.ooo 145 25 Mater str. (DS in volj.in imen) 7,199.844 lo ,009.800 14o 26 Amortizacija 500.000 95o.ooo 130 27 Org.za kaznovanje prekrškov 2,887.o7o 3 ,923.14o 136 28 Temeljno sodišče Ljubljana 7,9o9.ooo 11,917.684 151 29 Temeljno Javno tožilstvo Ljub. l,239.ooo 1 ,856.967 15o 3o Občin.Javno pravobranilstvo Ljub. 382.978 572.930 15o 31 Sodišče združ.dela v Ljubljani 376.000 555.353 145 32 Družb.pravobranil. samoupr.Lj. 283.997 411.800 145 33 Upr.Javne varnosti LJubljana 1,600.000 2 ,32o.ooo 145 34 Sklad.skup.por.UJV Ljubljana / / / 35 Sklad.opreme UJV Ljubljana 59.ooo 85.55o 145 36 Referendum za obč.samoprisp. / 4OO.00O SKUPAJ: 78,816.628 123 ,180.939 156 .... «....... = = »«-- = ».»..»•»..««»--« ».=■»■ ........... .............. ..... GLAVNI NAMEN 02 37 Financiranje LO in OŠTO 4,325.83o 912.455 21 SKUPAJ : 4,325.83o 912.455 21 .... ,«.....«..=.»«=-.-=..».».»-..»»-«--..= ........... ....< .......... ..... GLAVNI RAMEN 03 38 Občinska konf.SZDL Litija 4,745.o73 7 ,122.7o8 15o 39 Občinska konf.ZSMS Litija 2,536.196 3 ,677.5oo 145 4o Občinski odbor ZZB NOV Litija l,111.75o 1. ,814.27o 163 41 Občinjki odbor ZRVS Litija 771.560 ■ /1. ,140.000 14S 42 Občinska konferenca ZKS Litija 15.342 22.245 145 43 Občinski odb.aktivistov OF-SZDL 5o.ooo 188.950 377 44 Kamniško zasavski odred 27.96? 37.ooo 132 45 Zap.dol.odb.stal.odb.lit.okr. 27.962 37.ooo 132 46 Odbor skup.borcev VOS-OF 27.962 37.ooo 132 47. Jolenjski odbor IvCV in POS 27.96? 37.ooo 132 48 Odbor Il.crupo odredov 27.962 50.000 179 4? oofinanciranje medobčin.društva CI 28.000 36.4oo 132 5o Cd btor>.komunalne takse Po.000 4o.ooo 2oo 0 1. U F A J : 9,417.731 14 ,?4o.o73 151 = = = = ......................= = =a........ ........... ....1 .......... = = = == GLAV}'! Ma 04-nes.invest. 51 Gradnja u:>r.prost.-nn.pri 3B 3,171.ooo p ,850.000 89 5? Sred.za odplnč.an.-prost.plan 16o.84o 16o.84o loo 5*. Sred.za odnlač.an.za stan.kiiplj.iz pror.2o.ooo ?o.ooo loo 54 /.nl^iti.rarn";.za sluvb.avtom.in sklad. prost« / 558.870 / SKUPAJ: 3,351.84o 3 ,589.71o lo7 , GLAVi'1 !:/U-!J: CO-sred.za uveljav.temelj. pravic borcev,vojaških invalidov 55 otal.drufb.ronoč.borcem NOV 6,76o.000 lo ,417.665 154 56 Izredna pomoč svojcem borcev NOS l?o.ooo 2oo.000 166 57 - iomoč dručinan kadrovcev loo.ooo 200.000 2oo 58 Klimat.in topliš.zdrav.bor.NOV 170.000 250.000 147 59 Odplač.anuitet Bonjole / / / 60 Proviivninsko varstvo kmetov 75.000 180.000 24o S K U F a J : 7,225.000 11 ,?47.665 156 .... ..................................... ........... .......... ...... GLAVNI NAMEN 09-sred.za soc.var. 61 Mrliško oftled.služba-prevozi-abdukc. llo.000 15o.ooo 1?6 2 I E.S.i........ llo.000 15o.ooo 136 GLAVNI-NAMEN 10-Sred.za spi.por. 62 Nabava hišnih tablic 50.000 7o.ooo 14o 63 Vzdrževanje pokopališč NOV 92.96o 133.4oo 145 64 Hed.vzdrž.zemliškega katastra 3o7.93o 447.000 145 65 Izvajanje geod.del 3o7.93o 447.000 145 66 Izdelava reg.območ.ter.enot 74.3oo lo7.?35 145 67 Sofinanc.urbanistične službe 450.000 700.000 156 68 Uskladitev prost.plana ter urb.plana obč. Litija 387.5oo / / 69 Vzdrž.cest.preh.preko žel. 325.360 471.770 145 7o Sof.izd.reg.družb.pl.LJ.reg. / / / 71 Izd.dolg.plana obč.Litija 560.000 1, 1400.000 25o 72 Izd.urbanis.zasnove za Litijo in Šmartno,, 120.000 / / 73 Financ.dogov.o skup.temelj.plana ljub,regije za obd.86-90 31.97o 31.970 loo SKUPAJ : _2.7o7.95o_ .-J, ,808.875 141 GLAVNI NAMEN 11-Sred.za kraj.skup. 74 Financiranje kraj.skupnosti 1.982.o4o 2,873.958 145 SKUPAJ: l,982.o4o 2 ,873.958^ 1 2 3 4 5 75 76 77 GLAVNI NAMEN 16-Interveno.v gospod. Intervencije inšpekcij.služb Sred.za zat.žival.kuž.bolezni Intervencije v proizv.hrane-blag.rez 7o.ooo 1,5oo.ooo / 15o.ooo ?,?5o.ooo / 214 15o / 78 S K_U_F_W_: GLAVNI NAMEN 17 Tekoča proračunska rezerva l,57o.ooo 19o.l56 2^400.000 ?5o.ooo ..153 151 79 SKUPAJ : GLAVI. I NAMEN 18 Izloč.v stal.pror.rez. 1 /o od prih.proračuna 190.156 89o.ooo 250.000 1,110.660 131 l?5 SKUPAJ : B90.000 l,llo.86o 1?5 SKUPAJ ODHODKI : llo,587.175 163.764.5J5 148 Obrazložitev Osnutek proračuna sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala na seji dne 5. 2. 1985. Predlog proračuna je za 290.895 din višji od osnutka, na dohodkovni strani smo povečali dohodke od davka iz OD od kmetijske dejavnosti, kar je utemeljeno glede na to, da odmera v letu 1984 ni bila izvršena, akontacije pa so bile relativno nizke, na odhodkovni strani pa je globalno povečanje posledica kriterijev in meril za določitev finančnih sredstev za občinske priznavalnine, ki nam jih je posredoval Republiški komite za borce in vojaške invalide. Ostala povečanja sredstev za posameznim porabnikom pa gredo na račun zmanjšanja v osnutku predvidenih sredstev za nakup gara ž in skladiščnega prostora, sredstev za skupnost občin ljubljanske regije ter črtanja sredstev za izdelavo urbanistične zasnove za Litijo in Šmartno. V glavnem namenu 01 so bila na podlagi zahtevka (v osnutku je bila naša ocena) za 14.240 znižana sreds.va za skupnost občin ljubljanske regije. Upoštevati je možno tudi novi za 52.470 din večji zahtevek občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana nam je posredoval zahtevek za 650.905.00 oziroma upoštevajoč novo sistemizacijo, ki jo je naš izvršni svet že potrdil. 678.565,00 dinarjev. Upoštevajoč načelno stališče izvršnega sveta, da naj se pri sestavi proračuna za vse uporabnike proračuna upoštevajo enaka merila oziroma se vse uporabnike obravnava na enak način, zahtevku nismo mogli v celoti ugoditi, ampak ostaja za ta organ enak odstotek rasti kot za delovno skupnost oziroma upravni organ občinske skupščine. Problem tega in drugih pravosodnih organov bo potrebno reševati ob rebalansu proračuna. Za materialne stroške in posebne namene postaje milice bi morali zagotoviti 4.100.000 dinarjev (od tega 2.975.000 din za materialne odhodke). Tudi za reševanje te problematik e velja isto. kar je že rečeno zgoraj. Glede na.priprave za uvedbo IV. občinskega samoprispevka je bilo potrebno vključiti novo postavko za kritje stroškov priprav in izvedbe referenduma. Naj opozorimo, da gre za najnujnejše izdatke saj bi po grobih ocenah za celovitejšo propagandno akcijo potrebovali vsaj 1.000.000 dinarjev. V razpravi na zboru združenega dela je bilo tudi postavljeno vprašanje, zakaj je razlika v indeksu povečanja osebnih dohodkov funkcionarjev in delovne skupnosti. Naj ponovno pojasnimo, da je v obeh primerih indeks rasti glede na dejansko realizacijo 145, prikazani indeks pa se nanaša na rebalans, ko za voljene in imenovane niso bila zagotovljena zadostna sredstva. V glavnem namenu 03 je bilo OK SZDL priznano dodatnih 100.000 din za kritje stroškov v zvezi s pripravami za volitve v prihodnjem letu, občinskemu odboru ZZB NOV pa 160.000 dinarjev in sicer za vzdrževanje doma borcev in mladine ter izvedbo proslave ob štiridesetletnici osvobo-ditvex V razpravi na zboru združenega dela je delegat iz KS Save menil, da je indeks povečanja sredstev za OK SZDL zelo visok- ter da krajevne organizacije SZDL iz te postavke dobijo zelo malo sredstev. Finančni načrt OK ZSDL upošteva za osebne dohodke rast 145, večjo rast pa za materialne stroške. Finančni načrti organov iz glavnega namena 03 se usklajujejo v okviru predsedstva OK SZDL, pri čemer so seveda še vedno vezani na splošne okvire dovoljene rasti splošne porabe. V glavnem namenu 04 smo zmanjšali predvidene izdatke za nakup skladiščnega prostora v višini 150.000 dinarjev. Sredstva bomo skušali zagotoviti ob rebalansu proračuna. V glavnem namenu 08 so bila sredstva za občinske priznavalnine glede na merila republiškega komiteja za borce in vojaške invalide povečana za 342.665 dinarjev, saj ta merila predvidevajo, da bi za občinske priznavalnine v letu 1985 v celoti porabili 10.867.665 dinarjev. V glavnem namenu 10 predlagamo, da se iz proračuna izločijo v osnutku predvidena sredstva za izdelavo urbanistične zasnove za Litijo in Šmartno, ter da se tudi ta postavka sofinancira iz na posebno partijo izločenih sredstev od davkov občanov, ki so bila v letu 1984 realizirana nad dogovorjeno višino rasti sredstev za splošno porabo. Ta sredstva je po dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na favni občin v SRS možno uporabiti za financiranje prostorskih delov planskih aktov oziroma za financiranje prostorskih izvedbenih načrtov. Glede vprašanja delegata obrtnega združenja v zboru združenega dela ali je proračun tako trden, da ga ne bo treba kasneje spet spreminjati je potrebno pojasniti, da že sam dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 predvideva usklajevanje rasti proračuna z rastjo ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji. Metodologijo za izračun dovoljene višine proračuna smo podrobno obrazložili pri osnutku proračuna, zato naj tokrat samo ponovimo, da se do ugotovitve stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva osnova za izračun dogovorjene porabe za letošnje leto poveča za 46%. Prav tako ni mogoče upoštevati pobude iste delegacije, da se morebitni višek sredstev nameni za vodni rezervoar v Litiji. Morebitni presežki se bodo izločali na posebno partijo proračuna občine in se smejo uporabiti samo za oblikovanje blagovnih rezerv, obnovo in modernizacijo oddaj-niškega in prenosnega sistema RTV in izdelavo prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. Predlagamo, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti odlok sprejmeta v predloženem besedilu. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo točka 6 Gradivo bodo prejeli vodje delegacij skupno z vabilom točka 7 Predlog Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83), L člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. I. SFRJ, št. 43/83 in 66/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3.1985 sprejela * ' ' '' v- ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ur. 1. SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7/80, 11/81,12/82,41/83) se v tarifi, kije sestavni del tega odloka, tar. št. 2 spremeni tako, da se glasi: Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, traktorjev ter motornih koles s prostornino nad.125 cem, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — po stopnji 10%, če je vozilo prodano po poteku. 1 leta do 2 leta od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, traktorjev ter motornih koles, če obseg škode presega 50% vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. 2. člen Tarifna številka 3 se spremeni tako, da se glasi: »Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6% — od medice 15% — od piva 30% — od naravnega žganja in vinjaka 40% — od drugih alkoholnih pijač 60% V opombi k tarifni številki 3 se prva alinea 1. točke spremeni tako. da se glasi: — »za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po višini 30% od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki«. 3. člen Uprava za družbene prihodke skupščine občine Litija izdela prečiščeno besedilo odloka, statutarno pravna komisija pa ga pred objavo pregleda in potrdi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PRESEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar Obrazložitev; Osnutek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je obravnaval Izvršni svet skupščine občine na svoji 78. seji dne 31. I. 1985 in ga je predložil skupščini občine v obravnavo zaradbriprave predloga odloka. Skupščina občine je osnutek odloka obravnavala na svoji seji dne 5. 2. 1985 in ga je sprejela. Osnutek odloka je bil pripravljen v skladu z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. V njem je bila predlagana obdavčitev preprodaje traktorjev, če so ti prodani v roku dveh let od nabave, tako kot je že dosedaj predpisana obdavčitev za preprodajo osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles nad 125 tem. V predlogu odloka so povzeta vsa določila iz osnutka, poleg tega pa je vključena še sprememba v obdavčitvi alkoholnih pijač, ki je nastala s spremembami zveznega in republiškega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. S spremembami in dopolnitvami zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 71/84) z veljavnostjo od 1. 1. 1985. je bila med drugim spremenjena tudi davčna osnova za obračunavanje prometnega davka od alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kadar je promet opravljen s strani gostinskih organizacij združenega dela in s strani samostojnih gostincev. Do spremembe zakona je za navedene organizacije in samostojne gostince predstavljala davčno osnovo za obračunavanje tako temeljnega kot posebnega prometnega davka — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo. S spremembo zakona pa je kot davčna osnova za obračunavanje temeljnega prometnega davka predpisana prodajna cena (z vključenim gostinskim pribitkom). Z zveznim zakonom je urejeno tudi plačevanje posebnega prometnega davka v prometu alkoholnih in brezalkoholnih pijač s strani gostinskih organizacij združenega dela. Tako so po noveliranem četrtem odstavku 18. člena zakona gostinske organizacije združenega dela dolžne plačevati posebni prometni davek od prodajne cene. Za izenačitev obračunavanja temeljnega in posebnega prometnega davka je bila že sprejeta sprememba zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katero je bila sprejeta kot davčna osnova prodajna cena alkoholnih pijač. Obenem so bile tudi za samostojne gostince predpisane beneficirane stopnje za obračunavanje republiškega prometnega davka v enako zmanjšanem odstavku, kot je to predpisano z zveznim zakonom za gostinske organizacije združenega dela, to je 30% od predpisanih stopenj.. V predlogu našega odloka je povzeta enaka ureditev. Za samostojne gostince je kot davčna osnova določena prodajna cena alkoholnih pijač, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30% od stopenj, predpisanih v odloku. Istočasno je predlagana tudi izenačitev obdavčevanja uvoženih z domačimi alkoholnimi pijačami, tako kot je to predpisano za temeljni prometni davek. Uprava za družbene prihodke SO Litija točka 8 Predlog Skupščina občine Litija je na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS. štev. 1/79, 4/79 in 11/81) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen S tem odlokom je predpisana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) in določena merila za določitev funkcionalnega zemljišča k objektu. 2. člen Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelo-valna zemljišča, ki se po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmetijska zemljišča. Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gozdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov 6 gozdovih in gozdnih zemljiščih. 3. člen Osnova za določitev odškodnine za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem besedilu: zemljišča) je vsakokratni veljavni najnižji znesek odškodnine, ki ga za kvadratni meter zemljišča določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se ga s tem odlokom upošteva kot osnovni vrednostni faktor za odmero odškodnine za kvadratni meter zemljišča (vrednostni faktor 1,00). 4. člen Zemljiščem, razvrščenim v katastrske razrede in gozdovom razvrščenim v skupine različnih faktorjev, so določeni sledeči, vrednostni faktorji za izračun odškodnine za kvadratni meter: 1. Kmetijska obdelovalna zemljišča............. vrednostni faktor — 1. katasterskega razreda 8,00 — II. katasterskega razreda 6,00 — III. katasterskega razreda 5,00 — IV. katasterskega razreda 3,00 — V. in VI. katasterskega razreda. 1,50 — V1J. in VIII. katasterskega razreda 1,00 2. Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od VI. do VIII. katastrskega razreda, faktor 1,00. Katasterski razred za kmetijska zemljišča se ugotovi po uradni evidenci iz zemljiškega katastra. Dokazilo o razvrstitvi kmetijskega zemljišča v katasterske razrede je dolžna preskrbeti stranka, razen v primerih, ko se odmerni postopek prične po uradni dolžnosti. 6. člen Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, se površina zemljišča za gradnjo objekta in zemljišča, za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče), razen za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš določi tako, da se tlorisna površina objekta pomnoži s sledečim faktorjem: faktor — do 6 m2 tlorisne površine 3,67 — nad 6 do 12 m2 tlorisne površine 3,17 — nad 12 do 18 m2 tlorisne površine 2,94 — nad 18 do 24 m2 tlorisne površine 2,79 — nad 24 m2 tlorisne površine 2,73 Za postavitev elektro in drugih vodov skozi gozd, se plača odškodnina od površine koridorja na kateri se izvede sečnja gozda na golo. Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih se plača odškodnina za vsako stojno točko za sledeče površine: — za visokonapetostne elektovodne stolpe, opazovalne stolpe in TV antenske stolpe — 25 m-1 — za »A« drogove, nizkonapetostne kovinske drogove in sidrane drogove — 10 nr — za samostojne drogove — 5 m2 Osnova za odmero odškodnine za gradnjo: a. stanovanjskih hiš je 4 kratna tlorisna površina objekta b. počitniške hiše pa 6 kratna tlorisna površina objekta. 7. člen Odškodnino plača tisti, ki spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja, drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta z namenom, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. 8. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objektov in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče) ter upoštevanju določila 6. člena tega odloka. 9. člen Odločbo o odmeri odškodnine izda pristojni občinski upravni organ za gradbene in komunalne zadeve na podlagi prehodno predložene ustrezne dokumentacije. Odločbo prejme zavezanec plačila odškodnine in Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija. 10. člen Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja, na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija. Brez potrdila o plačilu odškodnine ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja kot tudi ne pričeti gradnje na podlagi priglasitve. 11. člen Odškodnina se ne plačuje če gre za: — gradnje objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti — gradnjo gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov — gradnjo rastlinjakov — spremembo namembnosti za potrebe JLA ali za potrebe v okviru programa splošnega ljudskega odpora — gradnjo objektov za urejanje vodnega r,ežima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda — gradnjo objektov za obrambo pred poplavami, vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 12. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje pooblaščena kmetijska inšpekcija. 13. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda ter njegove spremembe in dopolnitve (Ur. 1. SRS, štev. 6/80, 26/80 in 24/81). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Litija, dne SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar Obrazložitev: Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda so obravnavali delegati na 19. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija dne 26. 12. 1984. Po obravnavi na seji je bil sprejet sklep, da se odlok posreduje v javno razpravo do 15. 2. 1985. V času javne razprave je na besedilo odloka posredovala le pobudo za spremembo 4. člena, ki jo je posredovala Kmetijsko zemljiška skupnost občine Litija dne li. 2. 1985. Drugih pripomb na osnutek odloka ni bilo. Omenjena pobuda oziroma pripomba je bila pri sestavi predloga odloka v celoti upoštevana s tem, da je v 4. členu odloka, točki L obravnavana kmetijsko obdelovalno zemljišče v 2. točki tega člena pa kmetijsko obdelovalno zemljišče in gozd od VIL do V/11, katasterskega razreda. Izhodišče za tako opredelitev je podana tudi v četrtem odstavku I. člena spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, ki ga je sprejela tudi Skupščina občine Litija na 7. skupni seji dne 23. marca 1984. kot udeleženka dogovora. Del pripombe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija pa je upoštevan pri oblikovanju 6. člena predloga predmetnega odloka. V tem členu so podana merila in kriteriji za določanje osnove za odmero odškodnine. To besedi/o se nanaša na območje kjer gradnja t ni opredeljena s' prostorskim izvedbenim načrtom (zazidalnim načrtom, kjer se odškodnina plača od celotne parcele). Višina faktorja je povečana za 1.00 to le iz praktičnega razloga, da pri izračunu ni potrebno k vsoti tlorisne površine x faktor prištevati tlorisne površine objekta (primer: 6 m2 v 2,67 — iz osnutka = 16,02 m2 + 6 m2. 22.02 m2, s predlogom pa se predlaga 6 m2 x 3,67 = 22,02 m). Na novo pa je v tem člen četrti odstavek, ki določa merila za določanje osnove za odmero odškodnine v primeru gradnje stanovanjskih hiš in počitniških hišic za prvo se predlaga 4. kratna tlorisna površina objekta za počitniške hišice pa 6-kratna tlorisna površina objekta (npr. 50 m2 tlorisna povrčine v 6 = 300 m2 kol osnova za odmero odškodnin). Predlagane spremembe med besedilom osnutka in predloga odloka izhajajo iz pobude oziroma pripombe Kmetijske zemljišče skupnosti občine Lilija, za katere smo ugotovili, da so umestne in utemeljene. PREDLOG: Predlog odloka se predlaga v obravnavo in sprejem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija. Litija, dne 18. 2. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Predlog Skupščina občine Litija je na predlog Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in Območne vodne skupnosti Novo mesto ter na podlagi 58. člena zakona o vodah (Ur. 1. SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine (Ur. I. SRS, št. 28/83) na seji zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOK o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija 1. člen trn S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju občine Litija. I. MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI 2. člen Za pribrežno zemljišče se po tem odloku štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oz. največ 15 m od zgornjega roba struge obojestransko. 3. člen Za potok in jarek še štejejo vsi vodotoki na območju občine Litija, ki niso v oskrbi Območne vodne skupnosti Ljubljanica Savaoz. Območne vodne skupnosti Novo mesto. II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH 4. člen Uporabnik oz. lastnik pribrežnega zemljišča je dolžan: 1. Gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča, 2. sproti odstranjevati napljavljene predmete, neprimerno za rast oz. vse kar vpliva na normalni odtok vode. Lastnik oz. uporabnik naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave tako. da ta ne bo povzročila škode obrežnim lastnikom. Lastnik .oz. uporabnik vodne naprave je dolžan uporabljati oz. upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode. Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ni dolžan odstranjevati s svojega zemljišča od drugih oseb odvrženi odpadni material, vendar pa je dolžan tako osebo prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve oz. pristojni inšpekciji. 5. člen Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme 1. Zasajati drevje, postavljati ograje, plotov in drugih objektov, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih, 2. odlagati ali zalagati material, ki bi ga voda lahko odplavila če ni primerno zavarovan, 3. odvzemati pesek, kamen ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava oz. Območne vodne skupnosti Novo mesto, 4. Odlagati odpadni ali odkopani material, spuščati odplake ter druge podobne stvari, 5. obdelovati pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozije. III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV 6. člen Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan: — redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti — odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita. * Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela navedena v prvem odstavku tega člena opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra. 7. člen V izjemnih primerih kot je vremenska ujma./ pa je lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ob potokih in jarkih ter rekah, ki so v oskrbi Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in Območne vodne skupnosti Novo mesto dolžan na predlog vodnogospodarske organizacije za urejanje voda oz. za urejanje hudournikov ali pristojnega občinskega upravnega organa za komunalne zadeve takoj izvršiti posek drevja v širini kot ga določi Vodnogospodarska organizacija za urejanje voda oz. za urejanje hudournikov, da se s tem čim hitreje omogoči čiščenje takega potoka oz. jarka in odtok vode. IV. IZVAJANJE DELV KI JIH LASTNIK OZ. UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI 8. člen Če lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda pristojni občinski upravni organ ta dela v izvršitev> drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oz. uporabnika pribrežnega zemljišča. V. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA 9. člen Izvajanje določil tega odloka bo v smislu zakona o vodah nadzoroval občinski upravni organ pristojen za vodnogospodarsko inšpekcijo. VI. KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din. 1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča 2. če sproti ne odstranjujejo naplavljene predmete,, neprimerno zarast oz. vse kar spreminja normalni odtok vode 3. če kot lastnik oz. uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito mlinščice : to je vodne naprave in ne opravlja z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode 4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte če to ovira normalen odtok vode ali prosti prehod ob vodotokih 5. če odlaga ali zalaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan 6. če odvzema pesek, kamenje ali prod brez ustreznega soglasja oz. dovoljenja Območne vodne skupnosti, 7. če odlaga odpadni ali odkopani material, spušča odplake ter druge podobne snovi, 8. če i obdeluje pribrežno. zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozije 9. če ne opravi dela določenega v 6. in 7. členu tega odloka Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz 1. odst. tega člena organizacija združenega dela ali druga pravna oseba od 5.000 din do 50.000 dip. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju občine Litija (Ur. I. SRS, št. 38/79). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Predsednik Litija, dne Skupščine občine Litija: Branko Pintar Obrazložitev: Osnutek odloka o čiščenju potokov in jaškov na območju občine Litija je bil obravnavan na 19. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Litija dne 26. 12. 1984. Po razpravi je bil odlok posredovan v javno razpravo, ki je trajala do 15. 2. 1985. V času javne razprave je bilo posredovano pet pripomb oz. vprašanj na besedilo osnutka odloka. Štiri pripombe so bile dostavljene odstrani sekretariata skupščine, kijih je podala delegacija krajevne skupnosti Jevnica. Medtem ko je bila peta pripomba podana iz Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. Seznam potokov, jarkov, rek in hudournikov, s katerimi upravlja območna vodna skupnost je izdelan. Ažurirati pa je potrebno seznam potokov in jarkov, s katerimi ne upravlja območna vodna skupnost. Izvedba naloge je načrtovana v letu 1985, ob sodelovanju Geodetske uprave, Zemljiške kmetijske skupnosti in Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. V 2. členu predloga odloka je širina pribrežnega zemljišča zmanjšana iz 10 m na 3 m oz. največ 5 metrov, kar zavisi od velikosti potoka in jarka. Ta sprememba je predlagana na osnovi strokovnega mnenja strokovne službe območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava. Na pripombo iz javne razprave ali se za potoke in jarke šteje tudi hudourniške struge in korita je odgovor ne. Hudourniki se ne obravnavajo s tem odlokom, temveč spadajo v upravljanje Območne vodne skupnosti. V besedilo predloga odloka smo vgradili na novo peto poglavje nadzor nad izvajanjem odloka. Tega poglavja v osnutku odloka ni bilo in je bil odlok v tem delu pomanjkljiv. PREDLOG: Predlog odloka predlagam v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. Litija, dne 18. 2. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 10 Predlog Skupščina občine Lilija je na podlagi 39. člena /akona o urejanju naselij in drugih posegov v prosCor (Ur. I. SRS, štev. 18/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 28/83) na seji /bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Praprošče GS 4/2 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Praprošče GS 4/2. ki gaje izdelala Urbanistična služba pri KOP Komunala Litija. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje ekonomsko-tehnično poročilo, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, soglasje k zazidalnemu načrtu in grafične priloge v merilu 1 : 1000. 3. člen Zazidalni načrt določa način urejanja prostora znotraj urbanističnih zasnov — ureditevnega območja. Meja zazidalnega načrta poteka na severozahodni strani od kmetijskih zemljišč na Graški Dobravi, na severovzhodni strani po pobočju hriba Svibno in naselja Praprošče, na jugovzhodni strani meji z. nogometnim igriščem in varovalnim pasom železniške proge. Območje je predvideno za stanovanjsko gradnjo v razmerju cča 40% za družbeno gradnjo in 60% za individualno gradnjo. Blokovna gradnja bo v središčnem delu zazidalnega načrta z različnim vertikalnim gabaritom, ki postopoma narašča proti centru soseske. Vertikalni gabarit bo K+P+2 do K+P+4 v središčnem delu. Individualna gradnja bo potekala na severovzhodni strani z vrstnimi stanovanjskimi hišami vertikalni gabarit K+P+M in individiualnimi hišami enakega vertikalnega gabarita. Podobna gradnja bo na severovzhodni strani nad obstoječim naseljem Praprošče. Tlorisne dimenzije objektov — blokovne gradnje bodo znašale 18,0mx 15,0 m s toleranco +10%. Vrstne hiše so dimenzij 10,0 x 10.0 m + 10%. Stanovanjske hiše morajo biti tlorisnih, dimenzij 9 x 12 +10%>. Vsi objekti morajo biti zidani v masivni izvedbi. Možna je tudi gradnja polmontažnih objektov z obdelano fasado. Strehe morajo biti naklona od 30—45,° kritina moraibiti v temnordeči ali temriorjavi barvi. V individualnih stanovanjskih hišah se lahko opravlja tudi mirna in čista obrt namenjena potrebam naselja. Središčni del soseske je predviden za stanovanjsko obrtno cono. Garaže morajo biti grajene v sklopu objektov. Drvarnice in deponije premoga so predvidene v sklopu objektov. Za družbeno gradnjo je predvidenih več kotlovnic na trda goriva. Meteorne vode je speljati v kanal za odvod meteornih vod, tekalne vode je speljati v javni kanal tekalne kanalizacije. Predvidena je tudi etapna izvedba. Zemljišča, ki so predvidena v zazidalnem načrtu in se ne pozidajo v I. fazi so zavarovana zemljišča v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom. Investitorji in izvajalci del morajo upoštevati določila pravilnika o zazidavi objektov, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Zaklonišča je zgraditi v sklopu objektov. 4. člen Zazidalni načrt Praprošče GS 4/2 je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim in organom krajevnih skupnosti pri Občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija in pri Urbanistični službi KOP Komunala Litija. 5. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov skladno z. zazidalnim načrtom, izdaja pristojni občinski upravni organ. Zazidalni načrt se lahko spremeni oziroma dopolni in sicer po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine občine Litija. 7. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Litija, dne SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar Obrazložitev: Samoupravna stanovanjska in Samoupravna komunalna skupnost občine Litija sta pri Urbanistični službi KOP Komunala Litija naročili izdelavo zazidalnega načrta Praprošče GS 4/2. Zazidalni načrt posega v manjvredne kmetijske površine in gozd. Pred izdelavo zazidalnega načrta GS 4/2 je bila sprejeta sprememba urbanističnega načrta za Litijo in Šmartno z Ustjem, objavljena v Uradnem listu SRS, štev. 28/84. Odpravljen je bil tudi rezervat Zasavske ceste, plinovoda in premaknjeno električno omrežje 2 x 110 kW. Predviden poseg v prostor je v skladu s srednjeročnim planom občine Litija za obdobje 1981—85(Ur. I. SRS, štev. ¡0/84). V času javne razgrnitve šo bile podane nekatere pripombe (vris peš poti iz Kidričeve ceste prek gozda na liadjurovo ulico), ta je bila upoštevana. Ni pa bila upoštevana pripomba, da se potok skozi naselje Praprošče ne prekrije in da zazidalni načrt ne bo posegal na zemljišče pri že zgrajenih stanovanjskih hišah. To iz razloga ker v nasprotnem primeru zaradi ozke soteske ne bi bilo mogoče zgraditi ceste z ustreznimi profili (širina cestišča in pločnik). Pozidava zemljišč znotraj obstoječe pozidave je zaradi racionalne uporabe zemljišča nujna oz. smotrna. Osnutek zazida/nega načrta je občinska skupščina Lilija na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1984 sprejela in ga dala v javno razpravo, ki je trajala do 30. I. 1985. Na osnutek v času javne razprave ni bilo pripomb. PREDLOG: Predlog odloka o zazidalnem načrtu Praprošče G S 4/2 se posreduje v obravnavo in sprejem občinski skupščini. Litija. 18. 2. 1985 Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST Na podlagi 25. člena Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sklicujem 10. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki bo V SREDO, 27. 3. 1985 ob 11.00 uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev zapisnikarja, overiteljev zapisnika in verifikacijske komisije b) Pregled in potrditev zapisnika 9. skupne seje skupščine komunalne skupnosti z dne 24. 12. 1984 c) Poročilo verifikacijske komisije 2. Poročilo o izvajanju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984 3. Predlog finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 4. Predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 5. Sklepanje o oprostitvi plačila obveznosti investitorja gradnje pekarne ob Sitarjevški cesti 6. Delegatska vprašanja Vse predsednike delavskih svetov in svetov krajevnih skupnosti ter vodje konferenc delegacij prosim, da zagotovijo udeležbo delegata na seji skupščine. Delegati morajo prinesti s seboj podpisano pooblastilo in zahtevek za povrnitev potnih stroškov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI: Marjan Sonc, 1. r. v_/ točka 1 b SKLEPI IN STALIŠČA 9. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki je bila 24. 12. 1984 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija. Točka 1) a) Za zapisnikarja je bila imenovana tov. Omahen Marta. Za overitelja zapisnika pa: — iz zbora uporabnikov tov. Mandelj Franci — iz zbora izvajalcev tov. Urbane Matjaž. V verifikacijsko komisijo so bili imenovani: — Penčur Tine — predsednik — Mali Marija — član — Končina Zvone — član. b) Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija potrdi zapisnik 8. redne seje z dne 29. 10. 1984. Javna razprava o Osnutku ocene razvojnih možnosti komunalnega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1986—1990 in Osnutku elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 se podaljša do 31. 1. 1985. c) Predsednik verifikacijske komisije tov. Penčur Tine je podal poročilo o prisotnosti delegatov na seji: — od 43 delegatov zbora uporabnikov je prisotnih 25 delegatov — od 11 delegatov zbora izvajalcev je prisotnih 6 delegatov. Verifikacijska komisija je ugotovila, da sta oba zbora skupščine komunalne skupnosti sklepčna in lahko veljavno sklepata. Točka 2) 1. Skupščina komunalne skupnosti občine Litija sprejme predlog programov vzdrževanja komunalnirt-naprav v letu 1985 ter predlog cen komunalnih uslug za leto 1985. 2. Predloge in pripombe delegatov in Predilnice Litija se posreduje KOP Komunali Litija. Točka 3) Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Začasni finančni načrt Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985. Točka 4) 1. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija bo o oprostitvi plačila prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za pekarno ob Sitarjevški cesti razpravljala na naslednji seji. 2. Glede na to, da gre v primeru gradnje šole v Litiji tudi za adapta-cijska dela in delno nadomestitev starih šolskih površin, se pri obračunu višine priključnih prispevkov upošteva le polovična investicijska vrednost, to je 54.985.833,00 din. Tako izračunan priključni prispevek znaša za — vodovod , 329.915,00 din — kanalizacijo 329.915,00 din Skupaj 659.830,00 din. 3. Skupnost za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka Litija se oprosti plačila prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v višini 4.259.520,00 din. 4. Skupnost za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka Litija je dolžna plačati revalorizirane stroške za odkup in rušenje stanovanjske hiše last Fortič v višini din 3.883.484,00. 5. S Skupnostjo za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka se sklene ustrezna pogodba o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. Zapisnikar: Predsednik skupščine: Marta Omahen Marjan Sonc točka 2 ■ POROČILO o izvajanju plana samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984 I. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti Občine Litija je predlog plana za leto 1984 sprejela v marcu 1984. Za realizacijo programa Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija so OZD, TOZD in druge samoupravne organizacije združevale finančna sredstva za: — vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav iz dohodka v višini 1,7% od BOD in — gradnjo komunalnih objektov in naprav vezanih na stanovanjsko gradnjo v višini 1,3 od BOD. Poleg tako združenih sredstev je Samoupravna komunalna skupnost pridobila tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo skupnih komunalnih naprav primarnega pomena. II. OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN GRADNJA KOMUNALNIH NAPRAV VEZANIH NA STANOVANJSKO GRADNJO Za ta namen je Samoupravna komunalna skupnost v letu 1984 razpolagala s sredstvi: — nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 9,378.455,25 din, — prispevka za gradnjo komunalnih naprav vezanih na stanovanjsko gradnjo, ki ga uporabniki združujejo iz čistega dohodka po zaključnem računu v višini 13,205.251,75 din, — prispevkov investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v višini 1,431,129,50 din, — prenesena sredstva iz preteklega leta v višini 4,972.172,95 din, — priključni prispevek za vodovod in kanalizacijo v višini 293.823,00 din, — prispevek ob ceni za gradnjo odlagališča v višini 532.917,00 din, — ostali prihodki v višini 3,287.205,80 din. Skupaj razpoložljivih sredstev v letu 1984 za namene komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in gradnjo komunalnih naprav vezanih na stanovanjsko gradnjo je bilo 33,100.955,25 din. Pri dohodkih je potrebno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti pri združevanju prispevka za gradnjo komunalnih naprav vezanih na stanovanjsko gradnjo, ki ga OZD, TOZD in druge samoupravne organizacije združujejo v višini 1,3% od BOD iz čistega dohodka po zaključnem računu. V lanskem letu seje dogodilo, da nekatere organizacije kljub ustvarjenemu čistemu dohodku niso ob zaključnih računih za leto 1983 razporedile tega prispeva v neomenjeni del sklada skupne porabe in tako niso mogle poravnavati svoje obveznosti, ki jo imajo po podpisanem Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981 —1985. Obveznost do Samoupravne komunalne skupnosti jim zaradi tega ni odpisana, ampak morajo te organizacije ob zaključnem računu za leto 1984 razporediti ta prispevek v sklad skupne porabe v višini 1,3% izplačanih BOD v letu 1983 in v letu 1984 tako, da bodo svojo obveznost za leto 1984 poravnavale skupaj z obveznostjo za leto 1985. Vse te organizacije bodo še naknadno opozorjene na njihove obveznosti do Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. Zbrana sredstva so bila porabljena za: — odplačilo dolgoročnih kreditov iz. preteklih let 6,070.433.00 din — dela na izdelavi podzemnega katastra 402.550,00 din — sofinanciranje poslovanja strokovne službe 2,856.000,00 din sofinanciranje zazidalnega načrta GS—4 Graška Dobrava manjše komunalne ureditve stavbnih zemljišč odplačilo blagovnega kredita za cesto v ZO št. 5 v Kresnicah sredstva za gradnjo komunalnih naprav v manj razvitih KS sredstva za SLO in DS — nabava materialov za te namene sofinanciranje temeljne urbanistične dokumentacije nakup zemljišč za razrešitev pokopališča v Smartnem končanje komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na Graški Dobravi priprave za investicijo gradnje pokopališča v Smartnem priprave na gradnjo povezavne ceste med Predilniško in Topilniško ulico vračilo namenskih sredstev za kanalizacijo in odlagališče odpadkov, ki so bila začasno porabljena za gradnjo vodovoda Reka Gozd drugi stroški poslovanja SKS revizijo idejnih projektov CČN sanacijo črnih odlagališč odpadkov v bližini Litije in Šmartna združevanje v sklade bank vračilo sredstev po pogodbi KS Vače ostali stroški Skupaj ' 255.000,00 din 869.695,00 din 2,960.782,00 din 500.000,00 din 500.000,00 din 1,937.500,00 din 1,500.000,00 din 1,475.000,00 din 1,000.000.00 din 269.500,00 din 2.014.000.00 din 308.536,65 din 60.000,00 din 95.780,00 din 496.857,50 din 400.000,00 din 422.408,00 din 24,394.142,15 din Struktura razlike med prihodki in odhodki v višini 8,706.813,10 din je: skladi v LB SKB Ljubljana sredstva razširjene reprodukcije za kanalizacijo, vodovod in odlagališče odpadkov dana začasna finančna pomoč KS Hotič za gradnjo vodovoda dobavitelji in avansi prosta sredstva enote za urejanje stavbnih zemljišč Skupaj 3,488.509,30 din 2,237.526,85 din 1,000.000,00 din 286.120.00 din 1,694.656,85 din 8,706.813,00 din Glede na planirane naloge lahko ugotovimo, da so realizirane vse naloge načrtovane za leto 1984 razen naloge izgradnje povezavne ceste med Predilniško in Topilniško ulico. Poleg planiranih nalog so bile v program po sklepih skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija vključene še naslednje naloge: — revizija idejnih projektov za centralno čistilno napravo, — sanacija črnih odlagališč v okolici Litije in Šmartna, — poravnava obveznosti do skladov bank, — vračilo sredstev KS Vače po pogodbi, — sofinanciranje projektne dokumentacije za vodno zajetje Dušica. Kljub razširitvi programa je na koncu leta ostalo nekaj neporabljenih sredstev, saj so bili tudi prihodki nad planiranimi višinami in iz. neplani-ranih virov, in sicer: — prihodki od udeležbe na skupnem prihodku LB SKB, — vračilo namenskih sredstev za vodovod, — ostali prihodki. Poraba oziroma namen teh sredstev je razviden iz strukture razlike med prihodki in odhodki. III. VZDRŽEVANJE IN OBNOVA SKUPNIH KOMUNALNIH NAPRAV » Za financiranje vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav v letu 1984 je Samoupravna komunalna skupnost občine Litija razpolagala z naslednjimi sredstvi: — povračila, ki jih OZD, TOZD, delovne skupnosti in obrtniki.j plačujejo iz dohodka v višini 1,7% od BOD 33,996.106,70 din — neporabljena sredstva iz leta 1983 6,394.591,30 din — drugi dohodki 1,335.459,15 din Skupaj razpoložljivih sredstev v letu 1984 za namene vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav je bilo 41,726.157,15 din ali za 30% več od planirane višine. Zbrana sredstva so bila porabljena za: — odplačilo dolgoročnih kreditov — program vzdrževanja skupnih komunalnih naprav: ulice, parki, javna razsvetljava — odpravo elementarnih poškodb — dotacijo KS za vzdrževanje krajevnih cest in drugih skupnih komunalnih naprav — popravilo večjih poškodb na • asfaltu na mestnih ulicah — dokončanje ureditve stopnišča na Frtici, ureditev Pokopališke poti in pločnika ob Šmarski cesti — ureditev ceste do Zadružnega doma v Smartnem in dostopne poti do vrtca z odvodnjavanjem — sofinanciranje poslovanja strokovne službe SCKSS — nabavo materialov za SLO — dotacija KOP Komunali — tokovina za javno razsvetljavo — sofinanciranje popravila lesenega mostu v Jevnici — dotacija KOP Komunali za širitev materialne osnove dela — poravnava obveznosti za vzdrževanje lokalnih cest za leto 1983 — ureditev avtobusnega postajališča ob Grbinski cesti — druge obveznosti Skupaj 4,048.019,00 din 9,184.457,50 din 1,191.232,50 din 2,000.004,00 din 390.949,00 din 5,996.604,50 din 5,554.101,50 din 2,174.000,00 din 300.000,00 din 1,864.007,00 din 200.000,00 din 1,000.000,00 din 1,341.125,00 din 772.866,00 din 493.167,20 din 36,510.533,20 din Realizacija planiranih nalog je zadovoljiva, saj je bila nerealizirana naloga le izdelava projektov za Ponoviško cesto. Ta planska naloga je po sklepu skupščine preoblikovana v izdelavo zazidalnega načrta za Litijo — levi breg, saj brez opredelitve namena zemljišč ob Ponoviški cesti ni mogoče načrtovati ceste za bodoče potrebe na tem področju. Naloga je prenesena v leto 1985 in je s KOP Komunalo Litija — Urbanistična služba že sklenjena pogodba. Večja finančna odstopanja od planiranih višin so bila pri naslednjih nalogah: — program vzdrževanja mestnih ulic. večji za 4()'/f, predvsem zaradi večjega obsega zimske službe v januarju in februarju 1984 in večjih stroškov obnovitve talne prometne signalizacije, — program izvajanja pokopa poginulih živali je večji za 100%. Razlog za to je predvsem v večjem obsegu del zaradi stekline (odstranjevanje psov, mačk. lisic in drugo), — program dokončanja ureditve stopnišč, pokopališke poti in pločnika ob Grbinski cesti je zaradi več del in dodatnih del večji za 50%, — program ureditve avtobusnih izogibališč ob Zasavski cesti ni bil realiziran zaradi tega, ker jih zazidalni načrt Litija — desni breg ne predvideva, ampak je na področju ob ulici Mire Pregljeve načrtovano večje avtobusno postajališče, katerega izgradnja je pogojena z rušenjem dveh stanovanjskih hiš. Namesto teh izogibališč, smo zgradili samo enega in sicer ob Grbinski cesti, — postavka odprava elementarnih poškodb je večja za 138% zaradi nujnih del pri sanaciji krajevnih poti v KS Dole po neurju v avgustu 1984. Za odpravo teh posledic smo porabili 794.088,50 din, vendar del nalog ostaja še za leto 1985. Neglede na omenjena odstopanja oziroma povečanja vrednosti programa, so prihodki bili zadostni za pokritje vseh obveznosti in je del sredstev še ostal za prenos v letu 1985. Struktura razlike med prihodki in odhodki je naslednja: — sredstva na žiro računu 4,612,875,55 din — dobavitelji 602.748,40 din Skupaj . 5,215.623,95 din Razpoložljiva sredstva v višini 4.612.875,55 din bomo v letu 1985 namenili za pokritje nerealizirane naloge izdelave zazidalnega načrta za Litijo — levi breg, izdelavo' glavnih projektov za Ponoviško cesto, odpravo posledic vremenske ujme v KS Dole in za financiranje programa vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav, ki ga bo skupščina Samoupravne komunalne skupnosti sprejela v marcu 1985. IV. ZAKLJUČEK OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA -,-v Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija sklicujem 10. sejo občinske skupnosti socialnega varstva Litija, ki bo v ČETRTEK, 28. MARCA 1985 OB 12. URI V MALI SEJNI SOBI Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 9. seje skupščine OSSV Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSV Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, 4. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 In finančni načrt OSSV Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Podatki o poprečnih mesečnih osebnih dohodkih delavcev v letu 1984 6. Obravnava gradiva in določitev delegata za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije, 7. Delegatska vprašanja. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada Jovanovič v _> Realizacija planskih nalog na področju komunalnega gospodarstva v občini Litija v letu 1984 je dobra, saj je fizični obsegprogramov skoraj v celoti realiziran, pravtako pa je bil dotok finančnih sredstev v letu 1984 tak, da je Samoupravna komunalna skupnost občine Litija lahko pokrila vse obveznosti do svojih izvajalcev. Nekoliko večja sredstva, ki se prenašajo v naslednje leto pa so garancija za nemoteno izvajanje skupnih komunalnih uslug, kot tudi nemoteno pripravljanje investicij, ki bodo šle v izvajanje v letu 1985. Litija, 12. 2. 1985 Sestavil: Mali Marjan 1. r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI: Sonc Marjan I. r. točka 3 ■ Predlog finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 bo izdelan po sprejetju zaključnega računa Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984 in ga bodo delegacije prejele z vabilom za sejo skupščine. . točka 4 Predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija bo izdelan na podlagi osnutka in pripomb iz javne razprave, ki seje končala 20.2. 1984. Predlog elementov bodo delegacije prejele z vabilom za sejo skupščine. ^ točka 5 Odbor za urejanje stavbnih zemljišč je ponovno proučil razloge za oprostitev plačila komunalnega prispevka in priključnih prispevkov pri gradnji Pekarne v Litiji. V razpravi je bilo ugotovljeno, da ni dodatnih argumentov za oprostitev plačila obveznosti investitorja Pekarne od že obravnavanih na prejšnji seji, zato odbor predlaga skupščini v sprejem nespremenjene predloge sklepov in sicer: 1. Investitor gradnje pekarije ob Sitarjevški cesti v vrednosti 87.000.000,00 din se oprosti plačila prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v višini 1.055.586,00 din. 2. Investitor pekarije ob Sitarjevški cesti je dolžan plačati priključni prispevek za priključitev na vodovod v višini 870.000,00 din. 3. Z investitorjem se sklene pogodba o oddaji in komunalni ureditvi stavbnega zemljišča in v njej opredeli, da se investitor zavezuje plačati sorazmeren del stroškov gradnje komunalnih vodov in naprav, ki jih bo upravlja lec stavbnih zemljišč zgradil naknadno. Litija, 21. 2. 1985 Sestavil: Mali Marjan, I. r. Predsednik skupščine: Marjan Sonc, I. r. točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika 9. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA LITIJA, ki je bila dne, 19. decembra 1984 ob 12. uri v mali sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. „ Na seji je bilo prisotnih 20 delegatov od 30 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. ZVON1MIR BRIC, predsednik Izvšnega sveta SO Litija, 2. NADA JOVANOVIČ, predsednica skupščine OSSV Litija, 3. MARI MERZEL, vodja Skupne strokovne službe OSIS Litija, 4. MARINA KRNEL, strokovna delavka OSSV Litija. ODSOTNI: 3 delegati Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, 3 delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, 2 delegata Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija in 2 delegata SPIZ — zbor delegatov občine Litija. Sejo je vodila predsednica skupščine Nada Jovanovič po sledečem sprejetem DNEVNEM REDU: E Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 8. seje skupščine OSSV Litija, 3. Poročilo o realizaciji finančnega načrta za čas od L L do 30.6.1984 in spremembe FN za leto 1984 OSSV Litija, 4. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985, 5. Predlog sklepa o začasnem financiranju plana OSSV Litija za čas os 1. 1. do 31. 3. 1985, 6. Program dela skupščine OSSV Litija za leto 1985, 7. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi za enotno evidenco v občini Litija, 8. Izvolitev delegata za sejo skupščine SSV Slovenije, 9. Delegatska vprašanja. K L SKLEPI: L Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi: Mira Prašnikar — predsednica, Ani Hostnik — član in Joži Darlš — član. 2. Za zapisnikarja se imenuje Marino Krnel, za overitelja zapisnika pa Ivana Rusa in Dušana Babica. 3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih 20 delegatov od 30 delegatskih mest, in sicer: 6 delegatov OSSS Litija, 3 delegati OSOV Litija, 3 delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, 4 delegati Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija in 4 delegati SPIZ — zbor delegatov občine Litija. S prisotnostjo 20 delegatov je skupščina OSSV Litija sklepčna. K 2. SKLEP: Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 8. seje skupščine OSSV Litija. K 3. SKLEP: Poročilo o realizaciji finančnega načrta OSSV Litija za čas od 1. 1. do 30. 9. 1984 in spremembe finančnega načrta za leto 1984 se sprejmejo v predloženi vsebini. K 4. SKLEP: Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 5. SKLEP: Sklep o začasnem financiranju plana OSSV-Litija za čas od 1. 1. do 31. 3. 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 6. SKLEP: Program dela skupščine OSSV Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini, s tem da ga je potrebno uskladiti s programi dela skupnosti ustanoviteljicami OSSV Litija. K 7. Na podlagi pridobljenih soglasij k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi za enotno skupno evidenco v občini Litija od vseh udeleženk enotne skupne evidence v občini je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Litija sprejela naslednji SKLEP: Samoupravni sporazum o svobodni menjavi za enotno skupno evidenco v občini Litija se sprejme v predloženi vsebini. Za podpisnika sporazuma se imenuje predsednica skupščine Nada Jovanovič. Na podlagi podpisanega sporazuma izvede nadaljnji postopek za zaposlitev delavca in izvajanje enote evidence Center za socialno delo v ustanavljanju Litija. K 8. SKLEP: Za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije se imenuje delegat Občinske skupnosti socialnega skrbstva, in sicer iz zbora izvajalcev delegat Doma »TIŠJE«. Za obravnavo gradiva se pooblasti predsedstvo skupnosti, ki o sklicu seje in eventuelnih pripombah obvesti tudi delegata. K 9. Delegatskih vprašanj ni bilo. točka 3 POROČILO o realizaciji plana in finančnega načrta občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1984 A. REALIZACIJA PLANA Občinska skupnost socialnega varstva Litija je v letu 1984 opravljala svoje naloge skladno s delovnim in finančnim načrtom ter v okviru začrtane politike razvoja na področju socialnovarstvene dejavnosti. Skupnost socialnega varstva dobiva pri krepitvi socialnovarstvene politike v občini vse večji pomen. Zavedati seje treba, daje v teh težkih in zaostrenih gospodarskih pogojih vse več problematike ravno na področju socialnega varstva in da je prav Skupnost socialnega varstva, ki združuje vse skupnosti s tega področja, mesto za usklajevanje, dogovarjanje ter iskanje ustreznih rešitev. Kljub boljšemu sodelovanju, je bila dejavnost temeljnih delegacij za področje socialnega varstva še vedno razdrobljena in nepovezana, kajti posamezne skupnosti niso dovolj uspešno uresničevale svoje osnovne naloge, to je usklajevanje predlogov, rešitev in pobud v okviru socialnega varstva. Vsekakor je potrebno kritično oceniti že nekajletno uvajanje enotne skupne evidence. Vsa prizadevanja skupnosti so bila v preteklem letu usmerjena v organizacijo in vodenje javne razprave v postopku sprejemanja Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki so ga vse udeleženke v naši občini tudi sprejele. Vzporedno s tem se je skupnost intenzivno trudila tudi za uvedbo enotne evidence. Kljub temu, da je bil navedeni sporazum sprejet v vseh sredinah socialnega varstva in da uresničevanje tega sporazuma ni možno brez enotne evidence pa se izvajanje le-te v letu 1984 ni pričelo. Izvršni svet SO Litija je v drugi polovici decembra 1984 končno sprejel predloge Skupnosti socialnega varstva za izvajanje enotne evidence in dal soglasje k novi zaposlitvi na Centru za socialno delo Litija. S tem bo rešeno konstituiranje Centra, pričetek izvajanja enotne evidence in dana možnost za uspešno uresničevanje Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstveni pravic, ki prinaša številne novosti in zahteva predvsem doslednejše izvajanje socialne politike. B. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA V letu 1984 so sredstva za delovanje Občinske skupnosti socialnega varstva Litija zagotavljale vse skupnosti ustanoviteljice (OSSS, OSOV, Skup. za zap.. Sam. stanov, skup. in SPIZ), tako da so skupaj zagotovile sredstva v višini 461.000,00 din. Prenesena sredstva preteklega leta so znašala 1.647,60 din, skupni prihodki pa so znašali 462.647,60 din. V skladu z medletnimi uskladitvami skupne porabe, je bil usklajen tudi finančni načrt Skupnosti socialnega varstva. Obveznosti na podlagi sprememb finančnega načrta nista v celoti poravnali Skupnost za zaposlovanje in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaradi česar skupnost socialnega varstva ni mogla poravnati obveznosti do Občinske skupnosti * socialnega skrbstva izleta 1983. Ob koncu leta 1984 so se pričela tudi že dogovarjanja na ravni republike o enotnem financiranju občinskih skupnosti socialnega varstva s strani Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V preteklem letu tudi niso bila zagotovljena sredstva za sofinanciranje izdelave organizacijske rešitve računalniške obdelave skupne evidence. Za delovanje Občinske skupnosti socialnega varstva so bila v letu 1984 potrebna naslednja sredstva: BESEDILO REALIZACIJA 1984 1. Sofinanciranje DS SSS OS IS Litija 2. Nagrade funkcionarjem 3. Objava gradiv v Del. obv. in Ur. 1. (v din) 338.000,00 21.515,50 99,932,00 4. Potni stroški delegatom OSSV 1.698,00 5. Storitve SDK 699,00 SKUPAJ (1-5): 461.844,50 RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI: 803,10 Navedena sredstva v višini 803,10 din se vključijo v finančni načrt skupnosti za leto 1985. Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva pri OSSV Litija je na svoji seji obravnavala poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSV Litija za leto 1984 in predlaga skupščini naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta — zaključni račun OSSV Litija, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 462.647,60 din — SKUPNE ODHODKE 461.844,50 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 803,10 din Razlika med prihodki in odhodki v višini 803,10 din se vključi v finančni načrt OSSV Litija za leto 1985. točki 3 a in 3 b Glej skupno gradivo na str. 2 in 3 točka 4 Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Litija in Samoupravnega sporazuma o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Litija sklenejo Občinska skupnost socialnega skrbstva. Občinska skupnost otroškega varstva, Samoupravna skupnost za zaposlovanje občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija in Občinska zdravstvena skupnost Litija (v nadaljnem besedilu: udeleženke) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za delo občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 1. člen Udeleženke sporazuma zagotavljajo občinski skupnosti socialnega varstva s tem sporazumom finančna sredstva za stroške delovanja te skupnosti ter izvajanje nalog po programu in finančnem načrtu za leto 1985. 2. člen Udeleženke določijo sredstva za uresničevanje delovnega programa občinske skupnosti socialnega varstva na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, ki ga vsako leto sprejme skupščina občinske skupnosti socialnega varstva. Vsaka udeleženka prispeva dogovorjen delež sredstev, ki so predvidena v delovnem in finančnem načrtu iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Udeleženke bodo svoje letne obveznosti iz tega sporazuma poravnale periodično po četrtinah. Udeleženke nakažejo svoj delež na žiro račun Občinske skupnosti socialnega varstva Litija številka 50150-649-9451. 4. člen Občinska skupnost socialnega varstva bo dvakrat na leto poročala ustanoviteljicam o izpolnjevanju letnega delovnega in finančnega načrta. V primeru izrednih dodatnih nalog in povišanju stroškov se udeleženke tekom leta dogovorijo za udeležbo pri dodatnem financiranju. Sklepajo lahko o znižanju ali zvišanju sredstev za delovanje. občinske skupnosti socialnega varstva, s tem da skupnost svojih sredstev ne more znižati pod minimalno mejo, ki zagotavlja zajamčen osebni dohodek delavcev strokovne službe za 3 mesece in tekoče pokrivanje stroškov poslovanja. 5. člen Uresničevanje tega sporazuma nadzoruje odbor samoupravne delavske kontrole. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče združenega . dela. 6. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse udeleženke, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. PODPISNICE: FINANČNI NAČRT občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 BESEDILO spMHEm. PLANA V> RED.DEJ. IND. trn «5 ENOT.EV. I. PRIHODKI : 1. Občin.skup.eocial.akrb. 100.000 130.000 130 15fl.3O0 288.300 2. Občin.Bkup.otroSk.vorflt. 100. "00 130.000 130 287.900 417.900 3. Sam.skup.za zaposlovanje 100.000 156.000 156 122.400 278.400 It. Sam.stan»v. skupnost 100.000 130.000 130 57.600 187.600 5. Skup,pok.in inval.z v. 120.000 80.000 6,7 20.000 100.000 6. Občinska zdrav.skupnost - - - 93.500 93.500 SKUPAJ SIS: 530.000 626.000 120 759.700 1.J65.700 7. Prenesena ar-d.pret.leta 1.647 ,103 49 - 803 SKUPAJ PRIHODKI: 5a.6"i7 626. .103 120 739.700 1.366.5«3 II. ODHODKI '. l. Enotna akupno evidenca - - - 739-. 700 739.700 - materialni etroaki. in omort. -- osebni dohodki - sam.poRod.in zakon.obvez. - ssp - eploSni del 1 - - 140.000 438.000 109.500 17.400 - rezervni sklad - - - 31». 100 2. Sof nan. Skup.str.el.OSIS »58.000 492.000 146 - 492.000 3. nagrade funkci nar^m 2?. 000 32.000 145 - 32.000 4. Objava gradiv v Del.obveže. 73.000 90.000 123 - •90.OOO 5. Potni etroaki,del. OSSV 5.000 5.000 100 - 5.000 6. Storitve SDK 1.000 1.000 100 1.000 7.; Drugo": - obveznost do OSSS - objnv akt v v Ur.l. - nerazporejena sred. 23.000 59.000 647 6.1^03 1051 - 6.S03 SKUPAJ ODHODKI: 521.647 638.80} 120 739.700 1.366.503 Obrazložitev: Občinska skupnost socialnega varstva Litija bo tudi v letu 1985 financirana na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delo OSSV Litija za leto 1985. Udeleženke tega sporazuma so v letu 1985 vse občinske skupnosti udeleženke enotne skupne evidence (občinske skupnosti ustanoviteljice skupnosti socialnega varstva in občinska zdravstvena skupnost). Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja v letu 1985 ni več udeleženka tega sporazuma, zaradi novega načina sofinanciranja dejavnosti občinskih skupnosti socialnega varstva s strani SPIZ , ki bo potekala po enotnem dogovoru v SR Sloveniji. Udeleženke navedenega sporazuma bodo združevale sredstva za redno dejavnost skupnosti in za izvajanje enotne evidence. PRIHODKI: Za redno dejavnost OSSV Litija bodo udeleženke (razen OZS) združevale sredstva po enakih deležih ki znašajo za posamezno skupnost (OSSS. OSO V, ZAP.. STAN.) 130.000 din. Skupnost za zaposlovanje pa mora poravnati še obveznost po spremembah FN OSSV Litija za leto 1984 v višini 26.000 din. Glede na to, da SPIZ še ni sprejela dokončnega dogovora o sofinanciranju Skupnosti socialnega varstva v letu 1985, je od te skupnosti planiran prihodek v višini 80.000 din in bo tekom leta še spremenjen. Planirani prihodki za redno dejavnost so za 20% večji in znašajo, vključno s prenesenimi sredstvi preteklega leta. 626.803 din. Za enotno evidenco bodo udeleženke združevale sredstva po deležih, dogovorjenih in sprejetih s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi za enotno evideneo decembra 1984 (ZAP. 17%. STANOV. 8%,. OSOV 40%. OSSS 22% in OZS 13%). SPIZbo tudi za enotno evidenco prispevala sredstva po posebnem dogovoru tako, da so od te skupnosti planirana sredstva v višini 20.000 din. Prihodki za izvajanje enotne evidence znašajo 739.700 din. skupni prihodki pa 1.366.503 din. ODHODKI: Sredstva za enotno skupno evidenco so planirana v skladu s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi za enotno skupnost evidenco v občini Litija, kije bil sprejet v mesecu decembru 1984 in znašajo 739. 700 din. Ta sredstva so planirana za izvajanje enotne evidence tekom celega leta. Le-ta pa se bo, zaradi objektivnih razlogov, pričela izvajati šele od meseca marca dalje, zato bo potrebno po prvem polletju 1985 izvesti poračun in sprejeti spremembe FN OSSV Litija za I. 1985. Za sofinanciranje Skupne strokovne službe so planirana sredstva večja za 46% in znašajo 492.000 din. nagrade funkcionar jem se povečajo za 45%. sredstva za stroške objave v Delegatskem obveščevalcu pa smo za 23% zaradi nizke realizacije v preteklem letu. Potni stroški za delegate OSSV in stroški SDK pa so planirani v istem obsegu kot v letu 1984. Nekoliko višje so planirana nerazporejena sredstva zaradi evenluelnih nepredvidenih izdatkov. Odhodki za redno dejavnost skupnosti so planirani v višini 626.803 din in so za 20% večji kot v preteklem letu. Tako so skupni dohodki v letu 1985 planirani v višini 1.366.503 din. Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva je na seji obravnavala predlog FN in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delo OSSV Litija za leto 1985 in predlaga skupščini naslednje SKLEPE: 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delo OSSV Litija za leto 1985, vključno s FN skupnosti za leto 1985, ki izkazuje 1.366.503 din prihodkov in odhodkov, se sprejme na podlagi predhodno pridobljenih stališč skupnosti udeleženk sporazuma. 2. Na podlagi poročila o realizaciji finančnega načrta OSSV Litija za prvo polletje 1985 se izvrši poračun in predlaga spremembe finančnega načrta skupnosti za leto 1985, zaradi kasnejšega pričetka izvajanja enotne skupne evidence, kot je bilo predvideno. Člen samoupravnega uporazuma Odstotek Znesek v letu 1985 v din 60. člen 5 t 1.388 lo \ 2.771 66. člen 13 % 11.939 13 % 6.38S 67. člen 7 \ 1. 9U3 66. Sien 15 % 14.I6I4 25 % 6. 9Uo 92. Cien 15 % 12.1493 95. cien 5o - 66 13.881 - 18 OMS to - 5o « ll.loS - 13 881 60 - 7o 16.657 - 19 »33 Lestvica deleža staršev iz 59. člena za šolsko leto 1985/66 Mesečni dohodek na družinskega člana ki se Šolajo v kraju stal-nera prebivališča ki se Šolajo izven kraja stalne -p,a prebivališča 13.898-15.269 12.510-13.897 11.121-12.5o9 9.733 - 11.12o 8.315 - 9.732 6.957 - i.311 6.569 - 6.956 do 5.568 lo.121-11.152 .8.757-9.728 7.229-8.131 5.8140 - 6.672 6.919 • 5.63o • U.MUS ' 3.<4o7 7.635 6.2514 5.0014 -3.892 .59o .1479 .353 .172 .782 2.5014 - 2.92o 1.739 - 2.086 točki 4 a in 4 b Glej skupno gradivo na str. 4 in 5 točka 5 PODATKI o poprečnih mesečnih osebnih dohodkih delavcev v letu 1984 Obveščamo vas, daje poprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji v letu 1984 po podatkih Zavoda SRS za statistiko znašal 27.762 din. Zneski za določanje ravni socialne varnosti, višine socialno-varstvenih pomoči in drugih meril iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v letu 1985 znašajo: Člen samouprav- Odstotek zneaek v letu 1985 nega sporazuma v din 12. č^en 65 % 15.269 in % 13.881 13 I 11.938 15. člen 2 t 556 21. člen 25 % 6.940 »9. člen 2o t 5.552 lo » 2.776 58. člen 3 % 833 14 % l.llo 25 t G.91o 3o « 8.329 55 t 15.269 DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LITIJA — DESNI BREG Vprašanje: Delegacija z odgovorom o urbanističnem načrtu za Litijo in Šmartno ni zadovoljna. Ta zadeva se vleče že desetletje nazaj, urbanistični načrti pa se spreminjajo vsakih nekaj let. seveda ne brez spremljajočih finančnih sredstev. Zakaj ne obstaja neko jedro načrta, z dolgoročno nujno potrebnimi objekti za Litijo in Šmartno, razširitve obeh krajev pa bi bilo samo kot aneksi urbanističnega načrta. Zaradi takšnih napak še do danes ne vemo kje bo lokacija za bodoči športni park Litije, čeprav vemo, da lokaciji sedanjega nogometnega in košarkarskega igrišča, zaradi namembnosti teh lokacij, nimata prav dolge življenjske dobe (razširitev Predilnice in osnovne šole Litija — desni breg). Vsi podobni kraji v Sloveniji so zadevo s športnimi parki in športnimi dvoranami že zdavnaj rešili, v Litiji pa se zadeva vleče že od osvoboditve. Zaradi takšnih in podobnih napak smo še vedno pri »ničli« glede lokacije športnega parka. Predlog o možni lokaciji športnih objektov na bivšem »sejmišču« absolutno ni sprejemljiv, poleg tega pa je tam ravno tako kmetijsko zemljišče s precej boljšo zemljo kot je močvirno in vlažno zemljišče pod Ježo. Odgovor: Za celotno mesto Litija in Šmartno je bil urbanistični načrt sprejet v letu 1967 (Ur. I. SRS 42/67). Ožji pojem od urbanističnega načrta so zazidalni načrti, ki urejajo posamezne dele urbanističnega načrta. Za vašo krajevno skupnost je bil sprejet zazidalni načrt Litija — desni breg (Ur. L SRS št. 6/70). Vaša trditev, da smo v preteklosti veliko spreminjali urbanistične dokumente je točna. V letu 1967, ko je bil sprejet urbanistični načrt in tudi kasneje v letu 1970, ko je bil sprejet zazidalni načrt, še ni bila tako občutna prostorska stiska in s prostorom se ni gospodarilo tako varčno kot sedaj. Vendar pa menimo, da so bile vse spremembe nujne in sprejete v ustreznih organih. Za urbanistični načrt so bili objavljeni naslednji sklepi o razgrnitvi in spremembi: Ur. I. SRS št. 42/67, 21/75, 23/75, 7/79, 9/79, 2/80, 6/80, 28/83, 6/84, 24/84. Za zazidalni načrt Litija — desni breg pa naslednje razgrnitve in spremembe: Ur. I. SRS št. 6/70, 21/75, 23/75, 6/79, 9/79, 28/79, 14/80, 22/81, 31/81, 27/82, 38/83, 11/84. Vaša trditev, da zaradi napak v preteklosti še danes ne vemo kje ho lokacija za bodoči športni park Litija ni povsem točna. Lokacija je bila znana s sprejetjem urbanističnega načrta v letu ¡967, to je Ježa. Ta lokacija je veljala celih 14 let in to do sprejetja interventnega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. I. SRS št. 44/82). V tem času do gradnje športnega parka na Ježi ni prišlo. O intervencijskem zakonu in o njegovi pomembnosti za zavarovanje kmetijskih zemljišč je bilo dosti razprav. Prostorski plan zaobdobje 1981—1985 smo morali uskladiti z interventnim zakonom, s tem je prenehala veljali lokacija športnega parka na Ježi. Po kategorizaciji kmetijskih zemljišč je območje Ježe zemljišče I. kategorije zato smo morali športni park planirati drugje — na nižji kategoriji — to je pri Kegljišču v Litiji. Tam je zemljišče 111. kategorije (takšna je bila pripomba, podana v javnih razpravah). Trditev, daje tam tudi kmetijsko zemljišče, je resnična. Kategorizacijo so izdelovale za celotno SR Slovenijo samo tri pooblaščene organizacije. Za občino Litija je kategorizacijo izdelovala Biotehniška fakulteta in Geodetski zavod SR Slovenije. Strokovno delo kategorizacije in uskladitve srednjeročnega plana so pregledale tudi komisije v okviru izvršnega sveta SR Slovenije in vas z dopisom št. 465-01/84-45 z dne 6. 9. 1984 obvestile, da je iz strokovnega mnenja razvidno, da je družbeni plan občine Lilija v svojih strokovnih osnovah in prostorskih sestavinah usklajen z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Dokumenti so izdelani skrbno in so dobra osnova za nadaljnje načrtovanje dejavnosti v prostoru. Jedro načrta, z dolgoročnimi nujno potrebnimi objekti za Litijo in Šmartno bo po novem zakonu o urejanju prostora (Ur. I. SRS št. 18/84) dolgoročni plan za občino Litija. Sestavni del dolgoročnega plana bo tudi urbanistični plan naselja (po starem zakonu urbanistični načrt) in krajinski plani območij, to je ostalih krajev v občini Litija. Strokovni nosilec izdelave dolgoročnega plana je Urbanistični inštitut SR Slovenije, urbanističnega plana pa FAGG — katedra za prostorsko planiranje v Ljubljani. Urbanistični plan naselja bo izdelan v osnutku, ter bo več variant. Verjetno je zanimivo vprašanje ali ho z dolgoročnim planom možno planirati športni park tam kjer je bil že planiran 14 let, to je na Ježi. Na osnovi 7. člena zakona o urejanju prostora so zemljišča, ki so v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji trajno namenjena kmetijski proizvodnji (L, 11. in M) kategorije. Njihova namenska raba se ob upoštevanju pogojev lahko izjemoma spremeni le, če je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo v enakem obsegu in če obstaja širši družbeni interes. Iz navedenega izhaja, da je sedaj čas, da se o tem odločimo in začnemo konkretne akcije. V zakonu je tudi določeno, da se morajo nosilci planiranja dogovoriti in določiti okvirni rok za izvedbo takšnega posega v prostor. Po novi zakonodaji o urejanju prostora v 43. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ni več odmikov od urbanističnih načrtov. Prostorski izvedbeni akti se lahko spreminjajo in dopolnijo po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. Upamo, da bo v bodoče več reda in da bo dolgoročni plan res prava osnova za vse načrtovanje in posege v prostor. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ DELEGACIJA KS LITIJA — DESNI BREG VPRAŠANJE: Krajani Širmanskega hriba. Dragovško vprašujejo, zakaj je pri obnovi električnih drogov iz 2. (od 14.30) na 3. (do II. ure dopoldan) novembra ¡984 ležalo na poti. ki je markirana za Junce, brez zavarovanja žice, ki je bila pod tokom'.' Kdo je odgovoren za nezaslišano malomarnost? Obnovo je opravljala ekipa iz Grosuplja. ODGOVOR: Za odgovor smo zaprosili Elektro Ljubljana T OZ D Elektroservisi Ljubljana. V odgovor, ki smo ga prejeli 16. 1.1985navajajo sledeče: Naša TOZD Elektroservisi, DE Elektrogradnje, Ljubljana, Glavarjeva 14 je na območju TP Štanga izvod v smeri Širmanskega hriba obnovila NNO oziroma zamenjala dotrajane drogove po naročilu TOZD Elektro Ljubljana okolica. Krajani sami so lahko ugotovili, da so se nekateri popolnoma dotrajani drogovi rušili že prej, saj so bili oprti že pred našim prihodom. Do rušitve nekaj drogov dne 2. 11. 1984pa je po naših ocenah prišlo tudi zaradi udora mokre zemlje, kajti jame za nove drogove so bile razen v enem primeru kopane pol metra od obstoječih. Smatramo, da temu ni botrovala nobena nezaslišana malomarnost kot navajate v dopisu ampak splet omenjenih okoliščin. Krajani sami pa so ravnali pravilno in tako kot je njihova dolžnost, ker so o podrtih drogovih obvestili Elektro Ljubljana okolico, nadzorništvo Litija, kateri so naslednji dan NNO popravili. Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj DELEGACIJA KS PRIMSKOVO Vprašanje: »V krajevni skupnosti Primskovo imamo za vzdrževanje 28 km krajevnih cest. nekatere od teh so zelo slabe, tako je potrebno napeljati večje količine materiala. Te pa so za nas velik problem, ker krajevna skupnost nima v lasti nobenega peskokopa. Na našem območju je več peskokopov, ki so v lasti zasebnikov. Ti pa nam ne dovolijo odvoza materiala, če ga pa že dovolijo, zahtevajo veliko odškodnino. Zanima nas. če je možno, da pridejo ti peskokopi v upravljanje krajevne skupnosti in kakšen je postopek?« Odgovor: V skladu s 53. členom zakona o rudarstvu (Ur. I. SRS, 17/75) smejo tako občani kot krajevne skupnosti pridobivati t. i. »druge rudnine« (sem spadata tudi pesek in gramoz), vendar samo za svoje gradbene namene ali za druge lastne potrebe. Vendar je tudi za takšno pridobivanje potrebno dovoljenje za rudarstvo pristojnega občinskega upravnega organa (pri nas je to občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj). Mislimo, da del nesporazumov, kijih imate z lastniki zemljišč na katerih se nahajajo črni peskokopi izvira ravno iz nespoštovanja teh določil. Kolikor nam je znano občinski komite za območje KS Primskovo še ni izdal nobenega dovoljenja za pridobivanje gramoza. Občinska skupščina pa lahko določi z urbanističnim dokumentom prostore, na katerih je dopustno pridobivanje drugih rudnin brez dovoljenja za pridobivanje, določi organ upravljanja ter predpiše red pridobivanja in plačilo stroškov za vzdrževanje prostora. Da bi krajevna skupnost postala upravljalec peskokopa je nadalje potrebno, da postane imetnik pravice uporabe na zemljišču. K S mora torej potem, ko bo v prostorskem delu družbenega plana ali pa v prostorskem izvedbenem aktu, določeno področje označeno kot peskokop, ki ga bo upravljala KS, predlagati uvedbo razlastitvenega postopka, oziroma z lastnikom skleniti kupno pogodbo. Krajevna skupnost bo torej ob pripravi družbenega plana občine morala predlagati zemljišča, ki naj se s prostorskim delom družbenega plana opredelijo kot peskokopi za potrebe krajevne skupnosti. Isto bo lahko storila tudi, ko bo občinska skupščina sprejemala prostorski izvedbeni akt (krajinski načrt) za področje KS Primskovo. Na podlagi opredelitve v prostorskem delu družbenega plana bo KS lahko predlagala, da občinska skupščina ugotovi splošni interes za ureditev peskokopa. Šele potem je mogoče predlagati razlastitev, pri čemer pa mora KS predložiti cenilni zapisnik in dokazilo, da ima zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo KRAJEVNE SKUPNOST LITIJA — LEVI BREG Vprašanje: V zvezi z nameravanim odprtjem bifeja v hiši Agreževih na (iraški Dobravi, delegacija postavlja vprašanje, zakaj je potrebno, da imamo v krajevni skupnosti na lokaciji 50 metrov dva bifeja. Ocenjujemo, da v krajevni skupnosti ni potrebe po dodatnih tovrstnih kapacitetah, predvsem, ker je lokal predviden na prometnem križišču in odprtju bifeja nasprotujemo. Odgovor: Delegacijo KS Litija levi breg seznanjamo, da je gostinska dejavnost v občini Litija opredeljena v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1985, ki so jo sprejeli delegati na seji vseh treh zborov dne 26. 12. ¡984. V tretjem poglavju sprejete resolucije je pod točko 2.5. določeno, da ho na področju gostinske dejavnosti razvoj sledil celoviti gostinski ponudbi, kajti le tako lahko prispeva k razvoju gostinstva in turizma v občini. Iz tega sledi, da gostinski dejavnosti v obsegu bifejev ne bomo dajali podpore pri njenem razvoju. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMS^ RAZVOJ GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija, davni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni urednik Glasila občanov: Jože Sevljak; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Ililda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOŽD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija. Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno ^ na dom. 1 j