SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA English Page for the whole Family - Page 11 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK - 14-dnevnik, ccoa $ 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORM ATI VE NEWSPAPER 10. 1995 PRVA SLOVENSKA TELEVIZIJSKA ODDAJA V MELBOURNU Melbourne - Slovenski narodni svet Viktorije bo pričel na TV kanalu 31 z rednimi slovenski mi programi. Prvi, polurni program bo posvečen peti obletnici plebiscita v Sloveniji in bo na sporedu v sredo, 6.decembra 1995 ob 20.30. Vsakdor se lahko priključi na kanal 31; za več informacij prisluhnite radijskim progra -mom. MOST LJUBEZNI - BRIDGE OF LOVE Mladinski koncert 21 Youth Concert Sydney, 30. september 1995 Tudi letošnji mladinski koncert je, tako kot vsako leto, potekal v organizaciji slovenskih verskih središč. Zakaj letos ni bilo folklornih skupin iz Melbourna, Canberre? Zakaj ni bilo nikogar iz Adelaide ali New Castla? Nobenega talenta iz sydneyskega slovenskega kluba Triglav? Kje so mladinski pevski zbori? Taksna in^ še nešteto drugih vprašanj je nanizala v svojem poročilu Danica Petrič iz Sydneya. Str. 7 Ameriški astronomi odkrili življenje v vesoliu Filatelija Mavra Vodopivec Adelaide Še en hrabri slovenski vojak iz preteklosti Andrej baron Čehovin str. 6 Nova revija izdala Slovensko kroniko XX. stoletja str. 6 Stanko Aster Stater, str. 8 V TEJ ŠTEVILKI ŠE Jože Čuješ, str. 9 V AVSTRALIJI BO... Matthew Košorok z učiteljico Narelle Volkner Wendy Cestnik in Sabina Vogrin Prim. dr. Marjan Skalicky, str. 10 Spoštovane bralke, dragi bralci! Opazili boste, da smo v tokratni številki zašli mimo ustaljenega koncepta. Prispevkov je bilo namreč toliko, da jih je nekaj moralo ostati v uredniškem predalu. Ponovno prosim poročevalce, da skrajšajo svoje ¡F^l^ ^ ^ * članke in se predvsem omejijo MRI'' ' na informacijo, sicer si bom to pravico vzela sama. Ker smo že pri vaših prispevkih, bi vas tudi prosila, aa ne pošiljate istih člankov Mislim - reviji za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji in nam -Glasu Slovenije. Pater Bazilij, ki Misli ureja, se je namreč v pravkar objavljeni številki potožil, da nekatere bralce moti, če so v obeh glasilih napisane iste stvari. Ne bi rad, da bi mu kdo očital, da članke prepisuje, saj ga Glas, kot 14-dnevnik res vedno (in nehote) prehiti. Namen Misli in tudi Glasa Slovenije ni, da bi prinašala čisto sveže novice. Za potešitev takšnih želja bo treba naročiti dnevnik Delo ali Slovenca iz Slovenije in morda odšteti nekaj več denarja (okrog S 700.00 na leto) in ne dolar ali dva po številki ( $ 12.00 oz. $ 50.00 na leto). In še takrat bodo novice stare vsaj sedem dni. IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Rada bi povedala, da Misli in Glas Slovenije nista bila nikoli konkurenta, urednika obeh sva se včasih posvetovala, si izmenjala kakšno fotografijo, pater Bazilij Pa je polni dve leti objavljal oglas za naš časnik, opolnoma pobegniti od istih informacij pa je nemogoče; recimo pri obvestilih Veleposlaništva, morda pri filateliji in podobno. Končno pa tudi na TV vsak dan spremljamo ene in iste novice vsaj 3-4 krat na različnih kanalih. Oba lista tudi ne bere hkrati isto število bralcev, eni so naročeni na enega, drugi na drugega. Sicer pa se Glas Slovenije s številom svojih naročnikov ne more niti primerjati z Mislimi. Krivično se mi tudi zdi, da patra Bazilija zdaj, ko je po 22 letih urejanja Misli malce opešal zaradi starosti in drugih obveznosti, priganjate zakaj ni točen, zakaj to in zakaj ono. V času dolgih let, ko so se rojevala in umirala druga glasila je edini vzdržal, čeprav je oil včasih zaradi svojih stališč tudi zaničevan; danes seje pokazalo, daje imel marsikdaj prav. Kdor ni nikolo delal tak časnik si ne more niti predstavljati dela, obveznosti, pritiska (kontinuitete), ki ga moramo na ramenih nositi mi uredniki — amaterji. Zdi se mi, da so nekateri rojaki v Avstraliji preveč razvajeni kar se tiska tiče — vse bi radi zastonj, ali za malo denarja veliko. Da je temu tako kaže v našem primeru tudi podatek, da so moje prošnje naj naročniki poravnajo naročnino pri tridesetih (30) še vedno naletele na gluha ušesa, čeprav je od datuma izida naročnine preteklo že kar 4,6,7 mesecevali več. Mi smo se torej pripravljeni za vas odrekati normalnemu življenju in marsikateremu dolarju, vam pa je težko vreči "goldinarček" v "prosjaški klobuk"! ja, prav tako se počutim, ko vsako leto prosjačim naj se poravnajo naročnine (tako se je vsa dolga leta godilo tudi patru, saj je bilo marsikomu težko odšteti tistin borih $ 10-12.00). Z naročninami bi morali pri našem listu shajati vsaj od junija do februaija, potem najti "injekcijo" in zvoziti do junija. Če naročnin ne bo poplačalo teh 30 naročnikov imamo denarja samo še za dve številki. Popolnoma krivično pa se mi tudi zdi pričakovari denar od dobrotnikov, saj večkrat slišimo: naj da, saj ima! Nihče si ni ustvaril kapitala zato, da bi podpiral druge, ali dal zato, ker nekdo drugi noče dati. Žal mi je tistih naročnikov, ki svoje obveznosti vedno pravočasno poravnajo in morajo kar naprej brati ene in iste očitke. Ali ne bi bila sramota, da avstralski Slovenci ne bi mogli obdržati niti tako skromnega časopiseka kot je Glas Slovenije? In to zaradi tako banalnega razloga kot je nekaj dolarčkov? Pa brez zamere! Vaša Stanka MB Draga Slovenija Francoska turistična agencija Rev'Vacances v pariškem Mondu ponuja obisk Ljubljane, "baročne prestolnice majhne neodvisne republike, ki spominja na Tirolsko in jo prizadene, če io pomotoma zamenjajo z nekdanjo Jugoslavijo". Tridnevno bivanje z letalskim prevozom vred je na voljo za 3.200 frankov. Vikend v New Yorku je komaj za tisočaka dražji, deset dni na Maldivskih otokih (v Indijskem oceanu) pa si francoski turisti lahko privoščijo za 4.990 frankov — v obeh primerih je letalski prevoz kajpak vračunan. Je Slovenija za sedmimi morji? Ali pa nekdo na njen račun na debelo služi? se sprašuje Delo. * "Barbara" je spet na suhem Pred kratkim so na Bledu na jezersko obalo potegnili pletno z imenom Barbara. Julija letos jo je 22 metrov globoko potopil še (ne)znani storilec. Lastnik Janko Poklukar, ki ob službi tudi čolnari, jo je tudi sam dlje časa iskal. Zdaj razmišljajo, da bi lahko bil neznanec, ki je pletno obtežil s kamenjem, tudi domačin, eden od blejskih čolnarjev, saj razprtije med blejskimi čolnarji trajajo že dlje časa. Mogoče bo vec spoštovanja plovnega reda prihodnjo sezono, ko naj bi menda le določili, kdo bo dobil koncesijo za prevoze na otok. xanimivo fe Ameriški astronomi odkrili življenje v vesolju Astronomi z univerze ameriške zvezne države Illinois v mestu Urbana naj bi prvič globoko v vesolju odkrili sledove življenja,Je sporočila ruska vsedržavna televizija O RT. S pomočjo radioteleskopa v plinskih oblakih Rimske ceste so našli molekulo, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju življenja. Gre za aminokislino glicin. ki je navzoča pri nastanku mnogih vrst beljakovin. To naj bi potrjevalo tezo, da razen na Zemlji tudi drugje v vesolju obstaja ali pa se rojeva življenje. Znano je, daje bila omenjena aminokislina v razvoju biologije Zemlje zelo pomembna. Astronomi so našli glicin na področju aktivnega nastajanja zvezd na razdalji 23 tisoč svetlobnih let od našega planeta. TEČAJNA LISTA - slovenskih tolaijev (SIT) Oktober 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNT PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 91.1558 83.5947 118.7630 91.7044 84.0977 119.4778 Srednji tečaj hrvaške kune: 2255. 2126 SIT za 100 kun Srednji tečaj italijanske lire: 7. 4170 SIT za 100 lir Pred nami so vsi sveti — dan mrtvih. Podarimo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem toplo misel, kakšno svečko ali rožico. Naj počivajo v miru! Pišejo nam... Draga gospa Stanka! Kot ste vedno, boste okoli Božiča še bolj zaposleni, zato Vam z veseljem raje danes pošiljam knjigo "Pozdravi iz slovenskih krajev". To darilo je za Vaš trud kot glavna in odgovorna urednica našega slovenskega časopisa Glas Slovenije. Upam, da Vam bo knjiga všeč. Za Božične praznike želim Vam in Vaši družini vsega dobrega, predvsem pa ljubega zdravja! Isto tudi vsem naročnikom! Z iskrenimi pozdravi Korl Hren. NSW Urednica: Spoštovani in naš zvesti bralec gospod Hren! Res se vam iz srca zahvaljujem za vašo toplo misel, knjiga mi bo ostala za vedno v spomin na konec "garaškega" leta 1995. Ostanite nam zdravi, imejte lep Božič in srečno novo leto - to želim vam in vaši soprogi. Spoštovana urednica Glasu Slovenije! Ker je bila pri objavi programa za koncert Štajerskih 7 v New Castlu objavljena le moja telefonska številka, Vas prosim, da pripišete tudi številko Marije Grosman. Vnaprej se Vam zahvaljujem za uslugo. Zelo me zanima iz G.S. opis TV serije "Big Picture", ki jo predvaja kanal 2 ob sredah in sem zelo vesel, da ste tako močno udarili "že bel j po glavi". Hvala in še naprej tako... Vaj bralec, z najlepšim pozdravom Ivo Klopčič, New Castle Urednica: G. Klopčič in ga.Grosman, lep pozdrav iz uredništva in upam, da bosta zadovoljna. Objavljamo pa še vajini fotografiji, ki se je že pred meseci znašla v našem uredništvu. * Vstopnico za koncert Štajerskih 7 v New Castlu, ki bo v petek, 24. novembra lahko rezervirate pri Mariji Grosman, telefon: 049-548619; ali pri Ivu Klopčiču, telefon: 049-523 884. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Ccntre-lxvcl 6. 60 Marcus Clarke street, Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne ure od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: 'lina Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in V1C) Častni konzul Alfred Breznik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) tcL (02) 314 5116: fax. (02) 399624h Poštni naslov: P .O Box 188 Coogec NSW 2034 KONZULA T REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hull Road. Pomare. Lower Hun i Wellington). tel- (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov. P.OBox 30247 Lower Hut.NZ Poštni naslov v Avstraliji. P.OBox 5 Smithfield NSW 21(»4 tel.: (02) (>04 5133: fax: (02) 604 009 Filatelija Poroča Mavra Vodopivec iz Adelaide gSLOVENIJA •4SLOVENIJA roii« ^ ^ ^ ZAHVALA Dragi rojaki! Minilo je že več mesecev od žalostne in tragične nesreče naše družine. Odšla so tri čudovita mlada življenja in v naših družinah je nastala praznina. Srčna in iskrena je bila Vaša pomoč: darovali ste svoj. čas, cvetje - denarno pomoč Domu počitka Matere Romane v Kew, Melbourne. Vsem slovenskim organizacijam, verskim središčem, medijem in posameznikom iskrena hvala za vse storjeno in za izkazano sožalje. Naše misli so z Vami Družine Leber, Van de Laak in Zerjal KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 61 000, SLOVENTJA Telefon: + 61/ 1327 341 _ Fax: + 61/1331 052 Drnovšek v ZDA Z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem in slovenskim veleposlanikom pri OZN dr. Danilom Turkom seje sestal z generalnim sekretarjem OZN, po tem srečanju pa je govoril na jubilejnem 50. zasedanju generalne skupščine OZN. Dr. Janez Drnovšek se je sestal s slovensko -ameriško poslovno skupino, si ogledal poslovne prostore LBS banke na 52. ulici in trgovino Rogaške na Madison aveniji, edino maloprodajno trgovino, ki jo ima kako slovensko podjetje v ZDA. Udeležil se je tudi sprejema pri ameriškem predsedniškem paru v newyorški javni knjižnici. Slovenski predsednik Milan Kučan v ZDA Slovenski predsednik se je na jubilejnem vrhu ZN sestal s številnimi državniki. Med njimi z generalnim guvernerjem Avstralije Billom Haydnom, s predsednikom Estonije, z madžarskim kolegom, z veleposlanico OZN Madeleine Albright, z bolgarskim predsednikom in s španskim premierom. Po uvodni slovesnosti v generalni skupščini, se je predsednik Kučan srečal še z iranskim zunanjim ministrom, z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom, ki gaje seznanil s slovenskimi ocenami proslave ob 75. obletnici koroškega plebiscita. Sestal se je še s hrvaškim predsednikom dr. Franjom Tudžmanom, s katerim sta se strinjala, da bi bilo zelo koristno, če bi se državi sporazumeli o meji v Piranskem zalivu. Tudžman je Kučanu še omenil, daje Hrvaška zelo zainteresirana za tranzitno pot prek Maribora in predlagal, da bi se oba predsednika takoj po volitvah dobila na delovnem sestanku. Drnovšek in Arafat 13. oktobra dobila sredozemsko nagrado Slovenski premier dr. Janez Drnovšek in palestinski predsednik Jaser Arafat sta prva dobitnika sredozemske nagrade, ki jo podeljuje Forum iz Crans-Montane, so potrdili na sedežu fondacije Forum Univerzale v Ženevi. Sredozemski forum v La Valletti prirejajo letos prvič, postal pa naj bi srečanje visokih političnih osebnosti, bančnikov in znanstvenikov iz držav tega območja. Nov prispevek k venetologiji V veliki Smeltovi dvorani v Ljubljani je bila pred dnevi mogočna manifestacija slovenske zavesti in novega vrednotenja naše narodne identitete, ki sta jo odmevno spodbudili obe, ta večer predstavljeni knjigi: Etruščani in Veneti, zbornik, ki ga je uredil in izdal Ivan Tomažič z Dunaja, ter Slovenija, podoba evropskega naroda avtorja Jožka Šavlija. Tudi angleški in nemški prevod sta že pripravljena, treba je le dodatnih finančnih sredstev (saj n.pr. pater Tomažič za vseh pet knjig, ki jih je izdal, doslej še ni dobil niti tolarja). Op.u.: Avstralski Slovenci! Ali ne bi bilo lepo, da bi tudi mi, po dolgem času zopet prispevali kak dolarček za tako pozitivno akcijo? Društvo za ureditev zamolčanih grobov ßv nedeljo, 15. oktobra organiziralo a°oslov obnovljene kapele Sv. Krvi v Mozlju. Kapela je bila zgrajena leta 1589, prenovljena v letih 1866, 1912 in 1926, porušena pa je bila leta 1954. Sorodniki in prijatelji iz domovine in tujine so v spomin na pobite in padle ter v okupatorjevih in komunističnih taboriščih umrle pripadnike nacionalne ilegale v letih 1941 in 1945 in kasneje, ruševine kapele obnovili. V procesu proti "četverici" pričal Janša Pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje odgovornost nosilcev političnih funkcij v procesu proti četverici, je Janez Janša 20. oktobra predočil dokumente, ki pričajo, da so bile aretacije v letu 1988 politično motivirane in da sta slovenska politika in udba najmanj tri tedne izdelovali načrte, kako obračunati z nastajajočo opozicijo. Vrh slovenske partije z Milanom Kučanom na čelu je vedel za aretacije in jih nenazadnje odobril kot dokaz Beogradu, da se borijo proti skupnemu sovražniku, so zapisali v tedenski informaciji SDSS. Predsednik Združene liste socialdemokratov Janez Kocjančič na sodišču Kocijančič se bo ponovno znašel na sodisču. Tožita ga dva delavca podjetja Adria Airways, katerega direktor je bil. Ne samo da je Kocijanciču uspelo v času, Ico je vodil omenjeno podjetje pridelati 264 mio DEM izgube, tudi z zaposlenimi ima očitno še vedno neporavnane račune, saj jih je brez utemeljenih razlogov odpuščal iz službe. Ustanovljen Univerzitetni znanstveni forum SDSS (Socialdemkratska stranka Slovenije, predsednik Janez Janša) je ustanovila ta forum zato, da se bo ukvarjal s vprašanji razvoja slovense družbe povezanimi z dejavnostjo univerze in znanosti. V forum se je že na ustanovnem kongresu vključilo več kot 50 univerzitetnih profesorjev, doktorjev znanosti in vidnih raziskovalcev z znanstvenih inštitutov, predsednik je postal univ. prof. dr. Anton Jeglič. Glede na škodo, ki sojo univerzi, znanosti in gospodarstvu povzročila desetletja komunistične°a režima, se bodo pri forumu prizadevali za resnično avtonomijo univerze in znanosti, njuno odprtost in povezanost s svetom. Zbiranje podpisov za referendum o odvzemu slovenskega državljanstva neslovenskim državljanom V toku je 60-dnevni rok, v katerem lahko poslanci Poljšak in Lap iz Slovenskih narodnih demokratov (SND) ter Matuš iz Slovenske ljudske stranke (SLS) zberejo 40.000 podpisov za razpis referenduma, ali naj oi 'neslovenskim državljanom' slovensko državljanstvo odvzeli. Zanimivo bo, kako bo na to reagiral ombudsman. Leta 1990 je namreč tedanja skupščina vsem, ki so imeli tedaj v Sloveniji stalno prebivališče, zagotovila možnost priaobitve državljanstva, če so to želeli; vsa ta zagotovila je uzakonil kasneje tudi 'zakon o državljanstvu'pa tudi 'temljna listina o državni samosofj-nosti in neodvisnosti' in 'ustavni zakon o izvedbi te listine'. Poleg tega tudi ustava prepoveduje 'zakonsko poseganje v že pridobljene pravice". Če bo zbrano potrebno število podpisov, bo moral državni zbor referendum razpisati, v tem primeru pa čakajo Slovenijo, po mnenju nekaterih, žolčni notranji prepiri, novi konflikti, predvsem s Hrvaško in neizogibne kritike iz tujine. Pri Microsoftu pripravljajo še Office 95 v slovenščini Slovenci so izredno dobro sprejeli prevedeni Word, saj je razmeije med prodajo ameriške in slovenske različice kar 9 proti 1 v korist slednje. Zato so se odloČili, da bo z operacijskim sistemom Windows 95 Slovencem na voljo preveden program za urejanje preglednic Excel in nastavitveni program za celoten programski skupek Office 95. V Sloveniji nekaj tisoč milijarderjev? Od 5. do 9. oktobra je bil v Celovcu mednarodni sejem Denar in vrednost. Sejem je bil zanimiv tudi za Slovence, saj je po avstrijskih podatkih v Sloveniji nekaj tisoč milijarderjev, tako je vsaj trdil direktor sejma dr. Hans-Jorh Pawlik. Vlada očita Svetovnemu slovenskemu kongresu-KS neupravičeno oddajanje prostorov v najem V pogodbi je bilo določeno, da SSK-Konl rerenca za Slovenijo uporablja prostore v Cankarievi ul (v isti stavbi kot je SIM) izključno za lastne dejavnosti. Ti pa so s filozofsko fakulteto sklenili pogodbo, po kateri so dajali prostore v najem tudi niim in s tem, po mnenju vlade, pridobili nezakonite premoženjske koristi. Kot vse izgleda bo zadevo na sodišču uredil v prid SSK sedanji predsednik Konference za Slovenijo Danijel Starman, ki je eden najboljših slovenskih odvetnikov. Maribor — Obrali so najstarejšo trto na svetu. Mestni viničar mag. Tone Zafošnik zatrjuje, da mariborska starka še nikoli ni bila tako lepa. Govoril je seveda o žametovki z Lenta, katere varuh je. Na trgatev, ki je bila 8. oktobra, je prišlo vodstvo slovenske države, Konzularni zbor in delegacija prijateljskih mest ter seveda veliko število drugih obiskovalcev. Trta zadnja leta rodi izredno lepe grozde, v povprečju težke 35 dekagramov. Nalašč pa jo negujejo tako, da ne rodi preveč, saj jo bodo le na tak način še dolgo ohranili. Tone Zafošnik pa ne bdi samo nad starko v Lentu, ampak tudi nad množico njenih mladik, ki jih je že nekaj sto povsod po Sloveniji. GoriČko — Turistična kmetija Ferencovih (Anton Kaus) iz Krašč in domača kmetijska svetovalna služba sta pripravila t.i. koruzne dneve na Goričkem. Skuhali in razstavili so številne jedi iz koruze, pa tudi izdelke domače obrti. Gostje so ročno trgali in ličkali koruzo, potem pa je bilo na vrsti tekmovanje in pletenje domačih izdelkov iz koruznega ličja. Portorož — Nov kongresni center. V Grand hotelu Emona na Bernardinu so odprli center, ki je ena največjih letošnjih naložb v slovenski turizem in pomembna pridobitev za obalni turizem. Radenci — Novi bazeni v Radencih že dobivajo končno podobo. Medtem, ko so letošnje poletje gostje že uživali v kopanju v zunanjem termalnem bazenu, so v njihovi neposredni bližini ropotali stroji mariborskega Konstruktoija. Nov bazenski kompleks s termalno vodo, ki so ga začeli graditi maja letos, morajo dokončati do aprila prihodnjega leta. Lig — Jeseni je čas trgatve, obiranja jabolk, stikanja za različnimi plodovi v gozdovih in njihovem obrobju, skratka opravil, ki združujejo prijetno s koristnim. Jesen je letos v Sloveniji še posebej lepa in je tudi obdobje, ko zadiši po pečenem kostanju. Tudi na Primorskem, natančneje na Ligu nad kanalom ob Soči, vasici, ki leži tik ob italijanski meji so priredili praznik kostanja, saj tam dobro obrodi. V zanimivem ^ sprevodu niso prikazali le tamkajšnjih običajev, ampak so si obiskovalci lahko ogledali oziroma okusili na najrazličnejše načine pripravljen kostanj, vključno kostanjeve potice. Velike Lašče — v Velikih Laščah so letos prvič praznovali občinski praznik. Ob tej priložnosti so blagoslovili obnovljeno župnijsko cerkev, pripravili več prireditev, koncert domačih pevskih zborov, nastopil pa je tudi komorni zbor Ave iz Ljubljane. Mašo je vodil škof Jože Kvas. Maribor — po praznik mesta 831 let nazaj? Tudi po zadnji seji mestnega sveta še ni jasno, kateri datum bo praznik mestne občine Maribor: ali 20. oktober, ko je bil leta 1164 Maribor prvič omenjen (listina je na fotografiji), ali pa 23. november, dan, ko je general Maister osvobodil mesto. Svetniki so se sporazumeli, da bodo spominski dnevi mesta: 29. april, dan prve akcije proti nemškemu okupatorju, 4. september, dan, ko je Slomšek leta 1859 prenesel sedež škofije v Maribor, in tudi 23. maj, ko so bili pekerski dogodki. Maribor praznuje letos 136-letnico ustanovitve Visoke bogoslovne šole, 20-letnico delovanja univerze in 36-letnico visokega šolstva. Listina iz leta 1164, ko je bil Maribor prvič omenjen Celje — Dragoceno odkritje nad Gornjim Gradom. V cerkvi v Florianu so restavratoiji ob letnici 1094 odkrili' tudi ostanke romanske zgradbe. Gre za eno najstarejših cerkva v Sloveniji in pod ometom v ladji so odkrili dve romanski okenci z dekorativno poslikavo. To je eno največjih odkritij iz časa romanike na Slovenskem, saj oken s takšno poslikavo ni nikjer drugje. Pri enem od njih je ohranjen lesen okvir za "zasteklitve", kar je še dodatna redkost. Odkrili so tudi romansko poslikavo okenskih ostenij in notranjščine. Sicer je v cerkvi pet poslikav iz različnih časovnih obaobij. Negova — V naselju, razprostrtem na terasi nad osrednjim delom ščavniške doline 285 metrov nad morjem, stoji Negovski grad. Ta spaaa med spomenike prve kategorije. Prav zaradi tega si v ustreznih službah občine Gornja Radgona prizadevajo, da bi grad ohranili v prvotni obliki. Leta 1938 je grad prizadel večji požar, zato še vedno ni v celoti obnovljen. Polpretekli čas tej obnovi namreč ni bil posebno naklonjen. Pilštajn — Že od leta 1431 pripravljajo v Pilštajnu na Kozjanskem Miholov sejem, imenovan po farnem patronu. Pred kratkim so postavili na glavnem trgu stojnice z vsemi mogočimi dobrotami. Letos so prikazali obdelovanje vinograda in trgatev, vse pa so spremljali domači pevci. Vipava — Kakšna bo usoda Lanthierijevega dvorca? O jzraščini v središču Vipave bodo odločali letošnjo jesen. Prej je bila v lasti JLA, zdaj pa sameva in razpada. Predvidevajo, da bo obnovljena stavba hotel in kongresno središče, v njej naj bi bila še poročna kapela in prostor za kulturne prireditve. Nekateri pa so za to, da bi oila v graščini igralnica. Morda bo padla končna odločitev šele na referendumu. Turnišče — V Turnišču je bila leta 1663 zgrajena baročna stavba, ki jo je do leta 1927 upravljala cerkev, nato so bile kar dvajset let v njej šolske sestre, ki so poučevale otroke. Leta 1949 so se morale izseliti, saj je bila stavba nacionalizirana. Po denacionalizaciji je prišla stavba v last Frančiškanskega brezmadežnega reda, potem je bila več let prazna in je začela propadati. Turniška župnija, ki letos praznuje 900-1etnico, se je odloČila staro župnišče obnoviti. Ljubljana — Sedanja železniška Eostaja je bila prava sramota za jubnano. O njenem obnavljanju se je že veliko govorilo. Ker se za 150-obletnico prihoda prvega vlaka na Slovensko že pripravljajo, so se Slovenske železnice odločile, da bodo k temu dodale svoje prav s prenovo glavne stavbe na železniški postaji, ki je že v toku. Žalec — Ob 100-letnici Turističnega društva in 30:letnici mesta Žalec so na ploščadi Mestnega trga odprli mestni vodnjak, ki simbolizira hmeljsko kobulo. Podčetrtek — V Atomskih toplicah prenavljajo hotel, prvi del prenove bo končan do 1. novembra, po drugi etapi junija prihodnje leto pa bo v hotelu 104 postelj več. Mala Polana - Oče Beltinške bande Vlado Kreslin v družbi novinarja Štefana Cmeia obnavlja Copekov mlin v Mali Polani. Nova CELOVEC Praznovanje 75-letnice koroškega plebiscita se je v marsičem razlikovalo od prejšnjih 10.-oktobrskih proslav. Ozračje je bilo dokaj bolj sprosčeno, dejstvo, da je tokrat prvič spregovoril pripadnik slovenske narodne skupnosti v tedniku za t za slovenščini, pa je dalo jubileju posebno noto, je v Našem )isal Janko Kulmesch in dodal, daje vzrokov to več. V Avstriji oz. na Koroškem vedno boli soobliku javno življenje pripadniki mlajše generacije, ki se ni šo v času nacizma ali neposredno po koncu 2. vojne in ta generacija je bolj odprta in neobremenjena. Dl| sooblikujejo , ki se ni šolala CELOVEC Pred Mohorjevo so blagoslovili jeklen spomenik, ki je edinstven po svoji zamisli in podobi. Je "Kraj srečanja", nanaša se na 75-letnico plebiscita, opozaija pa javnost na to. daje Celovec glavno mesto obeh narodov. GORICA Protest pred Kmečko banko v Gorici ie kra bil izraz nezadovoljstva Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, ker se država ne zmeni za njihov gospodarski in kulturni položaj. Udeležilo se ga je precej Goricanov, solastnikov banke in bančnih komitentov. Potekalo pa je dvojezično. Zahtevali so. da goriški Slovenci dobijo Kmečko banko spet v svoje roke. BEOGRAD Beograjski katoliški nadškof France Perko je napovedal svoj odstop, ob uradnem obisku Vatikana bo uradno zaprosil zanj. Za ta korak naj bi se odločil zaradi zdravstvenih razlosov, saj boleha za rakom in je za odstop zaprosil že pred dvema letoma, vendar je tedaj Vatikan njegovo prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da bo v Beogradu ostal, dokler se ne uredijo razmere v nekdanji Jugoslaviji. GORNJA BRANICA Pred nekaj tedni so se spomnili in primerno počastili se enega hrabrega slovenskega vojaka iz preteklosti. Gre za Andreja barona Čehovina, ki se je rodil leta 1810 v vasici Dolanci pri Branici in je postal eden najuspešnejših topniških častnikov v armadi slavnega maršala Radetzkega. Zaradi zaslug na bojnem polju si je prislužil kar šest visokih odlik ovanj, med katerimi tudi odlikovanje Marije Terezije, ki mu ie prinesel plemeniti naslov barona. Za tiste čase je bilo to nekaj nepojmljivega, kajti oficirji so lahko postali le sinovi plemenitašev. Andrej Čehovin pa je bil navaden kmečki fant in seje do uspehov dokopal le s svojo trmo. požrtvovalnostjo in hrabro -stjo. Zaradi šibkega zc umrl leta 1855, star komaj Veliko let po njegovi smrti so mu domačini postavili skoraj pred domačo hiso veličasten spomenik, fašistične oblasti so ga hotele kasneje porušiti. Neke noči leta 1927 so ga domačini naskrivaj razstavili in zakopali na bližnji travnik. Tam je ostal zakopan in pozabljen do pred nekaj leti, ko so ga brez posebnih svečanosti ponovno postavili. To "pomanjkljivost" pa so popra -vili pred kratkim in zraven priredili še veliko svečanost. zdravja pa je komai 4o let. NOVA REVIJA Založba Nova revija je izdala prvega od dveh zvezkov obsežne Slovenske kronike XX. stoletja, ki zajema čas od 1900 do 1941, drugi del izide novembra. Dosedanjim odmevnim izdajam, prispevkom za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije, zborniku Slovenci in mhodnost in drugim so zdaj dodali obsežno Slovensko roniko XX. stoletja. Obračun s stoletjem v obliki niza več kot osemsto poljudno napisanih "zgodb" je delo osemindvajsetih slovenskih zgodovinarjev mlajše in srednje generacije. S INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE je objavil članek z naslovom Slovenija, svetla točka na Balkanu, ki govori o slovenskih gospodarskih dosežkih in morebitnem vnovičnem tesnejšem sodelovanju z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije. Avtor članka James Hanson predstavlja Slovenijo kot najbogatejšo državo nekdanjega vzhodnega bloka in pravi, da je problem Slovenije v tem, da noče tujih vlaganj. Igor Strminšek namestnik direktorja Urada za makroekonomske analize pravi: Slovenija kratko malo ne potrebuje tujih vladanj in to tolarju povzroča probleme. Državnih prihrankov ie 7<-» I 1 /I rt I n Ulr m ^ "___* I " * t • | J devizne rezerve anja zanimanja steče okrog sio j- r- " . * vi^uuaiic mccc OKTOg STO milijonov dolarjev. Slovenija skuša problem majhnosti preseči z vrsto sporazumov o območjih proste trgovine z državami nekdanjega vzhodnega bloka in s članstvom v Cefti, največ pa si obeta od pridruženega članstva v Evropsko Unijo. Slovenska prihodnost seje za 180 stopinj obrnila proti Severu in Zahodu in v skladu s tem se bo razvijalo tudi gospodarstvo. Neki zahodni menedžer, ki ni hotel biti imenovan je izjavil: "Zaradi sovraštva na Balkanu bomo potrebovali srbska podjetja v Srbiji hrvaška na Hrvaškem in slovenska v Sloveniji še nadaljnih 50 let" Slovenka Maksima Gasparija — ustanovljenega akademskega kluba slovenskih slikarjev Z geslom leta 1903 na Dunaju študirajočih 21. Mladinski koncert Piše Danica Petrič Vsako leto, skozi 21 let se že veselim mladinskega koncerta v organizaciji slovenskih verskih središč. Moja ideja za geslo letošnjega koncerta je bila: "Rastemo — želimo biti z vami!", ki ga lahko razložim takole: 21 let stara sem prišla v Avstralijo, 21 let sem poročena in s temi koncerti sem rastla v ženo in mater. Rastla sem s temi sivimi glavami, ki so se v veliki večini koncerta udeležile. Pričakovala sem, da se bo z melbournškega avtobusa vsula mladina...pa ni bilo tako, imeli so še dvanajst prostih sedežev in najprej sem zagledala starejše, s seboj so pripeljali marljivega Lentija Lenka, Barbaro Smrdel, sestri Wendi in Kristino Cestnik, Sabino Vogrin in druge, vsi so nastopali pri posameznih točkah. Folklorne skupine pa ni bilo, čeprav imajo v Viktoriji več slovenskih klubov. Iz Čanberre je prišel en sam človek, ki je sicer odličen kitarist - L. Kavaš, a kje je bila Ljuba Pribac s svojo folklorno skupino? 'g Sydneycani s potniki iz Melbourna ti- cs 0 Iz Wollongonga, ki je tako blizu Svdneya je prišel le odličen harmonikaš Peter Grivec. Nikogar ni bilo, ki bi Q zastopal New Castle! Nikogar iz Adelaide! Nikogar - « nobenega talenta iz sydneyskega kluba Triglav. Iz C Queenslanda je prišla le odlična plesalka 12-letna^Melissa = Cresvey. Edini, ki se je predstavil s plesnimi skupinami, ¿t folkloro in Jazz -om je oil Slovensko društvo Sydney, ki so ob £a zastopali tudi odlični harmonikaš Rudi Crnčec, solo jž pevka 9-letna Riannon Sernek ter recitatorki Danica e (pesnica) in njena 12-letna hčerka Barbara Petrič. Navdušeno smo pozdravili tudi novi sydneyski trio "The j| big Ban°Theory' , ki ga sestavljajo Damjan N emes, Robert n Fiser in Rudi Čmčec (tokrat kot bobnar). 1 Ugibam, kaj se je v Avstraliji zgodilo z mladinskimi ob pevskimi zbori? Tudi našega sydneyskega, ki je bil 3 napovedan v programu, ni bilo. ^ Naši mladi organizatorji Slovenian Youth Prodaction so imeli pri koncertu veliko skrbi in dela in koncert je potekal tehnično brezhibno. Tudi v kuhinji so marljive mame stregle v soboto in nedeljo. Nastopajoči pa so bili eden boljši od drugega. Navdušila sta Erik Toni in Jackie Renoer, ki sta igrala harmoniki. Mathew Košorok je začel igrati kitaro, ko mu je bilo 6 let in zdaj z enajstimi leti igra že kot pravi mojster. Tanja in Amanda Andrejaš sta v duetu igrali klavir, Teresa Rede pa solo. Iz Viktorije sta nas zelo presenetili Wendy Cestnik'in Sabina Vogrin, ki sta peli in recitirali Šaljivo pesem Kajetana Koviča "Križem kraž". Ko pa je mlada Wendy še zapela ob glasbeni spremljavi Lentija Lenka, smo v njej res odkrili mnogo talentov. Za Lentija pa že tako in tako vemo. daje vsestranski talent. Vsak Slovenec je lahko ponosen na tako mladino, pa vendar...napake so bile letos preveč očitne, da bi lahke zamižali. Sydneyska skupnost se resno sprašuje: Kje je bila sydneyska mladina? ki naj bi se udeležila koncerta vsaj kot gledalci. Jih je zvabil "Oktober fest" ali "Bathurst dirke"? In ko smo izvedeli kje naši gostje iz Melbourna prenočujejo in kdo bo koncert napovedoval, smo onemeli od presenečenja. Ali je mogoče, da verska središča, ki so koncert organizirala, dovolijo, da si mladi izberejo motel le pet minut stran od King Krosa? Merrylands je v centru Sydneya, moteli so vsepovsod, tudi blizu naše cerkve in ne bi jim bilo treba za 15 minut zamuditi svete maše. Koncert je napovedovala in reševala sramoto mladinskega koncerta Martna Magaina. Res je dala vse od sebe, toda v narodno nošo bi se lahko oblekla, je nekdo pripomnil. No, obleka ni bila tako važna kot dejstvo, da organizatorji niso iskali in našli otroka ali mladenko. Pred nami je 22. koncert v Melbournu...ob napakah se učimo! Folklorna skupina SDS Melissa Creevey, baletni narodni ples "Fly with IN MEMORIAM Odšel je...kar nenadoma nas je presenetil in se 27. septembra 1995 umaknil k večnemu počitku naš "gromovnik" Stanko Aster Stater. Iz prvega zakona je zapustil tri hčere in enega sina. Iz drugega pa dva sina in hčerko (Stanče, Aleksander in Nataša), stare komaj dvanajst, devet, štiri leta. Pokopali smo ga 4. oktobra na slovenskem pokopališču v Rokwoodu. V Merrylandsu pri Svetem Rafaelu v Sydneyu je daroval zanj sv. mašo pater Valerijan Jenko; tu smo Stankota tudi zadnjič videli v krsti pred oltarjem. Pater nam je povedal o njegovem zelo zanimivem življenju. Po maši pa je Danica Petrič prebrala Stankotovo pesem: SLOVENEC SEM, ki jo je napisal na Marijin praznik 15. avgusta 1953. Ljenko Urbančič je posvetil Stanku sledeče besede: Prispevek in fotografije Jože Košorok J ž^J^o-vt^^A- Ml /- tA-Jk ... ^»■tfAct--,- ! Sii/-o-j f^txtod, -^¿o/Â-v-, y -^O-^iii-n : synlrj Jjo-^Tj j j&zod ¿-t/ X-n J^^Ai sfsYrïiUA^¿¡¿cX4Â[4t A-oh'i, ¿{-Ct- čsf-ffi-Z. yirV-&-J-Z /rl-cc^sVT^ Je-trVisC^ i 7~S*jL^L<*Vj l/k .¡4&L- 'P-oiz^-L^- ' 1 ^rvi-y'J^ !. , /^rx-vyyi-je-tsir TyJ-Z ^J-C-iedùx. yu,, /_ '.-t^r /•r. 2 . /f&s , Vale, Aster s Tater Stanko Filipčič je bil s Tater pri Brkinih, materino dekliško ime je bilo Aster. S takim novim imenom se je pred leti pridružil avstralski Demokratski Delavski stranki (DLP). Novo ime mu je pomagalo pri volitvah, zakaj ponekateri tukajšnji državljan voli kar po abecednem redu. Očitno pa tudi to ni pomagalo, da bi postal narodni poslanec. In kakšna škoda zares, saj silovito bi znal zagrmeti v skupščini, da bi se zbudila vsa pospaneta. 73-letni Stanko je bil mojih let. Skozi državljansko vojno sva bila za nasprotnimi barikadami, vendar sva si bila v kasnejših avstralskih letih vedno blizu. Očitno kokarde in uniforme ne ukazujejo srčnim utripom. Denimo mojega očeta. Pred prvo svetovno vojno je v Trstu nosil avstrijsko c.kr. (op.p.-.cesarsko kraljevo) uniformo. Pod čako, okrašeno z dvoelavim habsburškim orlom pa so kipele sila nevarne, puntarske, protinemske, slovenske, jugoslovanske in slovanske misli. Stanko je bil večino narodnjak in ni klonil pod italijanskim fašističnim zatiranjem, niti kasnejšim boljševikom. Kot aktiven član slovenske primorske revolucionarne organizacije TIGR je znal oceniti delovanje in namene rdečih nasilnežev. Čeprav ie pripadal partizanski brkinski brigadi, se je kar se da upiral vsiljeni peterokraki. Stanko je bil med tistimi, ki so ob slovenski pomladi zastavili svoje sile in se pridružili Demosu, demokratskemu bloku v domovini, iz katerega je pognala neodvisna in svobodna Slovenija. V naših starih letih se vse pogosteje poslavljamo od mnogih rojakov. Nekateri odhajajo z napovedjo, daljšo ali krajšo, drusi nepričakovano. Zakaj smrt — kot kontrabantarji — ve za vsa mogoča pota. Stanko Filipčič, na krsto smo ti položili slovensko trobojnico v družbi z zastavo naše druge domovine... _ Ljenko Urbančič Jože Čiiieš IN MEMORIAM V nedeljo, 8. oktobra 1995 je v Brisbanu preminul naš rojak Jože Čujcš, raarkantna oseba, dolgoletni vodilni društveni in kulturni delavec slovenske skupnosti v Sydneyu. Pred dobrimi osmimi leti je šel v zaslužen pokoj, užival ga je le polne štiri mesece, saj je zbolel in od takrat si ni več opomogel. Z ženo sta se odselila v Melbourne, nato v Brisbane, v bližino siny Juriju, ki lam službuje. Jože je bil rojen na zelenem Sjajerskem leta 1923, otroška leta je preživel v Celju in v Šmarju pri Jelšah, končal je učiteljišče v Ljubljani, kjer ga je zatekla vojna. Namesto za katedro v razred, so ga Italijani poslali v taborišče Gonars. Po kapitulaciji Italije je po sili razmer stopil med domobrance, kjer je do konca vojne častnikoval na Notranjskem. Maja 1945 je nastopil pot begunca - križev pot tolikih Slovencev. Na Koroškem je za las ušel transportu nasilne repatriacije, ki je tisoče potisnil na pogubno pot v Kočevski Rog, Teharje in še kam. V Celovcu se je pri zasedbeni angleški vojaški upravi zaposlil pri založbi "Koroške kronike", ki jo je izdajala britanska obveščevalna služba, pri kateri je izšel po vojni tudi prvi slovenski časopis "Koroška kronika" in cela vrsta knjig, po katerih so Slovenci z veseljem segali. Leta 1949'je izšla tudi knjiga za šole "Pregled slovenskega slovstva ki jo je priredil Jože Čuješ. V Celovcu je v teh letih sodeloval na radiu in prirejal oddaje za Slovence. Že leta 194/ se je začelo "preseljevanje narodov7 sto in sto tisočev beguncev iz vzhodne Evrope v prekomorske dežele. Tudi Jože se je odločil in odpotoval s številnimi Slovenci v Avstralijo. Ena prvih njegovih postaj in delovnih mest je bi! sydneyski predel St. Marys, kjer je bilo še nekaj let zbirno taborišče priseljencev. In tu ie dejansko iskati prve zametke slovenstva v Sydneyu. Na njegovo posredovanje in željo stoterih Slovencev sta v tem času prispela v Avstralijo iz ZDA patra Ben.o in Klavdii. Tako so se rodile "Misli", še danes izhajajoč slovenski verski mesečnik. Jože je izdajal nekaj časa laični časopis "Slovenska Kronika". "Kmalu si je našel tudi življensko sopotnico, se poročil in dobil sina Jurija. V letih 1950-1960 in čez, je v Avstralijo pljusknil val priseljencev — beguncev iz Slovenije, ki se sicer nismo identifeirali kot vojni politični izseljenci, čeprav smo bili posredno ali neposredno rezultat in žrtve povojnegaježima v domovini. Napočil je čas in potreba po občasnem združevanju in po smotrnejšem organiziranju v slovenska društva. Ne vem, če je bil Jože soustanovitelj Slovenskega društva Sydney, vem pa, da je ob mojem prihodu v Sydney leta 1960 že režiral slovenske igre m da je v omenjenem društvu vrsto let predsedoval in sploh bil gonilna sila slovenstva. Vedno je bil poln idej in načrtov. V okviru društva in skupno s p. Bernardom je bila organizirana Slomškova šola, poučevalo se je sprva v Leichardtu, Canley Valeyu in celo nekaj časa v privatni garaži v Condel Parku. Tudi sam je poučeval, sestavil in uredil lično brošuro "Prvi korakr. Ti razredi so dali vidne rezultate. Jože si je prizadeval, da dobimo iz Slovenije nune, predvsem je imel v mislih šolske sestre. Tudi ta njegova zamisel se je uresničila. Leta hitro minevajo in časi se spreminjajo...v Avstraliji so se etnične skupine začele odpirati navzven in zapuščati vsaka svoj geto. Tako tudi mi Slovenci. Tudi takratna Jugoslavija je na široko odprla svoje meje. Avstralija je začela uvajati politiko večnacionalnosti in multikulture. Slovenska skupnost se je začela povezovati z domovino in navezovati kulturne stike. Za razliko od Argentine, se v Avstraliji nismo mogli napajati iz lastnih sil. Verjetno je radi tega prišlo do razkola v slovenski skupnosti v Sydneyu in tudi drugod po svetu. Ni družbe, ki bi bila statična, vsaka se spreminja — posledica tega je bil takratni novo nastali Triglav (slovensko društvo) in dru°e organizacije. Za te spremembe je bil "največ kriv" Jože Čuješ in skupina okrog njega; čas pa je pokazal, da se je ravno zaradi tega slovenstvo v Sydneyu razmahnilo in dobilo svoj polet. Kakorkoli je že bilo, imam občutek,-da je bil Jože mož vizij in daje živel le za slovenstvo in Slovence — to mu je bil življenski cilj. Jože je bil torej organizator, pisal in urejeval je več društvenih glasil, kar nad dvanajst let je pisal in skrbel za slovensko stran v tedniku "Novo doba". Sodeloval je pri vseh večjih organizacijah in projektih. Bil je dolgoletni član Slovenskega šolskega odbora za NSW, soustanovitelj SALUK-a in radijskih oddaj, saj je bil prvi koordinator in vse do bolezni nepogrešljiv napovedovalec. Bil je tudi član raznih odborov in tako naprej in tako dalje... Kdorkoli bo kdaj pisal krojukoo Slovencih v Sydneyu ne bo mogel obiti imena JOŽE ČUJEŠ. S svojim delom je dajal pečat in smer slovenstva! Njegovo delo je bilo znano tudi v Sloveniji. Priznanje zanj je dobil šele v takoimenovani "slovenski pomladi" — takratna slovenska oblast ga je odlikovala z visokim odlikovanjem. V Beogradu <*a je podpisal današnji ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek, takrat predsednik SFRJ. Danes, v trenutni nacionalni evforiji, to morda zveni dokaj "jugoslovansko", toda kdor misli tako, dela Jožetu krivico, saj sta bila tudi n.pr. dr. Korošec in Cankar "Jugoslovana". Vsak j>o svoje sta kljub vsemu velika Slovenca! Tako tudi Jože, bil je samo Slovenec in velik rodoljub z avstralskim državljsntvom — potreba in realnost! Jugoslovanstvo pa — kot potrebno zlo! Samostojnost in nodvisnost Slovenije je sprejel kot nagrado in plačilo za vse tiste, ki so se stoletja na ta ali oni način borili za slovenstvo. Bilo je vredno doživeti ta trenutek! Jožetov vzornik je bil Slomšek. Oboževal ga je s pobožnostjo, žal ni dočakal leta 1996, papeževega obiska v Sloveniji in Slomškove posvetitve. Ko sem ga pred meseci obiskal v Brisbanu, sem bil prijetno presenečen kako pogumno je prenašal svojo bolezen. Bil je vedrega duha, stal je pokončn o in z belo brado se mi je zdel kot kak slovenski očak. O marsičem sva se še pogovorila, obujala spomine... Bil sem tudi priča, ko mu je pater Valerijan podelil sveto obhajilo; kot zadnjo popotnico pa je prejel le zakrament ob ponovnem obisku patra Valrijana avgusta letos...tako je odšel v večnost spravljen s svetom. Še beseda o njegovi življenski sopotnici Galiji. Dolga leta smo bili prijatelji in dobro jo poznam, vendar me je znova presenetila kako potrpežljivo je negovala Jožeta, kako zvesto mu je stala ob strani v njegovih težkih trenutkih. Galija ni bila slovenskega rodu, bila je iz Litve, naučila pa se je slovenskega jezika in tudi sina Jurija je učila govoriti slovensko. Se danes, in čeprav je Jurij ravnatelj avstralske šole z mamo govorita slovensko. Jože in Galija sta pred leti prvič (in zadnjič) po 40. letih obiskala Slovenijo, Galija je bila navdušena...ves njen trud za slovenstvo je bil poplačan! Zvesta družica je Jožetu do zadnjega brala slovenske časopise in revije: Rodno grudo, Misli, Glas Slovenije, isma svojcev in prijateljev. ogrebni obred je v Queenslandu opravil, edini iz Sydneya, pater Valerijan, mašo pa sta v Sydneyu darovala v slovenski cerkvi 14. oktobra patra Tomaž in Valerijan. Soprogi Galiji, sinu Juriju z družino in vsem njegovim sorodnikom v imenu številnih prijateljev in znancev iskreno sožalje. Sočustvujemo z vami! Slovenci v domovini jn tujini pa so lahko samo ponosni na može kot je bil Jože Čuješ. Pokoj tvoji duši, naš dragi Jože in naj ti bo lahka avstralska zemlja! Prim, dr. Marjan Skalicky v Avstraliji Z ansamblom Štajerskih 7 bo iz Maribora v Avstralijo dopotoval tudi prim. dr. Maijan Skalicky, eden vodečih slovenskih internistov - gastroenterologov, ki se bo od 3. do 6. decembra 1995 udeležil Svetovnega kongresa gastroenterologov na Tajskem. Slovenci se bodo lahko srečevali z njim na koncertih ansambla Steajerskih 7, v Sydneyu pa pripravlja sestanek z njim Danica Petrič v nedeljo, 19. novembra, po sveti maši v Verskem in kulturnem središču Merry lands. Prim. dr. Marjan Skalicky za Glas Slovenije... Q sebi in gastroenterologiji Vso srednjo šolo sem želel postati arhitekt, vendar sem se zaradi grde pisave, katero težko preberem tudi sam, odločil za študij medicine. Pred 24 leti sem diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani ter se takoj zaposlil v Mariborski bolnišnici. Dobil sem mesto internista s kasnejšo opredelitvijo za gastroenterologa. Ko je prišel na nas oddelek UZ (ultra zvok), to je bilo daljnega leta 1976, je bil to za nas zgodovinski strokovni napredek. Dolgoletno rutinsko delo sem dopolnil s podiplomskim študijem UZ v Zagrebu, kjer sem leta 1990 magistriral. Kot prvi sem leta 1993 uvedel v Sloveniji endoskopski UZ kot revolucionarno preiskovalno novost. Gre za preiskavo, s katero si na televizijskem ekranu ogledamo notranjost požiralnika, želodca in dvanajstnika, ter po dodatnem UZ pregledu z isto aparaturo iz prej opisanih organov navzven, torej v notranjosti telesa, pregledamo okolišne organe kot so del srca, žil, jeter, trebušne slinavke, žolčnika, žolčnih poti, limfnih žlez itd. Metoda je naš paradni konj, saj imamo v Mariboru največ izkušenj v slovenskih medicinskih krogih na področju gastroenterologije. Šef oddelka za gastroenterology© m endoskopijo sem od leta 1989. Na osnovi strokovno organizacijskega dela mi je bil od ministra za zdravstvo podeljen naziv primary". Razen medicine mi je velik hobi navtika oziroma plovba. Š pomočjo prijateljev sem si zgradil že tri ladje, od tega dve jadrnici za križaijenje po moiju in eno motorno za plovbo po rekah in jezerih. Za mene tudi ni življenja brez glasbe, kar sem lahko izživel z igranjem na trombon. Ob četrtkih zahajam v Rotary club Maribor, v katerem sem tudi član upravnega odbora. Tako, to je bilo nekaj besed iz mojega življenja, v katerega sem zakoračil leta 1946. V Mariboru novi interni oddelek bolnišnice Septembra letos je bil dograjen interni oddelek bolnišnice Maribor s sredstvi 5. samoprispevka občanov Maribora in okolice. Ko pišem te vrstice, delamo in zdravimo bolnike v teh novih prostorih že mesec dni. To je čas, v katerem sem spoznal, kako so bolniki srečni, da je referendum o gradnji uspel. V skupni stavbi so bili na novo zgrajeni oddelki za: — gastroenterologijo iri endoskopijo — kardiologijo in angiologijo — hematologijo in onkologijo — diabetes z endokrinologijo Skupno je bilo tako zgrajenih 172 postelj, katere so bile prej locirane v stari, več kot 150 letni stavbi, s sobami po deset postelj, ter straniščem za štirideset bolnikov. Današnje bolniške sobe štejejo tri postelje, imajo lasten WC, tuš, ter telefonsko zvezo, kar je za svetovne razmere visok standard. Razen bolniških prostorov je bil tudi zgrajen dodatni trakt za ambulantne in pripadajoče funkcionalne namene. Na gastroenterološkem oddelku, kjer sem šef, razpolagamo s 35 posteljami. Za ležeče paciente, kakor tudi za tiste, ki pridejo na enodnevne preglede, skrbi 16 zdravnikov, 15 medicinskih sester s svojo administracijo. Najmodernejše preiskave opravljamo z endoskopskimi aparati najnovejše generacije, laserskimi aparati, endoskopskim UZ, dopler UZ, za prekrvavitve, kakor tudi ostale laboratorijske preiskave. Razen rutinskih in dnevnih preiskav opravimo veliko število urgentnih, to pomeni, da poteka delo 24 ur na dan. Z dograditvijo novega internega oddelka* seje tudi končala izgradnja bolnišnice na osnovi samoodločanja oz. referenduma prebivalcev. Tako so Mariborčani pomagali zgraditi SVOJO moderno bolnišnico v SVOJEM mestu ob Dravi. Prim. dr. Maijan Skalicky, dr. med. MLADINE Z naslednjo številko Glas Slovenije uvaja novi stolpec GLAS MLADINE Mladenke in mladeniči! Pišite za Glas Slovenije aforizmi Žarko Petan Velike ideje se porodijo v srcu, pametne v glavi. Moj pisalni stroj ima eno samo napako: moram tipkati nanj, sicer ne piše. Vprašali so me, kje bi rad umrl, če bi lahko izbral, v Benetkah ali v Niči? Odgovoril sem: Najraje bi umrl v dvaindvajsetem stoletju. Spomin ni nikoli samokritičen. Members of a visiting Australian Parliamentary delegation to Slovenia commented that there is great scope for the further development of links between Slovenia and Australia, particularly in the economic field. "During our visit we have gained very positive impression of this country, its people and its prospects," said Leo McLeay, the leader of the delegation and Chairman of Slovenia Friendship Group in the Australian Parliament. "Slovenia's success in achieving strong economic growth, security and political stability carries with it the potential for farther expansion of bilateral trade and other forms of economic cooperation between the two countries." The Australian •delegation, comprising McLeay, Senator Paul Calvert, Senator Bob Woods and Senator Key Denman, visited Slovenia few days ago. The delegation was impressed with the port facilities at Koper — Slovenia nas a great g)tential as an access point to Europe, n January 1992, Australia became the first country outside the European Union to recognise Slovenia as an independent state. Bilateral ties between Slovenia and . Australia are supported by the significant Slovene •community in Australia. ¡Slovene President Milan Kučan and Premier .dr. Janez Drnovšek are at the momment in USA. ¡DrnovSek's talk with President Clinton was friendly an •open; Clinton knows the situation in Slovenia, its «economic results and political stability. He expects •'Slovenia to become a NATO member and a member ot ¡other integrations soon. Prime Minister Drnovšek briefed 'President Clinton with Slovenia's problems and open 'questions: arms embargo, succession problems of former Yugoslavia, relations with Italy and Croatia etc. Clinton ssaia that so called Federal Republic of Yugoslavia (Seit>ia ¡and Montenegro) cannot expect it would be the only ¡successor to former Yugoslavia. This was the first •Slovene-American meeting at such level. US Secretary of jState Warren Christopher, US Ambassador to the UN ¡Madeleine Albright, President's Counsellor for National 'Security Anthony Lake also participated in the meeting. ^Slovene Premier dr. Drnovšek addressed a letter tto his Croatian counterpart Nikica Valentič, letter 'exposes some arguments which appeard as topics at ¡Drnovšek-Valentič meeting on 20 September in Maribor. 'Slovene Premier added in the letter that Slovenia has not 'changed its standpoint concerning the solution to the issue