287
ŠE  K  PREŠERNOVEMU  PORTRETU
V zvezi s Prešernovo podobo, objavljeno v drugi številki letošnje >Naše sodobnosti«, prosim uredništvo, da priobči naslednji popravek:
Ime darovalca podobe je v mojem spremnem članku pomotoma navedeno kot dr. Vence Koželj. V resnici je sliko poklonil dr. Bogo Koželj, inženir Kemijskega inštituta Boris Kidrič SAZU. Zamenjava imen se je pripetila pri zapisovanju, ker sta oba vnuka Matije Koželja, avtorja slike, v bližnji zvezi s SAZU, dr. Vence kot njen dopisni član, dr. Bogo kot njen nameščenec. S to beležko  neljubo  pomoto popravljam  in   se  obema  prizadetima   tovarišema
opravičujem.
*
Da bi se zanesljivo ugotovil čas nastanka Prešernove podobe, sem se obrnil na Kemijski inštitut Borisa Kidriča SAZU s prošnjo, naj po možnosti ugotovi starost papirja, na katerem je podoba narisana. Kemijski inštitut je prošnjo odstopil Centralnemu laboratoriju industrije celuloze in papirja Ljubljana-Vevče. Ta laboratorij pa je 22.1.1957 sestavil sporočilo o rezultatu preiskave, kakor sledi:
»REZULTAT PREISKAVE
Zaenkrat še ne obstaja analitska metoda, ki bi bila zanesljiva za določevanje starosti papirja ter smO' zaradi tega skušali rešiti to nalogo na podlagi določanja sestave papirja.
Znano je namreč, da se je natron celaloza iz lesa pričela uporabljati v industriji papirja okrog leta 1865, a sulfitna celuloza okrog leta 1874. Pred tem časom so uporabljali za boljše vrste papirja samo bombažne in lancne cunje. Leta 186? so pričeli uporabljati tudi lesovino kot nadomestek za bombaž pri proizvodnji srednje-finih papirjev.
Če bi omenjeni papir vseboval kateri koli polproizvod iz lesa bi pomenilo, da je papir izdelan v novejšem času ter da risba ni original.
Na zgornjem desnem vogalu pod kartonskim okvirjem je bil izrezan ozek trak papirja (tako da ni bila poškodovana slika), ki je bil uporabljen za mikroskopsko analizo.
Ugotovljeno je bilo, da je papir izdelan samo iz cunj in da vsebuje 100 % bombaža.
Lahko torej sklepamo, da je bil papir izdelan v času napisane letnice.
Za šefa Centr. laboratorija inž. Djordje Maširevič.«
Josip   Vidmar
288