DOLENJSKI LIST Št. 33 (804) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 19. avgusta 1965 Reforma terja dejani! Dvakrat so odgovorni predstavniki novomeške občine (obč. skupščine, komiteja, odbora SZDL in sindikata) v zadnjem času pretresli položaj v zvezi z uresničevanjem gospodarske reforme: na sestanku z ljudskimi poslanci 6. avgusta in na posvetu z vodilnim političnim aktivom občine 12. avgusta. Ugotovitve in razprava obeh srečanj potrjujejo približno to, na kar smo naleteli tudi v drugih občinah našega ožjega področja: da večina neposrednih proizvajalcev še vedno ne pozna bistva gospodarske reforme. Vsi pomenki, načrtovanja, iskanje izhodov iz zagat in vse drugo se vrti še vedno samo okoli cen, podražitev in podobnega, še to pa je največkrat ostalo v krogu *:istih, ki bi bili prvi poklicani, da vsa ta vprašanja podrobno in konkretno razložijo vsem članom delovne organizacije. Zato se bistvo reforme zožuje v napačne predstave, da so spremenjene cene pri tem osnovno vprašanje. Obe novomeški posvetovanji sta opozorili na daljnosežni pomen gospodarske reforme, ki naj sproži hitrejši razvoj intenzivnejšega gospodarjenja in doslednejšo delitev dohodka po delu. Samo tak prehod v boljše gospodarjenje nam omogoča nadaljnje postopno izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi., čeprav je od začetka prvih ukrepov in smernic za uresničevanje reforme minilo že več tednov, pa sta posvetovanji hkrati pokazali poraz no stanje v številnih delovnih organizacijah v občini: — komaj 20 odst. delovnih organizacij ima pripravljene več ali manj konkretne programe za uresničitev nalog ob reformi; — 24 odst. je takih organizacij, v katerih so do prejšnjega tedna pripravili samo prve preračune: ugotovili so stare in nove pogoje poslovanja ter obstali pri teh številkah, — kar 40 odst. je podjetij, v katerih še nimajo zbranih podatkov, kaj jim prinaša oz. nalaga reforma; 1C> odst. pa je takih delovnih organizacij, v katerih eno stavno čakajo na razvoj dogodkov z neprizadetim vzdihom: »Bo že kako, tudi to reformo bomo prestali . . .« Taka lagodnost spričo usodnih in odgovornih nalog, ki so zdaj pred sleherno našo delovno organizacijo, je seveda skrajna lahkomiselnost, pa tudi škodljiva brezbrižnost, spričo katere bo občinska skupščina morala takoj zaostriti vprašanje osebne odgovornosti odgovornih ljudi v takih podjetjih in ustanovah. Tak položaj kaže, da nekateri direktorji in komunisti v občini pri sedanjih odgo " vornih nalogah niso opravičili zaupanja. Vse prelagodno se lotevajo svojih poslov, čeprav ,jc na dlani, da je rešitev za sleherna delovno organizacijo samo v dvigu storilnosti in zmanjšanju vseh številnih notranjih rezerv na kar najmanjšo mero. Vse ugotovitve tudi kažejo, da je v mnogih kolektivih delovna storilnost globoko pod povprečjem, instrumenti gospodarsko reforme pa terjajo evropsko povprečje. Delovna disciplina je marsikje sila nizka, ni no- Tole je posnetek z novomeškega Glavnega trga v petek, 13. avgusta 1965, ob 9.12. Vsako minuto je prometni vrvež drugačen: zdaj ženska z otrokom pred vprežnim vozom, zdaj kolesar pred avtobusom, zdaj starček pred vespo... Pešci se sprehajajo čez cesto, kjer jim je najbolj pri roki — nihče pa ne pomisli, da se vsak trenutek lahko znajde pod kolesi. Po pravici povedano: barvane prehode za pešce poletno sonce in dež na kockah izbrišeta že v nekaj dneh. Enkratno barvanje prehodov pa stane 200.000 dinarjev! Več berite o nevarnosti na cestah na 11. strani v sestavku: Kam voznik? tranjih predpisov o organizaciji dela, prav ta pa je v premnogih primerih najšibkejša točka, da ne gospodarimo bolje. Udeleženci so v raž- njem delu in da takoj sestavijo krajše in daljše programe za izpolnitev nalog, ki so zdaj pred sleherno našo delovno organizacijo. RAZUMLJIVO! - Le čemu naj bi se te bal? Saj nisi mesar, niti trgovec, nisi gostinec ...! pravi opozorili na pravcato razpuščenost, ki vlada v ne katerih kolektivih, v katerih posamezniki zapuščajo delov na mesta sredi dela in prihajajo ali odhajajo z dela, kakor se komu žljubi. Imamo kolektive (žal na posvetih nismo slišali konkretnih imen), ki sprašujejo občinsko vodstvo, za »koliko smemo povečati osebne dohodke«, imamo pa tudi take, kjer začenjajo sestanek delovne orga nizacije s stavkom: ■ »Zbrali smo se, da bi povečali cene našim proizvodom, da bomo kos nalogam gospodarske reforme« Zal je bil tudi v tem primeru podatek samo načelen in ne konkreten, čeprav sta obe posvetovanji jasno podčrtali nujno zahtevo: REFORMA TERJA DEJANJ. NE BESED! Kako malomarno se lotevajo uresničevanja nalog reforme v posameznih delovnih organizacijah, je bilo razvid no iz ugotovitve občinskega političnega vodstva: po 8 posvetih in razgovorih o pome nu reforme in po kontroli, kaj je bilo potem narejenega, sta občinski komite ZKS in obč. odbor SZDL ugotovila: vse naloge so se ustavile v istem krogu, ki je te naloge sprejel nase! Do delavca, ki bi moral biti aktivno vključen v uresničevanje reformo, navodila in naloge sploh še niso prišle! Tudi posamezni direktorji niso zagreti za te naloge, strokovne službe v kolektivih pa bi lahko dale veliko več od sebe, kot dajejo zdaj. Gre skratka za to, da odkrijejo napake v doseda- Vr&m OD 19. DO 29. AVGUSTA Med 20. in 22. avgustom deževje z ohladitvijo. V jstalem lepo vreme. Okrog 29. avgusta poslabšanje. Dr. V. M. O drugin vprašanjih, kot so problem organizacije dela, bolniških izostankov^ preveliki splošni potrošnji, pritisku na zdravstveno službo, ogromno povečani porabi zdravil in pod. bomo v našem tedniku še poročali. Poročilo s posvetov naj zaključimo z eno izmed ugotovitev: naš delovni človek bo v celoti odgovoren za svoje delo v kolektivu in bo discipliniran, če bo vse svoje naloge temeljito poznal in če bo aktivno vključen v napore za uresničitev refor me! To pa mu morajo vod stva delovnih organizacij, sindikata in političnih organizacij v kolektivu omogočiti s točnimi analizami sedanjega stanja in s seznanitvijo z vsemi ukrepi, ki jih reforma na reku je. I Izjava političnega sekretarja CK ZKS Mihe Marinka SKRAJNO SEM OGORČEN ■ lil TISTIMI, II NAt j JAJ0 CENE Politični sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije tovariš Miha Marinko je ob g. svoiem obisku 15. ju^i^in«30^ Girpn; 1..... sejma v Kranju v posebni izjavi za »Glas Gorenjske« v zvezi z gospodarsko reform« med drugim dejal tudi naslednje: »Skrajno sem ogorčen nad tistimi, ki v se-J" danji situaciji navijajo cene, ki z izkoriščanjem 1 trenutnega položaja skušajo priti na zeleno ve-1 jo. O tem morate več pisati. Na CKZK Slove-1 nije smo že sklenili, da bomo ostro ukrepali 1 proti takim ljudem in kolektivom. Nikjer v §§ svetu ni tega, nikjer v kapitalističnih državah, jj pri nas pa celo nekateri komunisti skušajo na I tak način izmaličiti reformo. Za take komuni-1 ste v vrstah Zveze komunistov ni mesta! Gospodarska reforma bo morala odpraviti g vrsto slabosti, ki so se v zadnjih letih pojavile I v našem gospodarstvu. Trgovina na primer 1 sploh ni v stanju, da bi usmerjala proizvodnjo. 1 to pa je njena naloga. Neposredno trgovska -1 podjetja bi morala kooperirati s proizvajalci. % Zadruge odkupujejo od kmetov pridelke le za i radi marže; to je navadno špekuliranje! Zakaj i ne bi kmetje prodajali neposredno trgovskim g podjetjem, s tem pa bi z odstranitvijo enega 1 posrednika cene lahko precej znižali! Tudi 1 kmetijska posestva se niso obnesla glede ko-1 operacije s kmeti; kooperacija tako ostaja le S na papirju, pogodbe so formalne, posledica te-i ga pa so samo višje cene. Ne od zadrug in ne 1 od kmetijskih posestev ni tistega učinka, kate 1 rega smo od njih pričakovali. Reforma bo moli rala te stvari urediti. Delno je vzrok za tako 1 stanje tudi v tem, ker smo v povojnih letih §§ prehitro izvedli migracijo prebivalstva iz de-1 žele v mesta.« litiiNuiin^ Avtomobilska cesta bo za 11 cm višja Na odseku avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb med Otočcem in Kronovim rekon struira novomeško cestno podjetne asfaltno prevleko, ki je bila za sedanji in bodoči promet preslabo dimenzionirana. Takrat so računali, da bo vzdržala 10 let, vendar so strokovnjaki po ASHO testu, ki se v zadnjem času u-veljavlja tudi pri nas, ugotovili, da je bila, grajena le za 5 let. Obračun naročnine za 1965 Zaradi številnih ponovnih vprašanj glede naročnine za leto 1965 sporočamo vsem našim naročnikom: za I. polletje 1965 ste že plačali letos spomladi... 600 din za julij 1965 dolgujete naročnino po starem... 100 ('.in za preostalih 5 mesecev do konca leta (avgust — december) pa dolgujete povečano naročnino: 5 x 260 din ... 1300 din Po gornjem obračunu bomo torej za II. polletje pobrali od vseh starih naročnikov po 1400 dinarjev. Kdor kupuje Dol. list v trafiki, bo plačal zanj od 1. julija do 31. decembra (za 27 številk) skupno 1520 din. Vsem starim naročnikom smo zaračunali naš tednik do konca julija po stari ceni, za vse naročnike pa velja po 1. avgustu nova naročnina. Podražitev za 1965 znaša torej 800 dinarjev. - - UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Vozišče bodo dvignili za 11 centimetrov tudi čez betonske robnike. Rob ceste bo potem označen z belo barvo, tako kot sredina Na prehodu med betonom in asfaltom v Ivnnavem so zgradili 25 m dolgo rampo, da skoraj ne bo Čut*1:1 topnice število težkih vozil na tej cesti je zelo naraslo in cesto bi bilo treba obnoviti vse do Ivančne gorice, vendar za enkrat še ni sredstev Sedanja rekonstrukcija obspsa 2,3 km. Priprave na rebalans proračuna V občinski skupščini v »Novem mestu že teko priprave za rebalans občinskega proračuna, svet za plan ;n linan-ce pa bo v najkrajšem času o tem razpravljal. Na prvi prihodnji seji sicer ne bodo mogli '■azpravljati o dokončnem rebalansu, pač pa bo tekel pogovor o merilih za ome-Jibve v proračunski potrošnji. Prihoclufi Sedeti v neišsm listu: % Pošteno in nepošteno % Krški papimičarji o novem dinarju @ Nelojalna konkurenca v KZ? % Tragedija zaradi strupa $ Kdo bo ob milijone? • Zares: TAKI SMO! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Novo znižanje cen v novo-meski občini Po prihodnji seji občinske skupščine v Novem mestu bodo obveljale v novomeški občini najvišje določene cene osnovnih živil, ki so nekolikQ nižje od dosedanjih. Cene po prvem občinskem odloku so bile namreč nekoliko višje od priporočil. Na osnovi analiz ustreznih služb občinske u-prave je svet za blagovni promet na seji 16. avgusta predlagal spremembo odloka za naslednje cene: Moka B kvalitete: bela bo naprodaj po 240 din, polbela 188 din, črna 136 din; moka C kvalitete: bela 216 din, polbela 164 din, črna 128 din; kruh: beli 200 din, polbeli 168 din, črni 136 din (potrošniki na območju Straže in Šentjerneja plačajo pri kilogramu 2 din več za prevoz); sladkor kristal 260 din, sladkor v ko- ckah 294 din, olje odprto 468 din, olje v steklenicah 502 din, piščanci, očiščeni, do 1000 din kilogram, živi piščanci pa so za 20 odst.. cenejši; pasterizirano mleko po 140 din, nepa-sterizirano po 110 din. Bukova drva za kurjavo I. kval. po 7300 din, II. kval. po 6600, III. kval. po 5700 din, bukova drva sečnice po 4200 din (pri navedenih cenah drv je že ukinjen zvezni in občinski prometni davek, kako bo z republiškim pa še ni znano). Svet je predlagal tudi nove marže za nekatera živila: 15 odst. za riž, 12 odst. za sol, 10. odst. za maščobe, 17. odst. za mesne konzerve, 20 odst. za mesne izdelke, 15. odst. za kavo, 20. odst. za začimbe, 25. odst. za banane, 20. odst. za južno sadje in 15 odst. za testenine. ZARADI PREKRŠKOV SO V KAZENSKEM POSTOPKU Okrožno javno tožilstvo v Novem mestu je v minulem tednu dobilo več prijav organov inšpekcijskih služb in organov za notranje zadeve zoper podjetja in posameznike, ki so kakorkoli špekulirali ali skušali špekulirati v trenutni zmedi, do katere je prišlo ob spremembi cen.. Okrožno javno tožilstvo v Novem mestu je odstopilo: okrožnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani prijavo zoper veletrgovino KURIVO Ljubljana, ker je v novomeški poslovalnici od potrošnikov, ki so premog plačali pred povišanjem cen, pa jim še ni bil dobavljen, po povi šanju cen premoga zahtevalo plačilo razlike v ceni. S tem se je veletrgovina KURIVO iz Ljubljane pregrešila zoper 107. čl. uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah; Občinskemu sodniku za prekrške v Brežicah prijavo zoper trgovsko podjetje KRKA iz Brežic in poslovodjo Antona Bibiča. V poslovalnici 15 omenjenega podjetja v času od 27. julija do 9. avgusta letos kljub zahtevam potrošnikov ni bilo naprodaj bučnega olja in mlečne čokolade, čeprav je bilo oboje na zalogi. Izgovor, da niso imeli novih cen ne velja, ker je bilo podjetje dokler ni dobilo novih cen, dolžno prodajati blago po starih cenah; Občinskemu sodniku v Brežicah prijavo zoper trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA iz Brežic in poslovodjo Engelberta Fridla. V času od 3. do 9. avgusta letos v poslovalnici 5 kljub zahtevam potrošnikov ni bilo naprodaj električnih žarnic, čeprav so jih imeli na zalogi. Izgovor, da niso imeli novih prodajnih cen ne more obveljati, ker bi morali žarnice prodajati po starih cenah, dokler nove niso biLe znane, razen tega pa so bile nove cene razvidne tudi iz inventurnega popisa; javnemu tožilstvu SR Slovenije prijavo zoper KZ NOVO MESTO in direktorja inž. Jožeta Tanka, ker si je KZ Novo mesto pri prodaji živi ne zaračunavala neupravičeno visoke marže; Javnemu tožilstvu SR Slovenije prijavo zoper tekstilno tovarno NOVOTEKS Novo mesto, in direktorja Mirana Simiča, ker je tovarna zadrževala v skladiščih svoje blago v upanju, da bodo odo brene višje prodajne cene. Pet dni je divjala bitka v kalifornijskem mestu Los Angeles, bil je pravi pekel v »mestu angelov«, kot je poročal posebni dopisnik »Dela« iz Združenih držav Amerike. Začelo se je z neznatnim incidentom, ko je policaj aretiral črnskega mladeniča, češ da je pijan. To je bila iskra, ki se je raz-žarela v mogočen požar črnskega upora v Los Angelesu in ki je odmeval po vseh večjih mestih ZDA, zlasti pa še v Chicagu. Na mah je bil na nogah ves črnski del mesta, \Vatts po imenu in ki šteje okrog 200.000 prebivalcev. To so bile noči terorja in groze, ropanja in uničevanja, ko so na sto koncih prasketali požari zažganih poslopij in trgovin, ko so nastopili vojaški kordoni in enote nacionalne garde, ko s>najperski streli in odmevale salve pušk, piše očividec. Našteli so vsega skupaj 32 žrtev — toliko jih je padlo kot v Vietnamu v nekaj tednih, — ranjenih je bilo čez 750, okrog dva tisoč ljudi pa so zaprli, na tisoče drugih pa so postavili ob zidove ali jih polegli po pločnikih ter so morali držati roke nad glavo, kar v ZDA pri pouličnih bojih radi store. Zakaj? To se sprašujejo in si iščejo odgovora. Začudeni so, da se je to zgodilo na severu ZDA, kjer s črnsko glasovalno pravico ni bilo problemov, in to prav isti teden, ko je Johnson podpisal zakon, po katerem bo poslej strogo kaznovan vsak, kdor bi kratil kateremu koli državljanu ZDA glasovalno pravico. In drugi strežejo s podatki: Watts je črnski geto, kjer je največ nepismenih, kjer je skoraj vsak drugi brez posla, kjer je največ prostitucije, kjer je največ kriminala, kjer je največ.. itd., skratka, kjer je največ zla v vsej ameriški družbi. Upor so zatrli tako, da so ta črnski del mesta neprodušno zaprli s strelci, torej se črnski srd ni mogel razliti v »beli« del mesta, će pa bi hoteli zares poiskati vzroke Upor črncev črnskih neredov v ZDA, potlej bi ga težkd našli samo v statistikah, temveč bi ga morali nemara poiskati prav v tej socialni bedi črnskega prebivalstva, ki ima v ameriški družbi edino pravico biti izkoriščen, zapostavljen in preziran. Srd se počasi nabira in le majhne iskrice je treba, da se razžari v plamen požara. Reagira potlej pač tako, kot so ga naučili — če ga imajo za barbara, reagira na barbarski način. Takrat tudi pastor-ske pridige nič ne pomagajo. Pretekli teden pa se je zgodilo še nekaj, kar bo imelo vsekakor daljnosežne posledice na mednarodno dogajanje. Ameriški predstavnik v OZN Goldberg je sporočil, da ZDA ne bodo več postavljale problema okrog 19. člena ustanov- ne listine OZN. Ta člen namreč pravi, da na zasedanju generalne skupščine OZN nima glasovalne pravice tisti, ki dve leti ne poravna svojih finančnih obveznosti do svetovne organizacije. Takih članic OZN pa je kar precej, med njimi sta tudi Francija in predvsem SZ, plačali del stroškov za vzdrževa-ki noče pristati na to, da bi nje čet v Kongu in na Srednjem vzhodu. Trdita namreč, da so bile te operacije OZN sklenjene mimo varnostnega sveta, ki mora najprej sklepati o tem in šele nato generalna skupščina. Tokrat pa je bilo narobe. Zaradi tega je 19. zasedanje generalne skupščine propadlo, bila je le splošna razprava, sklepali pa niso in tako se je skupščina tudi razšla. Ker so ZDA vztrajale pri tem. da je treba uveljaviti 19. člen, je bilo ohromljeno delo vse svetovne organizacije in je kazalo, da tudi do 20. — jubilejnega — zasedanja ne bo prišlo. Zdaj pa so v VVashingtonu popustili.' Med nevezanimi državami je namreč čedalje bolj dozorevalo mnenje, da je treba v OZN izsiliti glasovanje o 19. členu, pri čemer računajo, da bi velika večina članic ne glasovala po želji ZDA. torej bi ZDA doživele v svetovni organizaciji velik politični polom. Nemara bo res, da je prav to močno vplivalo na odločitev VVashing-tona, da bodo 19. člen pustile pri miru, zlasti še, ker so ZDA že zaradi Vietnama dovolj osamljene. Vsekakor pa je to dobro znamenje za prihodnost, žal, takih ni veliko. Minuli petek je občinski odbor SZDL Kočevje sklical posvetovanje direktorjev gospodarskih in drugih organizacij o izvajanju gospodarske reforme, posveta pa so se udeležili tudi nekateri predstavniki samoupravnih organov Namen sestanka je bil ugotoviti, kaj so gospodarske organizacije napravile za uspešnejše izvajanje reforme, kakšno je politično razpoloženje zaposlenih, kaj vse so upoštevali pri formiranju cen in če so o tem razpravljali samoupravni organi, kakšna je informiranost kolektivov in kako urejajo osebne dohodke, kako je z iskanjem notranjih rezerv in z ■ odpuščanjem zaposlenih itd ■ Občani so v glavnem zaskrbljeni zaradi pretiranega povečevanja cen. Čeprav so pričakovali podražitve, česa podobnega se niso nadejali! Na posvetu so nekateri menili, da reforma ni bila dovolj pripravljena, zlasti kar zadeva podražitve (npr. cene elektrike še niso znane). Pri cenah bo vsekakor treba popolnoma upoštevati najvišje dovoljene meje, katerih ne bi smeli v nobenem primeru prekoračiti. Ob tem je treba uvesti večjo delovno discipli- no. Verjetno so tudi v gornjih mejah cen večje ali manjše notranje rezerve, ki bi jih kazalo izkoristiti, ne pa vsega bremena enostavno prevaliti na potrošniko-va ramena. ■ O notranjih rezervah je bilo dovolj govora že prejšnja leta in ne glede na reformo bi jih morali čimbolj Izkoristiti. Ob notranjih rezervah zadnje čase vse pogosteje kažemo na administracijo, ki nedvomno veliko stane, vendar pa je treba ob tem najprej od praviti nekatere predpise, ki sami po sebi poslovanje birokratizirajo. H Ko so govorili o odpuščanju delavcev, so menili, naj bo to zadnja možnost, ko smo izkoristili že vse notranje rezerve. Pri tem pa je treba delati s posluhom. Pri Zidarju bodo npr. verjetno morali odpustiti nekaj delavcev, če ne bodo imeli dovolj gradbenega materiala (betonsko železo). Po mnenju večine bo treba v reševanje problemov, ki jih prinaša reforma, intenzivneje vključiti tudi strokovne kadre, inšpekcijske službe pa morajo biti stalno na preži in budno spremljati vse negativne pojave. Posvetovanje je nakazalo tudi vrsto aktu- alnih problemov, ki so jih dolžni reševati skupščinski in drugi višji organi. Posebna komisija pri občinski skupščini pa bo pomagala delovnim organizacijam reševati problematiko v zvezi z gospodarsko reformo. Naj ob koncu zabeležimo še to, da so nekatere delovne organizacije sklenile znižati cene svojim izdelkom. Kaj pa cene uslug v gostinstvu? Svet za blagovni promet občine Novo mesto je na seji 16. avgusta med drugim načel tudi razpravo o cenah gostinskih uslug in storitev, člani sveta so menili, da bi bilo potrebno sklicati svet predstavnikov gostinskih organizacij in se na njem pogovoriti o formiranju novih cen v gostinstvu v novih pogojih. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Prva kazen je že izrečena Občinsko sodišče v Novem mestu je na razpravi 17. 8. 1965 kaznovalo Pavla Dremlja iz Ljubljane, Ro žičeva ulica 9/II, s tremi meseci zapora. Dremelj je 26. julija 1965 kot skladiščnik v Zdravilišču Dol. Toplice ob popisu tobačnih izdelkov zaradi zvišanja cen prikril v svojem stanovanju 450 zavojčkov cigaret Opatija in Jadran. S tem se je nameraval o-koristiti z razliko v ceni v znesku 24.500 din. Na opozorilo inšpecijskih organov je Dremelj cigarete vrnil v skladišče. Kazen je ostra zato. ker je Pavel Dremelj bil zaradi' gospodarskih prestopkov že trikrat kaznovan, tokrat pa je zlorabil uradni položaj in uradne pravice iz ko-ristoljubja. H UPOŠTEVATI JE TREBA TRŽNE RAZMERE. Marsikatero podjetje, ki je hotelo izkoristiti reformo, da bi z neutemeljenim zvišanjem cen svojih izdelkov rešilo nekatere svoje probleme, seveda na račun potroš-nikovega žepa, že občuti na svoji lastni koži, da trg ne sprejema previsokih cen. Kdor tega spoznanja še ni okusil, mu ne bo treba dolgo čakati. Kupna moč potrošnikov ni tako neizčrpna, da bi lahko prenesla kakršnekoli cene. Na Kvarnerski obali, na primer, so ugotovili, da se je, odkar so podražili pivo, zmanjšala potrošnja te pijače. Kaj tedaj prpo«tpm> ft'»stiv»',p*'»','> w"»'in ie snrvjo d'-oi<»: ali da še naprej vztrajajo pri visokih cenah in i>.->i.*i*<-jo «rcz zuu^^.^^ii »reu&tev za oseo-ne dohodke, ali pa da popustijo in znižajo cene na raven, ki ustreza tržnim razmeram. Nekaj podobnega kot kvarnerskim gostincem se je zgodilo tudi mariborskim mlekarnam: odkar so podražili mlečne izdelke, se je zmanjšala njili potrošnja za polovico. Tako se bo godilo še marsikomu. Zmanjšana potrošnja sproži kopico posledic, kot na primer kopičenje zalog, težave z obratnimi sredstvi, zmanjšanje proizvodnje in tako dalje. Zato ravnajo prav tista podjetja, ki so bolj preudarna pri določanju cen in ki predvsem upoštevajo tržne razmere. PJ NE SPREGLEDATI TEŽIŠČA REFORME. Hakija Pozderac, zvezni sekretar za industrijo in trgovino je v razgo\oru z novinarji med drugim dejal, da je preveč usmerjena vznemirjenost prebivalcev na cene. To odvrača pozornost zlasti proizvajalcev od težišča reforme, ki mora biti v ukrepanju v delovnih organizacijah, v urejanju njihovega gospodarjenja, v organizaciji dela itd. M KOMISIJA SZDL JUGOSLAVIJE meni, da ne bomo v popolnosti uresničili reforme, če ne bomo težili za tem, da bi bili prejemki odvisni od produktivnosti. Tudi nadomestilo za zvišane življenjske stroške ne bi smelo predstavljati nekakšnega draginjske-ga dodatka, temveč bi moralo biti v odvis- Trg ne bo sprejel previsokih cen nosti od delovnih uspehov in prizadevanj posameznika in podjetja kot celote. g| PRVE OBRAVNAVE PRED VIŠJIM GOSPODARSKIM SODIŠČEM. Republiški javni tožilec je obtožil zaradi špekulacij več gospodarskih organizacij in odgovornih oseb. Obravnave pred višjim gospodarskim sodiščem bodo te dni. Javni tožilec je v vseh obtoženih primerili zahteval, naj višje gospodarsko sodišče prepove vsem obtoženim odgovornim osebam za določen čas opravljati enako službo. Med prijavljenimi gospodarskimi organizacijami so: gostinski podjetji »Pošta« na Jesenicah in »Hmeljar« v Žalcu, kmetijski zadrugi v Pesnici in Selnici, kmetijsko živilski kombinat Kranj in Novoteks. Slednji je obtožen, da je v pri-čakovanju. se bodo zvišale cene. zadrževal v skladišču za 306 milijonov dinarjev sintetičnih in volnenih tkanin.- gai ODSTAVITEV PETIH STROKOVNJAKOV V TAM. Samoupravni organi so na po- budo političnih organizacij tovarne avtomobilov v Mariboru odstavili s položajev pet strokovnjakov, ki na svojih delovnih mestih niso delali v korist podjetja, člani kolektiva so pozdravili tako odločitev, ne da zaradi tega ne bi cenili pomena dela strokovnjakov, če je to zares v korist vsega kolektiva. 9 REZERVE IN RAZUMNOST. Gotovo je res, da je treba na vseh koncih in krajih varčevati, odkrivati tako imenovane skrite rezerve in tako dalje. Toda pri tem moramo biti razumni. Ko je, na primer, govor o šolstvu, kjer je tudi treba iskati možnosti, kako zmanjšati stroške, ne bi smeh kratiti doseženo kakovost in intenzivnost vzgoj-noizohraževalnerra dela. Tako piše v pone-deljskemu uvodniku »Dela« novinar Janko Svvtma. EJ PREMALO INŠPEKTORJEV. Zadnje čase je vse bolj jasno spoznanje, da tržna inšpekcija kadrovsko in strokovno ni dovolj močna ter da bi jo bilo treba okrepiti. Povečati je treba tudi družbeno veljavo tržnih inšpektorjev in ne dovoliti, da bi nalagali tej tako pomembni službi postranske naloge. Ob sprejemanju novih ukrepov so bih nekateri inšpektorji zaposleni s popisi in podobnimi opravili, namesto da bi bili tam, kjer je bilo njihovo mesto. B SEMINAR ZA ZAMEJSKO MLADINO. CK ZM Slovenije je priredil seminar za zamejsko mladino. Udeleženci seminarja so poslušali predavanja o kulturnih gibanjih na Slovenskem, s posebnim poudarkom na književnost, o mladinskem gibanju pri slovenskih manjšinah v Avstriji in Italiji, o družbenoekonomskem in političnem razvoju SFRJ in o drugem. ■ GRŠKA VLADNA KRIZA SE NI REŠENA. — Tudi pretekli teden še niso rešili vladne krize v Grčiji. Kralj Konstantin II. vztraja pri tem, da voditelju unije centra Papandreuu ne da mandata za sestavo vlade, volitev pa tudi noče razpisati, ker se boji, da bi se na volitvah izcimilo kaj takega, kar dvoru ne bi bilo v prid. Nemara pa tudi Papandreuu ni prav veliko do tega, da bi se ta kri/a preveč zaostrila, saj čas vsekakor ne dela zanj. Poročajo namreč že o močnem kolebanju v njegovi stranki, nekateri pišejo že o pravem razcepu v njej in o zbiranju levičarsko usmerjenih sil v nekakšno ljudsko fronto, v katero bi se vključili tudi nekateri poslanci Pa-pandreuove unijo centra. Srednjo pot bo zdaj kaj težko ubrati. B FOTOGRAFIJE DRUGE STRANI LUNE. — Sovjetski znanstveniki so objavili fotografije, ki jih je posnela vsemirska postaja Zond 3, ko je letela le 10.000 km od Lune, in to s tiste strani, ki je vedno obrnjena proč od Zemlje. Prve posnetke zadnje strani smo videli že oktobra 1959. leta, ki jih je posredovala postaja »Luna 3«, vendar so bili to posnetki iz oddaljenosti kakih 60 do 70 tisoč kilometrov. Tokrat so posnetki dosti jasnejši, Luno pa so fotografirali tako, da so zajeli nekaj tudi Lunine sence in so torej sončni žarki padali poševno na Lunino površino. Odtod so tudi slike jasnejše. KOČEVJE: ne samo na potrošnikova ramena! Odločite se: .Sadjar bom postal!' Letos je naneslo, da je mladini, ki je končala osemletko, na voljo zelo malo učnih mest v obrti, pa tudi mnoge srednje strokovne šole so pripustile k sprejemnim izpitom samo odlične in prav dobre dijake. Mnogo mladih ljudi se še vedno s skrbjo vprašuje: »Kam oditi, za kaj se odločiti?« Najbrž je malokdo pomislil na sadjarsko šolo v Krškem, ki še nima zasedenih vseh mest in po dvoletnem pouku nudi kvalifikacijo sadjarja. Šola deluje v okviru kmetijskega izobraževalnega centra iz Celja. Sadjarska šola v Krškem je nadaljevanje šole, ki je nekdaj delovala na Radni pri Sevnici. Zaradi precejšnje bodočnosti, ki jo ima sadjarstvo v našem kmetijstvu, zlasti pa v krški občini, kjer 320 prodanih prašičev v Brežicah Živinski sejem je bil 10. avgusta v Brežicah izredno slabo obiskan. 14. avgusta so na tedenski sejem prašičev pripeljali 585 živali, od tega 550 mlajših od treh mesecev. Za 300 prodanih prašičev, starih do treh mesecev, so zahtevali do 550 din za kg žive teže, medtem ko so za 20 prodanih živali, ki so bile starejše od treh mesecev, zahtevali po 420 din za kg žive teže. če ne morete v uk aH v srednjo strokovno šolo, se lahko odločite za sadjarski poklic - V sadjarski šoli v Krškem vas bodo rade volje sprejeli - Srednje kmetijske šole v Sloveniji izobrazijo vsako leto 738 kmetijskih tehnikov, poklicne kmetijske šole pa le 413 poklicnih kmetijcev, četudi prav slednjih potrebujemo neprimerno več v Stari vasi nastaja 170 hektarski plantažni sadovnjak, so področne kmetijske organizacije spodnjeposavskega bazena šolo z Radne, ko ji je grozila ukinitev, prenesle v Krško. Prva generacija gojencev, ki so začeli s šolanjem v Krškem, je letos šolo že končala, fantje in dekleta pa zdaj že delajo kot poklicni sadjarji po raznih obratih. Sodobna sadjarska proizvodnja se pri nas šele razvija in prav gotovo potrebuje dobre strokovne kadre, zlasti pa delavce, ki so vešči samostojnega dela v sadovnjaku. Na trgu je iz leta v leto večje pomanjkanje domačega namiznega sadja. Družbeni sadjarski obrati so še premajhni, zasebno sadjarstvo pa je večidel tako obubožano, da na tržišču ne pomeni veliko. Investicijska politika v kmetijstvu se bo zategadelj morala usmeriti v večje naložbe za razvoj sadjarstva, pred kmetijskimi organizacijami pa je hkrati zelo odgovorna naloga: pripraviti obnovo zasebnega sadjarstva. Dodati velja še to, da je sadjarstvo najbolj donosna panoga, ki zelo obilno vrača vložena sredstva. Mnoga dosedanje naložbe v sodobne sadjarske obrate niso uresničile pričakovanj prav zato, ker na novih obratih ni bilo strokovno usposobljenih delavcev sadjarjev, ki bi se morali ukvarjati z neposredno proizvodnjo v sadovnjaku. Načrti so bili lepi, Beseda o bizeljskem vinu Naše bralce opozarjamo na kmetijske nasvete, ki bodo v radiu Ljubljana v sredo, 25. avgusta: tokrat bo ob 12.30 (pol enih opoldne) govoril o bizeljskih vinih, njihovi vzgoji in prodaji tovariš Ferdo šepetavc. Ne zamudite zanimivega prenosa!. Gostinstvo na vrtilfaku cen V novomeškem METROPOLU problem kalkulacija, v KAMĐIJI že brez notranjih rezerv, v DELAVSKI RESTAVRACIJI poskusne cene - Promet bistveno nespremenjen - Kako delati, da bosta gostinec in gost ostala prijatelja? © Drektor hotela METROPOL: »S 15 do 20-odstotno podražitvijo pijač in jedil ne krijemo vseh stroškov, ki jih je sprožil val najnovejših cen. Presedeli smo ure in ure, do prave kalkulacije glede na neustaljene cene ne moremo priti. Storilnost? — treba jo je povečati. Izmene bomo uredili tako, da bo osebje polno zaposleno. Zaostrili smo delovno disciplino in pričakujemo zlasti padec pri bolniških. Novih delavcev ne nameravamo sprejeti. O povečanju osebnih dohodkov tudi še nismo govorili; kolektivu pojasnjujemo, da bodo večji prejemki prišli le, če se po-večata" storilnost in promet. Trenutno nad prometom nimamo pritožb, padec pričakujemo v naslednjih mesecih.« O Direktor hotela KANDIJA: »Notranjih rezerv v delovni sili ali kje drugje — če izvzamem, da bomo nekvalificirane delavce poskusili za- »KL0P0TEC« s^et med nami! Naši bralci so »Klopotca« zadnje tedne verjetno že pogrešali — odslej pa bo spet naš redni gost na tej strani (in še kje drugje, danes n. pr. tudi na 1. strani Dolenjskega lista). Dovolite, da Vam ga še predstavimo: njegov »oče« je prof. Vladimir Koretič, karikaturist »VARAŽDINSKIH VIJESTI«, glasilu okrajnega odbora SZDL v Varaždinu. Z uredništvom tega pokrajinskega tednika, ki izhaja vsak četrtek v visoki nakladi 17.000 izvodov, imamo že od lanskega decembra dobre tovarniške stike; sodelovanje se kaže tudi v izmenjavi aktualnih karikatur, na jesen pa bomo tudi osebno izmenjali dosedanje izkušnje pri izdelovanju obeh pokrajinskih časnikov. Torej: od danes dalje — vsak četrtek spet KLOPOTEC: v zgornjem desnem kotu in na dnu naše 3. strani! UREDNIŠTVO menjati s kvalificiranimi — nimamo. Za nami je počiščeno, ker smo počrpali vse, kar se je dalo. To je bilo v obdobju, ko je bil naš osrednji smoter urediti hotel. Kar se tega tiče, so prišli večji sadovi* šele letos. Povečali smo število ležišč od 15 na 35, od tega smo petnajst postelj dobili tako, da smo izselili svoj personal v druga stanovanja. Pet postelj za goste imamo KRŠKO: »na pamet« ne bomo reformirali'. 8. avgusta je obiskala Krško veččlanska komisija republiškega izvršnega sveta, ki jo je vodil dr. Pavle Rozman. Komisija je v neposrednem stiku s predstavniki delovnih organizacij ugotavljala gibanje cen, stanje po reformi in to, kako so se kolektivi na reformo pripravili. Na splošno velja ugotoviti, da se v večini delovnih organizacij kljub pogostim opozorilom na nove ukrepe niso pripravili kaj prida vestno. Prav zategadelj pa zdaj marsikje izgubljajo čisto brez potrebe glavo, sprejemajo odločitve na vrat na nos hi skušajo reševati situacijo (ki jih je prehitela) kar »na pamet« ne da bi imeli pri rokah prepotrebne, zelo podrobne analize. zunaj hotela. Gostom poskušamo nuditi, kar moremo. Resno razmišljamo o tem, da bi znižali ceno pivu. Pivo dobavljamo s svojim kamionom iz Karlovca ceneje, kot bi ga dobili pri domačem grosistu. Glede na vse to nam še kar dobro gre, osebni dohodki so primerni in jih vsaj zdaj še ne nameravamo povečati. — Mimogrede še tole: radi bi hotel tako uredili, da bi bil res podoben sodobnemu gostišču. Znotraj je že marsikaj izboljšano, prah z makadamske ceste, ki pelje na Grm in neprijetni duhovi iz sosednje mesarije pa nam ne delajo reklame. Upoštevajmo, da pripeljejo modernizirane ceste v naše kraje vedno več turistov, mi pa smo jih dolžni kulturno postreči.« 0 Računovodkinja DELAVSKE RESTAVRACIJE: »Pred podražitvijo (2. avgusta) se je s prvim kosilom hranilo povprečno 20 abonen-tov več kot po podražitvi, pri drugem menuju pa je razlika 20. Zadnje dni prodamo drugih kosil skoraj toliko kot prvih. Hrano smo podražili za 33 odstotkov, tako da abonenti plačajo: za kosilo 370 in 300 din in za večerjo 240 din. V prosti prodaji je prvo kosilo 430, drugo 360 in večerja 280 din. Cene so poskusne.« ekonomski izračuni tudi, strokovnjakov s srednjo in višjo izobrazbo je bilo dovolj, ni pa bilo sadjarjev, ki bi znali drevje negovati in gojiti. Drevo je živa stvar, ki zelo hitro občuti naravne in druge zunanje vplive. Čeprav smo zdaj ob prvih začetkih reforme skoroda izgubili tla pod nogami, bi morale kmetijske organizacije o vzgoji sadjarjev, ki naj obnovijo družbeno in zasebno sadjarstvo, razmišljati zelo resno. Iz vrst mladine naj povsod izbirajo tiste, ki imajo veselje za ta poklic! Mnogim mladim ljudem, ki v teh trenutkih ne vedo ne kod ne kam, pa bo lahko pomagala odločitev za študij na sadjarski šoli v Krškem. Srečanje kmetov in kooperantov v Brežicah Občinski odbor SZDL v Brežicah je v nedeljo 15. avgusta povabil na razgovor okoli 35 kmetov in kooperantov iz raznih krajev občine. Zbrali so se že ob sedmih zjutraj in si dopoldne ogledali najprej Posavski muzej, nato pa so odšli na topolove plantaže v Vrbini. Ogledali so si hleve Kmetijsko gozdarskega podjetja v šentle-nartu in hleve brežiške KZ v Trnju, nazadnje pa še tople grede na Čatežu. Ogledu je sledil razgovor o gospodarjenju v kmetijski panogi in ostalih gospodarskih problemih v občini. Udeleženci so menili, da so takšna srečanja zelo koristna. •\ TUDI SENCA \ SV."/// ni za vsakogar enako hladna INLES RIBNICA: za drobec pod planom Kolektiv kombinata Inles Ribnici je v juliju proizvedel za skoro 340 milijonov dinarjev izdelkov ali le dobrih 85 odstotkov mesečnega plana, medtem ko so v prvih sedmih mesecih leta dosegli že dve milijardi 629 milijonov ali 99,85 odstotkov sedemmesečnega plana. Julijski proizvodni plan je presegel le obrat Dolenja vas, kjer že nekaj mesecev delajo s skrajšanim delovnim časom, in sicer za 10,6 odstotka, ostalih ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET BREŽICE ŠOLA ZA PRODAJALCE rprej TRGOVSKA ŠOLA) bo v šolskem letu 1965/66 spre j e 1 a 60 (šestdeset) učencev prvega letnika Pogoji za sprejem so: 1) starost 15—18 let (izpisek iz rojstne mat. knjige) 2) končana osnovna šola (šolsko spričevalo) 3) telesna in duševna sposobnost za poklic prodajalca (zdravniško spričevalo) 4) sklenjena učna vajenska pogodba ali pogodba o štipendiranju. Lahko se bodo vpisali tudi učenci brez sklenjenih učnih ali štipendijskih pogodb, ako bodo podjetja sprejela učence na obvezno učno prakso (v tistem času, ko niso pri teoretičnem pouku v šoli) — (potrdilo podjetja). Vpisovanje za učence s pogodbami bo 6. septembra 1965 ob 8. uri. Učenci brez pogodb morajo predložiti kolkovano prošnjo (50 din), vse potrebne dokumente in frankirano ovojnico za odgovor ravnateljstva centra najkasneje do 29. avgusta 1965. Pričetek rednega pouka bo 6. septembra 1965. Učenci iz oddaljenih krajev bodo lahko stanovali v šolskem internatu. Popravni izpiti bodo 30. avgusta 1965. Ostala pojasnila dobite v ravnateljstvu centra v Brežicah, Prešernova ulica 19-a. pet obratov pa je bilo pod planom. Sedemmesečni proizvodni plan so presegli obrati Podpreska (22,12 odst.), Dolenja vas (13,43 odst.) in Ribnica (3,71 odstotka). Izvozni plan so v minulih sedmih mesecih dosegli le 40-odstotno. Inozemski kupci so ob uvajanju novega gospodarskega sistema pokazali precejšnje nezaupanje oziroma so raje počakali kakšni ukrepi bodo sprejeti. Podjetje pričakuje, da bodo v naslednjem obdobju lahko prodali zaloge izvoznega blaga in tako nadomestilo zamujeno. Pričakujejo tudi, da se bodo spričo novih deviznih predpisov lažje vključili v mednarodno delitev dela. Za 5 din cenejše mleko v Kočevju V Kočevju lahko potrošniki od nedelje kupujejo mleko po 135 dinarjev liter, medtem ko je bilo doslej po 140 din. Pocenili so se tudi nekateri mlečni izdelki. Precej so znižane tudi cene mesa in mesnih izdelkov, kakor predvideva zvezni predpis o cenah mesa. O znižanju cene belemu kruhu smo že pisali zadnjič, verjetno pa se bo pocenil tudi črn kruh. V torek so na seji sveta za blagovni promet razpravljali o maržah in maloprodajnih cenah, za katere je pristojna občinska skupščina. O tem bomo podrobneje poročali prihodnji teden. Žabječani obirajo hmelj Skoraj vsi stanovalci iz gozda Zabjeka so te dni na obiranju hmelja v Srebrničah Mnogi so sd v bližnjem gozdu postavili šotore. »Naj tudi mladi zaslužijo,« pravijo starši, predvsem zaposleni Cigani, bajt: obiranje hmelja je pač tak posel, pri katerem marljivi obiralci lahko dobro zaslužijo. Reformo smo v dolenjskih občinah v prvi sapi spoznali predvsem po novih, višjih cenah. To pa še dolgo ni bil in ni njen osnovni namen; le-tega je treba videti v dejstvu, da nam sedanje gospodarske spremembe morajo pomeniti osnovo za dolgoročni in načrtni napredek gospodarstva, čeprav je bilo na raznih mestih ponovno poudarjeno, da je naloga predvidenih sprememb v gospodarskem sistemu ustvariti tako ekonomsko osnovo in okrepiti gospodarski interes vseh delovnih kolektivov, da boc*.o resnično prešli na razvijanje produktivnosti dela, smo kar pozabili: BREZ TE OSNOVE NI IN NE MORE BITI POGOJEV ZA TRDNEJŠE IN HITREJŠE IZBOLJŠEVANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI. Tako se zdaj večina vseh pomenkov še vedno vrti okoli previsokih in visokih cen, vse premalo pa delovne organizacije in uprava razmišljajo, kako bi dosledno odpravili dosedanje neskladnosti v svojem poslovanju, predvsem še v materialnih oć\nosih. Ogromne rezerve imamo v dosedanjih poslovnih stroških, ki marsikje presegajo svetovne norme, vse premalo pa je tudi usmerjanja v boljše poslovno sodelovanje med kolektivi. Kljub vsem opozorilom se marsikje niso še prav nič zmenili za odkrivanje notranjih rezerv; raje se jezijo nad reformo in čakajo, češ: »bo že kako...« Celo več: bistvo gospodarske reforme v mnogih kolektivih do neposrednega proizvajalca še vedno ni prišlo — in še ved.no se dela po starem. Delati po starem pa pomeni v mnogih naših kolektivih — delati slabo. Ko so pred dnevi predstavniki novomeške občinske skupščine, odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS in sindikalnega sveta med drugim obiskali tudi vodstvo nekega manjšega podjetja, so se z odgovornimi ljudmi v kolektivu pogovarjali tudi o zvišanju proizvodnje Na mnenje enega izmed gostov, da bi nakup dveh manjših strojev omogočili podjetju enkrat večjo proizvodnjo in s tem veliko večje dohodke, je upravnik podjetja, oprostite izrazu, bleJoiil: »A res?« Kaj je delal ta človek zadnjih deset let v tem kolektivu? Ni sam, ki nima česa pokazati za vrsto zadnjih let. Obtičal je tam, kamor so ga dogodki in razmere svoj čas pofsnili. čas, ki ga je ta leta prebil v podjetju, je zanj (in za kolektiv!) izgubljen. Ali smo leni - ali pa le ne znamo? »Veliko več bi lahko naredil, če ne bi bilo teh vražjih zamud!« se jezi dober delavec ob stroju, ko mu zmanjka surovine .ali pa priprava ni stekla tako, ko bi bilo treba. France, ki je prišel v tovarno s kmetije šele pred kratkim, pa se vse prerad naslanja na stroje, sprehaja po obratih in po nepotrebnem vedno znova pogovarja s sodelavci. Dva primera — prav nič redka v naših dolenjskih podjetjih! In če v kolektivu nimajo dobrega nagrajevanja po delu in učinku, dela Ivan za lenuha Franceta, ki je prišel v podjetje počivat, popoldan pa bo doma kmetoval in tudi šušma-ril. »še čudež, da tako sploh gre naprej!« pogostokrat slišimo opazke, ko nanese beseda na storilnost v naših podjetjih, »če delajo od 8 ur zares čistih 6 ur, je pa veliko!« sem ponovno slišal o tovarnah in delavnicah našdh občin. Precej blizu resnice so: vrsto let že vemo, da storilnost ne dohaja osebnih dohodkov. Ali je vmes lenoba ali kaj drugega? Res je človek po naravi lagoden, včasih tudi len. A ni, da bi našim delavcem kar počez očitali lenobo- Gre predvsem za boljšo organizacijo dela. Ta šepa v preneka-teri delovni organizaciji. Znanstveno je dokazano, da vseh 8 ur nihče ne more delati brez oddiha. Na delo, na priprave in na nujne tehnične pogovore odpade skoraj v vsakem primeru dobre tri črtrtine delovnega časa, slaba četrtina pa gre na rovaš nepotrebnega čakanja na material, na razne odsotnosti, nedisciplino in na stanje brez dela. Dokazano je, da odpade od 8 urnega dela na čisto (neto) produktivno delo v posameznih tovarnah od 58 do največ 80 odstotkov delovnega časa. Tu pa se začeajajo naše rezerve! Od boljše organizacije dela si torej lahko obetamo ogromno, saj ni kolektiva, ki bi lahko trdil, da takih rezerv nima! Kaj pomenita dve od 8 ur dela, si pač lahko vsakdo sam izračuna. Strokovne službe v podjetjih, in-•žen'irji in tehniki, mojstri in preddelavci — vsi imajo tu nešteto priložnosti, da konkretno pomagajo svojemu kolektivu in skupnosti. Ć a s nam doslej nj pomenil bistvene postavke, če smo že govorili o rezervah. Izgubljeni čas P* znižuj-; vrednost delovne ure. Dve izgubljeni uri na dan pomenita na leto pri delavcu skoraj dva meseca proč vrženega dela, zaslužka in — zniževanja standarda-0 Nizke produktivnosti v 0 podjetjih so torej krivi 0 različni vzroki, ki pa jih 0 doslej nismo sproti (ali 0 pa Se sploh ne!) odprav-0 ljali. Vedno dražja administracija Koliko ljudi živi v naših Občinah od svinčnika, točno ne vemo. Znano Pa je, da je bilo lani v Jugoslaviji kakih 650.000 ljudi zaposlenih izven gospodarstva, od teh samo v organih oblasti in državne uprave, v zbornicah in bankah, v družbenih organizacijah in podobnih ustanovah pribl. 188.000 ljudi. V »Borbi« smo brali pred dnevi, da pri- — Kaj, samo ena skodelica?? — Da, zavoljo varčevanja!! de pri nas na približno 3 delavce 1 uslužbenec. In če vemo, da dela v gospodarstvu približno 3 milijone ljudi, potem si lahko kmalu izračunamo, kakšno armado uslužbencev je treba k zgornjim 650.000 ljudem še prišteti. Bodimo kratki: državna in druga administracija sta nas po podatkih SDK sta- vodov, ustanov in kolektivč-kov na obvezno »kavico« in klepet! Vprašajte se, kaj dela mlada uslužbenka sredi dopoldneva pod frizersko havbo v salonu! Prav dobro ve, da njenega šefa dve uri ne bo nazaj v urad (da pa njen zavod prosi celo za občinsko dotacijo, to je seveda, ma-lopridnice, nič ne zanima!). S kakšno pravico hodijo z rednimi pol in enournimi zamudami v službe uslužbenci nekaterih ustanov in zavodov, katerih delovni dan traja od 7. do 14. ure? Poznamo »uradnice«, ki s službenimi spisi v mapah pod pazduhami dopoldne krožijo po mestu in opravijo vse zasebne nakupe! Vinsko-rdeči satelit in avto pred banko ... Nikar ne trdite, da v administraciji (kakršnikoli že!) ni rezerv! Poznam uradnika ugledne ustanove, ki vsako dopoldne obvezno obleze novomeška gostišča po takemle voznem redu: ob pol 8. uri je prvi na vrsti Trdinov hram, nato pa slede v krajših razmakih naslednje postaje: kavarna—bife doma JLA—delav- URE PA TEČEJO iz delovne discipline, da se je razpasel oportunizem in norčevanje iz reda, da že skoraj nihče nikomur nič več ni odgovoren za to, kar počenja. Zdi se nam, da je posled-njikrat, ko še poročamo o neimenovanih delovnih organizacijah, posameznikih in dogodkih, čeprav jih vsi poz namo. Kje so v vseh teh pri merih zdrave subjektivne si le, kjs sindikat in druge or ganizacije, pa samoupravni organi? Če bodo molčali tudi zdaj, je zanje (in za nas vse!) sedanja reforma spet samo — kos papirja. Zaposlenih pa je na tisoče in desettisoče ljudi — v tovarnah, delavnicah, uradih, vseh mogočih pisarnah in še in še ... Kot velikanska gora se pnejo nad nami milijoni brezplodnih, izgubljenih, pre-besedičenih praznih ur — to pa so že milijarde notranjih rezerv, po katerih hodimo, kakor da ni to vse tudi naše premoženje. Parada izgubljenega časa koraka mimo nas — ala ji bomo odvzeli njen blišč in dragoceno bogastvo, ali pa bomo še naprej tarnali o »nerazvitosti, zaostalosti in nizkem standardu«? T. GOŠNIK li lan. okrog 360 milijard dinarjev, še krajše: vsak uradnikov stol v Jugoslaviji velja po uradnih podatkih več kot poldrugi milijon dinarjev (računajoč material, plače in potrebne prostore). čemu te številke? Da bi se ob iskanju notranjih rezerv zganili tudj ljudje v administraciji, v tisti, ki dela neposredno za državo kot v tisti, ki dela v gospodarstvu in drugje. Odgovornost je zbledela Stopite, kakor smo stopili mi, na ono stran ceste, na-srota vhoda v urad ali tovarno. Do 6. ure so se zivrstili skoraj vsi delavci — le red-kokateri je zamudil. Pa so vmes matere z otroki in dekleta, ki so prišla s kolesi od daleč! Potem začno prihajati uradniki in uradnice, pa tehnični kader iz pisarn, želite spoznati »vrstni red vrednosti« posameznih delovnih mest? Povedala vam ga bo lahko ura prihajanja v službo... Pretiravamo? Postojte zjutraj pred kandijskim mostom v Novem mestu — pa se prepričajte, koliko uradnikov in uradnic hiti na delovna mesta še 5, 10, 15 in celo 20 minut čez 7. uro! Gorje, če zamudi delavec v tovarni — takoj je vpisan med zamudnike; administratorki, ki je skrokana prilezla v svojo ambulanto poldrugo uro za zdravnico — se ni zgodilo ničesar ... Oglejte si dopoldansko šviganje iz različnih za- ska restavracija—gostilna Per —Delikatesa—bife v Dilanče-vi—gostišče pri rotovžu. Včasih je vrstni red zamenjan, včasih je pod pazduho uradna aktovka, včasih zvit papir, včasih tudi nič Zakaj, neki — saj mu nihče nič noče ... Je na Dolenjskem ustanova, ki mora poslati pred banko svoj avtomobil, če želi, da se njen računovodja takoj po opravljenih poslih vrne nazaj v uradne prostore, sicer ga ob 12. uri še lovijo v kavarni... Ni rezerv v upravi? Šel uprave za dohodke ene naših ObS je na uradni dan popoldan v kavarni v vinjenem stanju »obdeloval« dva mirna občana, ju spraševal, če sta v redu prijavila osebni dohodek in jima grozil, da »ju bo že privil!« Imamo zavode, v katerih je storilnost »na psu« — nihče jih ne nadzira, kaj delajo, v uradnem času Pa boste našli njihove vodilne uslužbence pri »globokih« zasebnih pomenkih v znanih gostiščih... V službah trpe ponekod pijančke, ker je gnila farniliarnost bolj cenjena od razčiščenih računov. Na raznih mestih trdovratno še vedno sede ljudje brez kvalifikacij, zaradi česar je potrebnih več uslužbencev, kot bi jih bilo treba sicer. Taki primeri — srečamo jih posamič lahko v vseh naših občinah! — potrjujejo, da se posamezniki norčujejo Ali je 1 minuta tudi notranja rezerva? Strahoten Je obračun izgubljenega dragocenega časa. Primer: če v tovarni, ki ima tisoč ljudi, vsak delavec vsako uro samo 1 minuto izgubi z nepotrebnim klepetom ali ne- Proslava v Fari: 5. septembra V Fari ob Kolpi teko zadnje priprave za centralno ob-činsko proslavo 20-letnice o-svoboditve. Na svečanost:, na kater: bodo sodelovali tudi zastopniki občin Delnice in čabar, bodo dokrili spomenik padlim iz teh krajev. Najprej so predvidevali, da bo proslava 22. avgusta, zdaj pa so se odločili Ž3 nedeljo, 5. šepterh"? bra. Te dni so pripeljali v Faro zadnji material za postavitev spomenika, vse okoliške vasi pa bodo polepšali ter uredili pročelja in okolico hiš. Odslej meso v Novem mestu po kakovostnih razredih Z zvezno odredbo o maloprodajnih cenah svežega mesa so zdaj določene najvišje maloprodajne cene tudi za sveže meso, katerim so se v mesnicah takoj podredili. Svet za blagovni promet občine potrebnim počitkom, nanese to v 300 dneh že 40.000 delovnih ur. Obračunajmo jih z nizko režijsko uro — samo s tisoč dinarji, pa že dobimo 40 milijonov dinarjev notranjih rezerv! To je stanovanjski blok, ki bi ga zgradili v 1 letu z eno minutko, zapravljeno z nepotrebnimi pog'tedi od stroja aH od svinčnika .. Novo mesto je na zadnji seji določil, da mora biti v novomeških mesnicah meso razvrščeno po kakovostnih razredih, cene pa vidno označene, tako da potrošnik lahko kontrolira, s kasnim mesom mu mesar streže. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! Pionirjevo presenečenje® Pionirjevo presenečenje#Plonirjevo presenečenje # Pionirjevo presenečenje ill!iiri!!l!!ll!lllll!llli:t!l!!llt!!ll|l!llli:illll!lhlHII!lll!lll!llllllll!!lll^ SGP PIONIR, Novo mesto: Že tri leta se pripravljamo... • Pričujoči razgovor pri SGP PIONIR v Novem mestu je močan dokaz, da bi bilo zaman pričakovati kakršnakoli izboljšanja samo od ukrepov, ki jih prinaša reforma. Sama po sebi namreč reforma ne bo prinesla veliko, razen spodbud za boljše gospodarjenje. Za to pa je potreben čas. Prav imajo torej pri SGP Pionir, kjer so rekli, da so tisti, ki so jih nedavni ukrepi našli nepripravljene, slabi gospodarji. Takšni slabi gospodarji bodo šele zdaj začeli razmišljati o tem kaj storiti, pri tem pa so že precej zamudili. Pri SGP PIONIR ni tako: že skoraj tri leta se je ko-® lektiv sam od sebe pri-© pravljal na reformo. V O primerjavi z enakim raz- • dobjem lani je dohodek • letos za 36 odst. večji (dosegel je (3 milijarde 238 milijonov din), narodni dohodek, ki so ga ustvarili, je za 20 odst. večji (1 milijardo 321 milijonov din), vtrednost osnovnih sredstev znaša 1 milijardo 10 milijonov din in je za 19 odst. večja, neto produkt na člana kolektiva je dosegel 698.000 din in je za 32 ods. večji, interna profitna stopnja pa znaša 65,7 odst. in je za 4,2 odst. manjša od lanske, kar je razumljivo zaradi povečanja vrednosti osnovnih sredstev. Začetki reforme pri SGP PIONIR segajo daleč nazaj. Pobudo zanjo je ustvarilo tr- žišče. Ob omejitvah v investicijski politiki in nenormalno ostri konkurenci, Id se je začela v gradbeništvu, niso mogli obstati križem rok. Že pred tremi leti so ugoto-tovili, da je za povečanje produktivnosti precej več rezerv v organizaciji dela kot pa v naprezanju delavcev. Pred dvema letoma so ustanovili tehnološki odde- ročnikom. Ugotovili so, da si postranske dejavnosti strokovno močne skupine v biroju ne morejo dovoliti in letos se je projektivni biro združil s tehnološkim oddelkom v tehnični biro. Ta zdaj spremlja in pripravlja proizvodnjo. Hkrati so nenehno ugotavljali, da v podjetju primanjkuje tehničnih strokovnajkov Ta, kogar je gospodarska reforma presenetila, je slab gospodar... - Jedro večje proizvodnosti je predvsem v organizaciji dela, ne pa v naprezanju delavcev - Vrednost letošnjih naročil je večja od onih v lanskem letu, kljub temu pa so 417 ljudi z režijskih delovnih mest premestili v operativo in zmanjšali število zaposlenih za 20 odstotkov! - V prvem polletju 1964 je bilo 245.822 nadur, v enakem razdobju 1965 pa le še 120.034 ali za polovico manj - Z zmanjšanjem števila zaposlenih in nadur bo letos prihranjenih 150 milijonov dinarjev lek, ki naj bi skrbel za pripravo dela in za tehnološki razvoj v podjetju. Notranja dokumentacija se je takoj izboljšala in dala na vodjo kopico koristnih podatkov, ki so kar spodbujali k novim ukrepom. Projektivni biro pri SGP PIONIR se je ukvarjal predvsem z uslugami drugiin\. na- in da so priprave dela pomanjkljive, prav to pa gradnjo draži. Zmanjšati nadure, število zaposlenih, sredstva za OD in režijske stroške! V lanski jeseni in v začetku letošnjega leta so organi DS sprejeli vrsto pomembnih sklepov: nadurno delo, ki se je bilo močno razpaslo, je treba omejiti; hkrati s tem je treba zmanjšati sredstva, porabljena za osebne dohodke za 20 odst.; število zaposlenih zmanjšati za najmanj 5 odst., ljudi, ki zapuščajo kolektiv iz kakršnihkoli vzrokov, ne nadomeščati s sprejemanjem novih, pač pa z boljšo razmestitvijo teh, ki jih že imamo, skratka: takšne sklepe bi lahko naštevali še in še. Ni šlo zlahka, mnogo prepričevanja je bilo potrebnega in brez števila posvetov, sestankov in razlag, preden so sklepi oži veh v praksi. Uspehi pa so že vidni: v podjetju je zdaj 333 ljudi manj, odpravili so odvečno »režiijo« med upravo, stranskim' obrati in gradbišči, kar 417 ljudi iz neproizvodnih delovnih mest pa so premestili na proizvodna! Iz uprave so odpustili 20 nepotrebnih ljudi zgolj z notranjo razmestitvi- jo ljudi in s tem, da niso sprejeli nikogar na novo, pa so prihranili približno 150 mdijonov din. Skladiščniki nimajo več pomočnikov, snažilk in pomožnega osebja je manj, brežiško in krško grad bišče sta se združili v eno, S tem pa se je zmanjšalo število upravnih uslužbencev, nadur je bilo v prvem polletju za polovico manj kot v enakem razdobju lani itd. Polovico manj delovnih ur na en m2 površine? S pravkar naštetimi' pripravami in ukrepi so pri SGP PIONIR že precej časa pred reformo opravili prvo stopnjo vsega, kar morajo po lastni presoji narrediti. V letošnji jeseni in pozimi jih čaka druga stopnja: gre za ponovno znižanje režijskih stroškov in za povečanje produktivnosti z raznimi tehniškimi dosežki. Pričakujejo, da bo treba zaradi 10 do 20 odst. zmanjšanega obsega gradenj prihodnje leto v enaki meri znižati tudi obseg poslovanja in stroške. SGP PIONIR je postalo član GIPOSS — zdru-enja za montažo in industrijsko gradnjo stanovanj in stanovanjskih naselij. GIPOSS nima namena uveljavljati združeni nastop gradbenih podjetij pri gradnjah, pač pa uresničevati skupne priprave na gradbiščih in tehnološko projektiranje. Za prihodnjo pomlad že pripravljajo na Znančovih njivah gradnjo stanovanj v sistemu »liti beton«. Prednost tega nač;na gradnje je v cenenosti zaradi krajšega delovnega postopka. Pri klasičnem načinu gradnje je potrebnih za lmJ površine 40 do 45 delovnih ur, na ljubljanskih gradbiščih pa so »pi-onirjevci« v sistemu litega betona porabili do zdaj le še 32 delovnih ur za 1 m: površine. Storilnost se bo povečala še bolj, če bodo uvedli pri gradnjah stanovanjskih stavb jugomont sistem, s katerim porabijo za 1 m- površine le 20 delovnih ur. Jugomont gradnja je za približno 70 odst. cenejša od klas'čne, čeprav zahteva določene pogoje (večje strnjeno gradbišče, manj zahtevna stanovanja itd.) £ Po vsem tem pri SGP PI-@ ON IU reforme niso dojeli 0 kot kampanjo, pač pa kot © stalno nalogo, ki vodi k $ cenenosti, h kvaliteti in k A večji storilnosti. M. JAKOPEC Tovarna v Jurjevici po petih letil Vladimir Lamut: BRST (linorez, 1960) Tiho srečanje, »Kot začaran si z neverjetno zagrizeno delavnostjo ustvarjal in odkrival skrivno lepoto te pokrajine in jo ohranjal v svojih podobah. Bil si poln ljubezni do te prelepe dolenjske deželice, do Novega mesta, do vse intimne, svojstvene lepote, posejane tod okrog. Tvoj opus je izredno bogat in dragocena zapuščina, posvečena Dolenjski in prav Novemu mestu, k% si mu ohranil njegovo najbolj tragično podobo iz dni, ko so ruševine še vsepovsod živo spominjale na trdo pest okupatorjev ...« Tako je Vadimiru Lamutu ob odprtem grobu govoril akademik in stanovski tovariš Božidar Jakac. Od tedaj so se napolnila tri leta in še nekaj mesecev povrhu. Prav na današnji dan, 19- avgusta, bi Lamut dopolnil 50 let svojega življenja. Srečanje z Abrahamom bi praznoval tiho in skromno, tako kot je bil umetnik in človek. In samo velikim ljudem je dano, da so skromni in tihi... V dneh ko povsod praznujemo 15-letnico delavskega _ samoupravljanja, proslavlja v Jurjevici pri Ribnici kolektiv obrata tovarne SUKNO iz Za-puž 5-letnico obstoja. Obrat je bil ustanovljen na pobudo občinskih mož iz Ribnice in^ poslanca Matije Maležiča ob podpori takratnega direktorja SUKNA, ribniškega rojaka Lojzeta Andoljška. Obrat je začel poslovati 1960. leta v Jurjevici v zadružnem domu. 1962. je stekla dograjena predilnica, proizvodnja v tkalnici pa se je iz 60.000 metrov blaga v letu 1961 povzpela do leta 1964 na 132.000 metrov. Predilnica je v prvem letu proizvodnje dala 15.780 kg preje, lani pa že 123.000 kg. Kolektiv šteje danes 75 ljudi, vseskozi pa so imeli precejšnje težave s kvalificiranimi kadri, saj je večina delavcev iz vrst okoliškega kmečkega prebivalstva- Osebni dohodki se povečujejo hkrati s storilnostjo, od lani na letos pa so porasli za 27 odst. Kolektiv se trudi, da bi dosedanje stare C stroje v predilnici zamenjali z novejšimi. In še ena težava je: zmogljvosti tkalnice in predilnice niso usklajene, saj predilnica naredi več kot tkalnica. Letos so začeli s specializacijo proizvodnje za visoko kvalitetno prejo za odeje. Gospodarske reforme so v kolektivu ne bojijo, saj do zdaj niso nikdar imeli posebnih težav. I. ŠEGA 0 m i — Saj sem rekel, da bomo še kako potrebovali notranje rezerve! Zgorel senik v Smolenji vasi 13. avgusta popoldne je začel goreti v Smolenji vasi senik, last Mihe Beleta. Ogenj je upepelil 2.500 kg sena in 1.000 kg slame ter močno poškodoval ostrežje poslopja. Škode je za 400.000 dinarjev. Sodijo, da so ogenj zanotili vaiki otroci. KLEPET Z NAROČNIKI „Ne po naši krivdi!" Te dni prihajajo v upravo našega lista številne dopisnice: poleg odpovedi tudi nasveti, graja zavoljo podražitve, pa tudi kakšna huda in trda beseda je vmes. Takole nam je prejšnji teden pisal eden izmed naročnikov iz leta 1962: »SPOŠTOVANI! — Odpovedujem vaš list na naslov: Rozman Anton, Zaboršt 7, p. Šentvid pri Stični, zaradi manjšega obsega ne po naši krivdi! .. Rozman ...« Druga dopisnica pravi takole: «UPRAVI LISTA: sporočam vam, da odpovedujem Dolenjski list zaradi podražitve in premajhnega obsega. Kalan Marija, Sromlje 27.« Ta nesrečni »majhni obseg«! Ze junija smo sporočili vsem naročnikom, da moramo poleti (zaradi pomanjkanja denarja in varčevanja s papirjem), ko ljudje povsod manj bero, prihraniti toliko, da bomo na jesen spet izdajali naš tednik na 16 in 21 straneh. Nekateri so to pozabili in sodijo, da jih hočemo z manjšim obsegom tednika ogoljufati. Pa ni tako: vsako poletje smo tiskah tanjši Dolenjski list; na kmetih so nam s tem v zvezi povsod pravili takole: »Zdaj ni časa za branje, delo se nam ponuja na vsakem koraku od zore do trdega mraka! Raje nam tiskajte kakšno lepo povest in čimveč novic v jeseni in pozimi!« Tako tudi delamo. Skupaj s tov. Rozmanom iz Stične pa moramo vzdihniti tudi mi: »Ne po' naši krivdi!« 24.000 naročnikov: velika družina že večkrat smo zadnje čase omenili visoko naklado pokrajinskega časnika Dolenjske, če povemo danes še enkrat, da je domači pokrajinski tednik tudi stvar kulture in omike naših krajev, da je prepotreben obveščevalec in kronist, da si brez njega težko predstavljamo dobro sodelovanje občanov v našem družbenem samoupravljanju — storimo to le zategadelj, da bi vsak vendarle še premislil, prej ko se bo odpovedal časniku. Kdor pa namerava naš list odpovedati, naj nam to sporoči takoj, da ne bomo imeli s pošiljanjem še več stroškov. Prav zato smo hvaležni vsem tistim naročnikom, ki bodo naredili tako kot Janez Volčanšek iz Gor. Lenarta 7 pri Brežicah, ki nam je v petek poslal dopisnico s tole vsebino: »Tovariš urednik, težko mi je, ko sem se moral odpovedati našemu listu, ki sem ga vselej z veseljem prebiral. Upam, da bodo še ugodnejši pogoji, ko bom spet lahko vaš naročnik, za sedaj pa vaš list odpovedujem. Tovariški pozdrav , ..« Verjemite, da nam je ob vsakem naročniku, ki naš medobčinski glasnik SZDL te dni odpove, zares hudo — saj se ob vsakem spominjamo jesenskih in zimskih akcij, ko smo skupaj z organizacijami SZDL pa s številnimi uslužbenci naših pošt, društev, šol, mladine in raznih organizacij iz leta v leto tako razveseljivo razširjali naše domače pokrajinsko glasilo. Iz drobnega lističa pred 15 leti se je razvil Dolenjski list v postavnega fanta, ki ga prejema zdaj še vedno okoli 24.000 ljudi, bere pa prav gotovo precej več kot 100.000 bralcev doma in na tujem. Upamo in želimo, da bi se finančne razmere tudi tov. Vol-čanšku (in vsem drugim, ki so že ali nameravajo te dni naš list odpovedati) kmalu izboljšale in da bo utegnil pogrešati v domačem proračunu tudi izdatek za naročnino lista. »Toliko bomo vedno imeli...« Uprava našega lista v Novem mestu ima te dni veliko obiskov. Ljudje hodijo plačevat zaostalo naročnino, nekateri list odpovedo, drugi se jezijo na nas, tretji spet preudarno povedo: »Saj je bil list vse do zdaj res poceni...«. Darinka Mencin z Zagrebške ulice B II-4 iz Novega mesta je v soboto dejala, potem ko je plačala razliko povečane naročnine: »Toliko denarja bomo vedno imeli, da bomo lahko plačali Dolenjski list. Verjetno ga bodo bogati odpovedali, revež pa ga bo plačal ...« Res, mnogo resnice je v njenih besedah ... Več ko nas bo zbranih krog domačega lista, cenejši bo, manj bo terjal stroškov za vsako številko! Tega ne izpustimo z oči, ko bomo te dni vsak zase in vsi skupno reševali gospodarsko reformo! Nekaj branja pa pri hiši mora biti — to vidimo najbolje po teh, ki so se ob vsaki dosedanji podražitvi ujezili in naš tednik odpovedali, že čez nekaj tednov ali mesecev pa je večina od njih spet prišla nazaj v vrste rednih bralcev Dolenjskega lista ... Vse naročnike, bralce in sodelavce lepo pozdravlja DOLENJSKI LIST UREDNIŠTVU Dolesifski list nam je potreben! Tovariš urednik! Ob branju sestavka »Ostanimo zvesti Dolenjskemu listu« sem se namenil napisati nekaj misli. Prav gotovo Dolenjci — saj nas ni tako malo — nujno potrebujemo tednik, ki nas obvešča o vsem, kar nas zanima. In prav v Dolenjskem listu, ki je kar dobro urejen, izvemo vse »po domače«. Zato ga naši ljudje radi naročajo in si ga izposojajo ter si novice tudi ustno pripovedujejo zvečer pod vaško lipo. Dostikrat slišim, kako o člankih domačega dopisnika pravijo: »Dobro je napisal«, »Res je tako«, »Pa še to bi morali povedati« itd. Kaže, da jim je Dolenjski list všeč in potreben. Na vasi, v trgih in mestih po Dolenjski je še dosti problemov, o katerih ljudje ne govorijo javno, najsi bo to zaradi ljubega miru ali pa zamere- Namesto pogovorov med štirimi očmi ali šušljanja po vogalih naj ima vsaka vas svojega dopisnika. Za to ni potrebno nobenih umet-nij: napiše naj tako kot misli ali sliši, pa bodo v uredništvu že poskrbeli, da bodo besede prav po- liti* & * * * stavljene. Na ta način bo naš tednik vedno poln novic iz vseh delov Dolenjske. Dolžnost občin pa je, da redno plačujejo obveznosti in podpirajo naš list. Bralce seveda gotovo zanimajo občine, ki ne iz-polnjujejo obveznosti, ki so jih potrdili izvoljeni zastopniki. — V celoti se strinjam s tem, kar sta o tem vprašanju pred 14 dnevi napisala tovariša Jože Martinčič iz Francije in Karel Oražem iz Vinic pri Sodražici. Vlad. Prezelj Dule, p. Ortnek OPOMBA uprave lista in uredništva: občinske skupščine (razen občin Krško in Metlika) dolgujejo upravi lista več milijonov din zapadlih pogodbenih obveznosti do 15. 7. 1965, občina Ribnica pa za letos ni podpisala pogodbe o sofinanciranju lista- Na tak način nam predstavniki občin, skupščin vežejo roke in hromijo delo pri našem rednem izdajanju pokrajinskega glasila SZDL. Delovne organizacije nam dolgujejo danes nad 4 milijone din za objavljene oglase, razpise itd. Terjamo — a zaman! UPRAVA LISTA CELULOZAR - slovenski prvak V Krškem je bilo 13. in 14. avgusta nadaljevanje slovenskega prvenstva v waterpolu, ki pa se ga ni udeležila ekipa celjskega Neptuna, ki je bila po prvem delu zadnja. Celulozar je najprej premagal Ljubljano 4:1 z goli Litega, Hu-marja, Švaba in Jesenska. Trefalt je sodil dobro, domači pa so bili vseskozi v premoči. Tekma med favoriziranim Koprom in Ljubljano se je nepričakovano končala neodločeno 4:4. Hribar ni sodil dobro. V odločilni tekmi je nato Celulozar premagal Koper 5:4. Gole za domače sta dosegla Šulc (3) in Kužnik (2). Domači so bili boljši in bi lahko zmagali z višjim rezultatom, če ne bi nekajkrat zadeli vratnice. Trefalt je tudi tokrat sodil dobro. Po prvenstvu so bili domači svečano proglašeni za slovenskega prvaka. Kapetan Šulc je iz rok delegata PZS dobil lep pokal, vsi igralci pa medalje. P. JESENŠEK PRVENSŠVO POSAMEZNIKOV V nedeljo je bilo v Krškem prvenstvo balinarjev posameznikov za naslov prvaka Dolenjske. Tekmovanja se je udeležilo 8 tekmovalcev iz Novega mesta, Trebnjega in Krškega, ki so se plasirali z občinskih prvenstev. V predtekmovanju je v prvi skupini zmagal Hren pred Gel-bom in Avscem, v drugi pa Šu-šterič pred Mrazom, šturmom in Vento. V finalnem delu tekmovanja so bili doseženi naslednji re-zultiti najboljše četverice: Hren : Mraz 15:7, Šušteršič : Gelb 15:9, Mraz : Gelb 15:5, Šušteršič : Hren 15:9 in Hren : Mraz 15:12. Vrstni red: 1. Šušteršič (Celulozar), 2. Uren (Pionir), 3. Mraz (Železničar), 4. Gelb (Celulozar). Prva dva tekmovalca sta se uvrstila na republiško prvenstvo, ki bo 29. avgusta 1965 v Postojni. (en) Cereir v Kočevju! ■ Gimnastična zveza bo skupaj z domačim Partizanom organizirala v Kočevju 12. septembra propagandni nastop naših najboljših telovadcev. To bo prvi nastop Ce-rarja, Brodnika, Šrota in Vidovi-ča v Kočevju, hkrati pa bo ta petorica imela svoj zaključni nastop pred odhodom k vojakom — konec septembra! Nastopile bodo tudi najboljše telovadke, v Kočevju pa se že pripravljajo za ta nastop. ■ Kočevski nogometaši so preteklo nedeljo gostovali v Delnicah, kjer jih je premagal domači Goranin z 1:0. Domači so imeli v moštvu nekaj mladih igralcev, gostom pa se je poznalo, da niso trenirali. Tekma je bila živahna in borbena, rezultat pa bi bil lahko tudi obraten. A. Arko Penko še vedno odličen Začetek druge zvezne plavalne lige V Krškem se je v ponedeljek popoldne začel prvi del druge zvezne lige — zahod. Ob zaključku našega lista imamo v torek opoldne na voljo rezultate prvega dne. 1500 m prosto moški: švab 21.14,0, Bizjak 21.28,0 (oba Celulozar). 400 m prosto: švab 5.04,9, Kostanjšek (Rudar) 5.09,1. 200 m hrbtno: Jesenšek 2.39,2, Lileg 2.49,2 (oba Celulozar). 200 m metuljček: Babkovič (Odred) 2-51,0, 3 Lileg (Celulozar) 2.57,5. Štafeta 4 x 200 m prosto: Celulozar (Švab, Humar, Bizjak, Jesenšek) 9.55,9. Ženske — 100 m prosto: Vodišek (Rudar) 1.13,0, 7. Nunčič (Celulozar) 1.30,9. 200 m prsno: Petrič (Rudar) 3.22,8, Drugovič (Celulozar) 3.24,1. 4 x 100 m mešano: Rudar 5.52,6, 4. Celulozar 6.52,8. Po prvem dnevu jS vodil Rudar iz Trbovelj z 9831 točkami pred Odredom iz Kikinde (8773), Celulozar jem (8589) in Proleter jem iz Zrenjanina (7887). Pred okrog 250 gledalci je bil postavljen tudi nov slovenski pionirski rekord: Kostanjšek (Rudar) je plaval 200 m metuljček v času 2.55,4. P. JESENŠEK Krško : Brežice 1:3 V prijateljskem srečanju so v živahni in dinamični igri Brcži-čani premagali nogometaše Krškega na njihovem igrišču s 3:1. Iste-nič iz Krškega je sodil dobro. Za Brežice so bili uspešni Lokar, Zupančič in Engel, za domače pa Nikolič O-vič ... če se v vašem kraju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem najbolje - DOLENJSKI LIST Na parceli Kmetijske šole v Srebrničah, ki so jo začeli obirati v petek, se že »vidi skozi kole«. Tone Hrovat, dipl. inž. agronomije, ki nadzira sprejem hmelja pravi: »Pridelek je bolj redek zaradi toče, so pa zato kobuljice večje in tudi rjavih ni veliko...« Na slovenskem šahovskem prvenstvu so doslej odigrali že dvanajst kol. Tri kola pred koncem je v vodstvu mednarodni mojster Puc z 8 točkami in eno prekinjeno partijo, vendar še ni bil prost. Kržišnik ima pol točke manj in eno prekinjeno partijo, Ivačič je s 7,5 točkami na tretjem mestu, Penko pa s 7 na četrtem. Po prvih izračunih mu manjka za osvojitev na;lova mojstrskega kandidata še točka ali točka in pol, prav tako pa si je tudi že .skoraj zagotovil pravico do igranja na polfinalnem prvenstvu. To bi bil brez dvoma njegov največji šahovski uspeh. Penko je do zdaj petkrat zmagal, štirikrat re-miziral in le dvakrat izgubil, do konca pa ima še težke nasprotnike, saj igra tudi še s Kržišnikom in Planincem. Eden od celjskih trojčkov i»mrl Pretekli petek je v celjski porodnišnici rodila He-Ien?i Belej iz Brstnika pri Laškem trojčke: tehtali so 2100, 1510 in 1900 gramov. Porod je potekel brez komplikacij; vsi trije o-troci so bili rojeni v 10 minutah. Najslabši med njimi, ki je tehtal komaj 1510 gramov, je v soboto popoldne umrl. — Zakonca Belej sta stara 37 let in imata že 8-letnega Janezka in 5-Ietnega Andrejč-ka, nekoč pa sta že dobila dvojčke, vendar sta otroka zaradi nedonoše-nosti umrla. Verjetno tudi sedanji trojčki niso bili povsem donošeni in so se po mnenju zdravnikov rodili nekaj tednov prezgodaj. Razširjajte domači pokrajinska tednik DOLENJSKI LIST! Fluorografir^i* v novomeški občini Institut za tuberkulozo z G01^?^ te dni po naročilu novomeškega občinskega sklada za zdravstveno zaščito r* vseh prebivalcev, starejših od 24 let. Na terenu sta dve skupini, ki bosta do ^j^a opravili veliko delo: slikah: bodo pljuča več kot 20.000 ljudi v 74 bazah.,»JJg B, ki smo jo srečali pri delu v Soteski (na sliki), je z udeležbo zadovoljnoj?1? je 98 odstotkov ljudi, ostali pa so po večini ^vičeno odsotni KAKO PREŽIVLJA DOPUST... Bata lama ob bazenu NATAKAR mw si : m* GINEKOLOG rf^Jiš"Sem po škripanju vzmeti in zibanju na vegastem rt^tio°U- Ustavu" avtomobil, se je primajal možak. Bil je Sk i Vu?Jen> veličastno je zamahnil z roko, mi ponudil % ln izblebetal: »Pred vami je čudo 20. veka, 100 di-wi vh K ^°lče sem plačal parkiranje, čeprav ... •jjHa h » k Dazenii sem odštel po 250 din za vsakega t^e V1*^ ali vsega 1000 din vstopnine. Biljeterka mi JUe vila> da nimajo strahu, da bi kopalcev zaradi v- vstopnine zmanjkalo ... 3 * steklenici piva sem odštel 440 din (spili smo ga ^ređ garderobami, brez kozarcev, ker se nisem renJati zanje, dobremu tisoču kopalcev pa so na 5 ^sega 4 mize in kakšnih 30 stolov...) Pri točajki Shb^^' da je kokta po 100 din, črna kava pa po 70 p&vV vse >na stoje'. V bazenu je bilo vode za 5 ^ Hženp0(*. fcptokovalnim robom, tako pa pretoka vode * ^ u ni bilo, kljub množici kopalcev v njem. Seni presenečen, ko mi je v gostišču zdravilišča, t 'atalf01- 0l*šel medtem ko se je družina kopala, prijazna % ,.ar*°a za belo pogrnjeno mizo postregla s kokto t ln *n noveda,a> da so v gostišču enake cene kot d fal «U' ^° sem se vrnil P° dnmno, scm mimogrede M "or to^° pravilnika o upravljanju bazena, ki pravi, tf^onV-1* d0t0k top,e in hladne vode- kadar so v baze-f^Ufc uravnan tako> da se voda pretaka. Že ob P * bazenu sem ugotovil, da v resnici ni tako .. . f':'jkaU,°k nedeljan 250 dm vstopnine, pa v bazenu ni Pjffljjjl \°de? Ta vprašanja so mi rojila po glavi, ko sem j *^°t je videti, se nekomu pri bazenu odpira zlata *ffliten a vanjo se steka papirnat zaslužek, ki ni ople-fffbr^ 2 delom in napori, in je prav zato samo papirnat zveze z gospodarsko reformo! MILOŠ JAKOPEC 130. — Rudi je ves dan čepel pri odprtini negiben kot spomenik. Okrog poldneva so Nemci odpeljali konje, toda oprema je ostala pod kozolcem in stražar je še vedno ostal na svojem mestu. Rudi je hotel zbuditi kurirja, pa se je premislil. Proti večeru so se Nemci vrnili in spet privezali konje pod kozolec. Nastlali so jim slamo, sebi pa v senu pripravili ležišča, povečerjali in počasi polegli. ■ -.......■ - ii 129. — Bilo je proti večeru, ko je Rudi utonil v trden spanec brez sanj. Spal je vso noč in ko ga je Noč prebudil, je bil že svetel dan. »Žlezi tja k odprtini,« mu je dejal, »in če vidiš kaj posebnega, me takoj prebudi!« Rudi je storil, kot mu je naročil Noč, ki se je zalezel v seno in v hipu zaspal kot ubit. Zlezel je k odprtini in opazoval Nemce, ki so čepeli pod kozolcem, kot da so prilepljeni. 131. — Rudi se je prestrašeno obrnil. »Kako je?« je za njegovim hrbtom šepnil Noč. »Nastlali so konjem in se pripravljajo k počitku,« je odgovoril Rudi. »Kaj, če bi ponoči poskusila priti s kozolca?« — »Si znorel?« je šepnil Noč. »Dokler se ne spravijo proč, sva ujeta tu gori. Pojdi spat, stražil bom jaz.« —• »Ne da se mi,« je odvrnil Rudi. čez čas pa je le zlezel v svojo luknjo in zaspaL - riJ11 drl ^e Rudi odprl oči. Nad njim je čepel Noč •n rA'° z r-oko na listin- ZunaJ se je danilo. Rudi se i*3^ • fv *n pr*Jel za r0K0> ki mu je ležala na , i prst r,°C sa Je Pogledal, potegnil roko proč in si $en .usta- Nedaleč od "Ji!11 Je Rudi slišal šu-in^flč J?a i» glasno govorico, šele sedaj je opazil, da ■ierv6- kQt od vsen strani zadelal z visokimi kupi NESREČE Spaček ni zvozil ovinka Na drugoraziredni cesti Črnomelj—Vinica se je 10. avgusta popoldne pri Kvasici prevrnil spaček, ki ga je vozil Zvonko Stepa-nović. Na ovinku gramozne ceste je vozilo najprej zaneslo v levo, potem v desno, kjer je obtičalo na desnem boku. škodo cenijo na 250.000 dinarjev. Kolesar v neprevidnega pešca Na cesti v Gradcu je ključavničarski vajenec Martin Marajn 10. avgusta po 14. uri s kolesom podrl cestnega delavca Franca Benkšeta, ki je neprevidno prečkal cesto. Pešec Benkše se je lažje poškodoval. Mopedist v mopedista Na cestišču cest v Žabji vasi sta se 12. avgusta zvečer zaletela m padla mopedista Jože Gazvoda iz Stopič in Jože Jančar iz Zapuž pri Šentjerneju. Gazvoda, ki je pripeljal s stranske ceste, ni zmanjšal hitrosti. Pri nesreči je bil Gazvoda težje, Jančar pa lažje poškodovan. Puch treščil v opel-caravan 13. avgusta zjutraj se je motorist Anton Pezdirc na cesti pri Griču blizu Črnomlja zaletel v osebni avto opel-caravan, ka ga je vozil Inoslav Mikšić iz Karlovca. Pezdirc se je na puchu pripeljal po levi in v nepreglednem ovinku ni opazil osebnega avtomobila, ki je prihajal naproti. Motorist se je lažje ranil, škode pa je za 60.000 dinarjev. Pri odcepu pod cesto Na odcepu avtomobilske ceste pri Dobruški vasi se je 14. avgusta prevrnil z osebnim avtomobilom Josip Bajč, ki se je pripeljal iz Zagreba. Bajč je iz nepojasnjena vzroka zapeljal s ceste. Popravilo avtomobilo bo veljalo najmanj 400.000 dinarjev'. Mercedes podrl otroka Na prvorazredni cesti pri Cerovcu je 14. avgusta popoldne Milan Osolnik iz Novega mesta z osebnim avtomobilom (mercedes) podrl Jožeta Lončarja, 8, iz Novega mesta, ki je pritekel na cesto. To se je zgodilo tako naglo, da avtomobilist ni mogel preprečiti nesreče. Otroka je odbilo v jarek, kjer je huje poškodovan obležal v nezavesti. Z veselice na bolniško posteljo 18-letni Alojz Predalič je 15. avgusta na veselici v Semiču malce preveč pogledal v kozarec, kar ga je drago stalo. Ko se je z izposojenim motorjem brez izpita peljal proti železniški postaji, je treščil v ograjo, se močno potolkel in se kmalu nato znašel na bolniški postelji. Motorist v konja, potniki na tla Na tretjerazredni cesti Brezovica—Radovica v metliški občini se je 15. avgusta 26-letni Martin Ba-juk, ki je hitro vozil po levi, z motorjem zaletel v konja, ki je naproti vlekel voz s potniki. Motorist in konj sta padla, prav tako pa so popadali z voza potniki. Utopljeni invalid 14. avgusta je Krka naplavila pri Zameškem truplo Jožeta Baj-ca, 59-letncga invalida brez noge iz Površja v krški občini. Okoliščine kažejo, da si je Baje sam vzel življenje. Ogenj v Žlebnikih 12. avgusta ob 16.30 so gorela gospodarska poslopja Janeza Sim-čiča iz Žlebnikov pri Metliki. Ogenj je uničil ostrešje hleva, svinjakov in lope, v kateri je zgorelo tudi okoli 2.000 kg slame. Domnevajo, da sta ogenj zanetila domač in sosedov otrok. S cestnega plesu v zapor 10. avgusta so v Novem mestu priprli 7 Ciganov, ki so pokazali najbolj vročo kri v splošnem pretepu na Cesti komandanta Staneta pri študijski knjižnici Mirana Jarca. Suvarjja in prerivanja se je tedaj udeležilo več deset Ciganov, moških in žensk, ki so poprej popivali. Glavno prizorišče pretepa je bila sredina ceste, cesta pa je bila za nekaj časa celo zaprta za promet. S kršilci javnega reda in miru bo imel opravka še sodnik za prekrške. Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE BREŽICE razpisuje za šolsko leto 1965/66 ŠTIPENDIJE na naslednjih šolah: 2 štipendiji na dvoletni vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju 1 štipendijo za dvoletno sadjarsko šolo v Svečini. Predložiti je treba: 1. prošnjo, 2. šolsko spričevalo o dokončani osemletki, 3. izjavo, da ne dobiva štipendije. SMEH STOLETIJ Skladatelj m pianist Chopin je bil povabljen k vplivni dami na obed. Med kosilom so ga gostitelji spraševali vse mogoče stvari, tako da se ubogi umetnik niti najedel ni do sitega. Po obedu ga je gostiteljica prosila, naj jim kaj zaigra na klavir. Chopin ji ni mogel odreči, sedel je h klavirju in odigral kratko polko. Ko je vstal, ga je dama vprašala: »Ali nas hočete nasititi s tem kratkim delcem?« Chopin je dejal: »Da, gospa! Tudi jaz nisem veliko jedel!« Ko je Paderevvski, poljski pianist in poznejši prvi predsednik republike, potoval skozi Švico, ga je lastnik neke restavracije nepričakovano vprašal: »Rekli so mi, da igrate na klavir?« »Res je.« »Torej vam predlagam dober posel,« je podjetno nadaljeval restavrater, »pianist, kj mi navadno igra, je zbolel, če bi ga hoteli nadomestiti, bi vam bil hvaležen in rad bi vam plačal celo nekaj več kot navaden honorar.« Pederevvski se je opravičil in dejal, da ne zna igrati tanga ali foxtrota, kot bi on rad. Lastnik restavracije je jezen odšel in slabe volje godrnjal: »Ko bi vsaj ne bili tako važni, tj pianisti!« -V družbi s starim prijateljem sta obnavljala spomine. Paderewski je nekoliko porogljivo dejal: »Petnajst let sem potreboval, preden sem prišel do prepričanja, da nimam daru za glasbo.« »In kaj si storil nato?« ga je znanec vprašal, šal. »Nič. Bilo je že prepozno; medtem sem postal slaven.« — Tu sem po naključju. — Temu se pravi priti kot nalašč, kaj? Tudi on se je posmehoval. — Ravno sem s svojim vozom patrulj iral po mestu, zato je trajalo nekaj časa, preden so me obvestili. Kdo je to? Policijski komisar Feron mu je pojasnil: — Neki Gobillard, možak, ki je enkrat ali dvakrat na teden obšel Fontenav in pobiral zajčje kože. Odkupoval je tudi volovske in ovčje kože v mestni klavnici. Imel je dvokolnico in starega konja in je stanoval v kočici zunaj mesta. Kadar je bil pri sebi, je zmerom pri mostu lovil ribe, pri tem pa je uporabljal najbolj ostudno vabo, mozeg, kokošja čreva, strjeno kri... Chabiron je bil gotovo ribič. — Ali je kaj ujel? — On je skoraj edini, ki je kaj ujel. Zvečer je hodil od bistroja do bistroja in povsod spil polič črnega, dokler ga ni imel dovolj. — Ni nikoli narečil nič hudega? — Nikoli. — Je bil poročen? — Živel je sam s konjem in celim tropom mačk Chabrion se i" obrnil k Maigretu: — Kaj mislite o tem. načelnih . — Ne mislim nič. — Trije v enem tednu za takle kraj ni kar tako. — Kaj bomo z njim? — je Feron vpjrašal sodnika. — Mislim, da ne bo potrebno počakati na tožilca. Ga m dOi. i? — Ne njegova žena ga poskuša najti telefonu. — Mislim, da truplo lahko odpeljete v mrtva^_- Obrnil se je k doktorju Vernouxu. — Niste videli nič drugega, nič slišali? — Nič. Šel sem hitro, z rokami v žepih., Skoraj sem se spotaknil obenj. — Je vaš oče doma? — Nocoj se je vrnil iz Ni-orta; večerjal je, ko sem odhajal z doma. Kolikor je Maigret lahko razumel, je bil to sin Ver-noux de Čourcona, s katerim se je pripeljal v lokalnem vlaku. — Lahko ga kar odnesete. Časnikar ni izpustil Mai- greta. — Ali se boste zdaj ukvarjali s to zadevo? — Nikakor ne. — Niti ne zasebno? — Ne. — Niste nič radovedni? — Nisem. — Vi tudi verjamete v hudodelstvo norcev? Chabot in doktor Vernoux, ki sta to slišala, sta se spogledala, spet s tistim izrazom, kot da pripadata enemu in istemu krogu, kot da se poznata tako dobro, da ni več treba besed. To je bilo naravno. Tako je povsod. Vseeno pa je Maigret redkokdaj imel tako močan vtis, da ima opraviti z zaključeno družbo. V mestecu, kakršno je bilo tole, je seveda maloštevilna gospoda, ki se, ker je to neogibno, srečuje po večkrat na dan, če ne drugod vsaj na ulici. Potem so drugi, na primer tisti, ki so stali zbrani malo stran in niso bili videti zadovoljni. Ne da bi ga komisar pov-I prašal, mu je inšpektor Chabiron pojasnil: — Sem sva prišla dva. Le-vras, ki me je spremljal, ;e davi moral oditi, ker- njegova žena vsak hip pričakuje otroka. Jaz delam, kar le morem. Zadeve sem se lotil hkrati z vseh strani. Ampak kolikor gre za to da bi kaj zvedeli od tehle ... Z brado mu je pokazal na prvo gručo, na gospodo. Očitno je bil naklonjen drugim. — Tudi policijski komisar si prizadeva storiti, kar je le mogoče. Ima pa samo štiri policiste. Delali so ves dan. Koliko jih imate zdajle na patruljiranju po mestu, Feron? — Tri. Kot v potrditev njegovih besed se je ob robu pločnika ustavil kolesar v uniformi in si z ramen otresel de-" ževnico. . — Nič? — Legitimiral sem kakih šest oseb, ki sem jih srečal. Dal vam bom seznam. Vse so imele upravičen razlog za to. da so bile zdoma. — Greš še za trenutek k meni? — je Chabot vprašal Maigreta. Maigret se je obotavljal. Potem je privolil, ker si je želel popiti kaj toplega, da bi se ogrel, in ker je menil, da v hotelu ne bo mogoče nič več dobiti. — Jaz imam isto pot ko t vidva, — se je oglasil doktor Vemoux. — Razen če vaju ne motim? — Sploh ne. Tokrat jim je veter pihal v hrbet in lahko so' govorili. Rešilni avto z Gobillardovim truplom je že odpeljal in njegove rdeče lučke je bilo videti v smeri proti Vieto-vem trgu. — Saj vaju še nisem predstavil. Vernoux je sin Huberta Vernouxa, ki si ga srečal na vlaku. Diplomiral je na medicini, vendar ne prakticira in ga predvsem zanima raziskovanje. — Raziskovanje! ... je nejasno ugovarjal zdravnik. — Dve leti je bil asistent v Bolnišnici svete Ane, navdušuje se za psihiatrijo in dvakrat ali trikrat na teden hodi v blaznico v Niortu. — Ni vam več treba priti, zobe imate dobre! 8 s »ccoooococxx>oc. bi morali nuditi v zadostnih količinah. SI MEŠČANI RADOVEDNO O-PAZl'JEJO kupe gramoza in v tla vkopane granitne robnike na Novem trgu. Tu je že pred dnevi pričelo Cestno podjetje priorav-ijati podlago za asfaltiranje in ureditev trga. V ponedeljek bodo pričeli polagati 5 cm debelo asfaltno prevleko. Na mestih, kier so rvtobusni boksi, bo asfalt debel 8 cm. Sredstva za asfaltirani so zbrala podjetja METROPOL. GORJANCI. PTT in TurMi^pn dru- štvo. Prostora pred KRKO ne bodo asfaltirali, ker so v tovarni zdravil rekli, da nimajo denarja v ta namen . . . IH KANDELABRI ZA CESTNO RASVETLJAVO proti Ločni so že postavljeni in čakajo samo še, da bo pošta prestavila svoje vode, ker ne smejo teči vzporedno z električno napeljavo. Kandelabrov je 25, na njih pa bodo žarnice na živosrebrno paro, kot drugje po mestu. Ko bo razsvetljena ta cesta, prideta na vrsto Novi trg in Zagrebška cesta. ■ V PRODAJALNI SADJE IN ZELENJAVA na živilskem trgu so bile cene nekaterim pridelkom v torek naslednje: jajca 42 din, krompir 90, paradižnik 160, čebula 180, kumare 140, prodajali pa so tudi grozdje: belo po 370, črno pa po 430. ■ ZEBRASTE CESTE so se spet pojavile na prehodih za pešce v našem, to poletje zelo prometnem mestu. V torek, ko so bile oznake za pešce še v delu, smo videli po vsem mestu posejane premične prometne znake, ki so opozarjali na prometno varnost. ■ S KISLIMI OBRAZI prihajajo potrošniki te dni iz novomeških trgovin, godrnjaje, da po reformi ni moči kupiti kisa. So se mar tudi zaloge kisa zmanjšale pred podražitvijo, ko je nakupovalna mrzlica zajela potrošnike? ■ RODILE SO: Ana Rems s Ceste herojev — Dušana, Marjeta Lesjak z Ragovske ceste — dečka, Terezija Ko? z Mej vrti — deklico, Avguština Stipič iz Jerebove ulice — Mileno. Asija Alič iz Jerebove ulice — Jasminko, Milica Nikolič s šm'he'ske ceste — Ksenijo, Stanislava Pndman z Mestnih njiv — Mirana. Tončka Bratkovič z Brega — d«*""*! Smrt čaka na cestah # Smrt čaka na cestah % Smrt čaka na cestah 0 Smrt čaka na cestah $ Smrt čaka na cestah m Smrt čaka na cestah mam voznik & V soboto popodne: nepravilno prehitevanje na avtomobilski cesti pri Trebnjem Ali veste, na kakšni razdalji boste lahka va.no prehiteli osebni avtomobil, ki vozi V00 km na uro, če ga prehitevate s 120 km na uro? Nič manj kot 1260 metrov potrebujete za ta podvig in nič manj kot 30 sekund časa vam bo vzelo! Ali je spioh kakšen odsek na avtomobilski cesti Ljubljana-Za-greb, ki bi bil popolnoma pregleden na dolžini 1260 metrov? V novomeški občini je danes nekaj čez 2300 motornih vozil, od teh 1150 osebnih avtomobilov, 780 motornih koles in več kot 3000 mopedov - kar je več, kot je bilo vozil v novomeškem okraju leta 1959 in več kot jih je imela pred vojno vsa Slovenija! S porastom števila motornih vozil raste tudi število prometnih resreč - Na avtomobilski cesti je največ nesreč zaradi prehitevanja, na drugih cestah zaradi alkohola V smrt-prijatelji t~- resunljiv krik sirene, ki je zaradi velike hitrosti avtomobila nihajoče zamrl v tuleči koloni vozil pod trebanjskim nadvozom, je v soboto ob 16.34 vsem naokoli zledenel kri v žilah. Rumenkast opel z nemško registracijo se je med prehitevanjem v svoji koloni, ki je drvela nekaj manj kot 100 kilometrov na uro proti Zagrebu, Vezane vloge -višje obresti *b0 v Novem mestu srečal s kolono, ki se ji ni nič manj mudilo proti Ljubljani ... Ljudje z avtomobilih so zadrževali sapo, za kaj več ni bilo časa. Opel je vozil med kolonama in — srečno ušel... V prvo, v drugo, v tretje... kdo da več —- plina? Na dražbi za življenje, včasih tudi za trideset življenj. Turek je zadnjič pri Čatežu pritisnil vzvod do deske: sedem glav je šlo na en mah. Tako učinkovito kot vozniki osebnih avtomobilov, niso znatf moriti niti janičarji! Eno četrtino vseh nesreč v Sloveniji povzroče, skoraj toliko kot vsi drugi vozniki skupaj! Komandir oddelka za varnost prometa na novomeškem odseku avtomobilske ceste Herman ške-rlj pravi: »Največ nesreč na avtomobilski cesti se zgodi med prehitevanjem. Vozniki, običajno taki s slabšimi stroji, ne znajo oceniti položaja, prehitevajo v ovinkih ali čez polno črto in nemalokrat za las uidejo smrti. Na srečo je ta cesta tako široka, da trije prisebni vozniki osebnih avtomobilov lahko zvozijo vštric ...« Sicer bi bilo nesreč še več. Nikoli pa ni mogoče pričakovati, da bodo vsi trije enako ocenili položaj in napravili dovolj prostora. Tako je Georgij Czegledv iz Budimpešte takoj po nesreči pri Beli Cerkvi 12. julija opoldne izjavil: »Vozil sem po desni polovici v skladu z mednarodnimi cestnimi zakoni...« Čeprav bi se lahko umaknil še dober meter bolj na desno in prihranil tričetrt milijona dinarjev, kolikor je bilo škode na karamboliranih vozilih! Koliko življenj še? Mali Cvetko Starič je 4. avgusta popoldne pomagal materi in stricu pri žetvi blizu vasi Jezero ob avtomobilski cesti. Ko so se hoteli vrniti v Lukovk na drugi stranj ceste na malico, sta šla mati in stric čez nadvoz, sedemletni Cvetko pa je stekel kar čez cesto, samd 100 metrov nad mostom. »Cvetko!!!« Prepozno, prepozno ...! Otrok je obležal pod kolesi in noben materin krik ga ne more več priklicati. Zadnje kar je slišal, je bilo obupno cviljenje zavor. Pred dobrim letom dni je zaradi poškodb pri pro metni nesreči umrl njegov oče... To je bila letos že tretja smrtna žrtev zaradi prečkanja avtomobilske ceste, čeprav je velika cesta stara sedem let, ljudje ob njej še vedno ne razumejo, da ni namenjena pešcem. Koliko življenj bo še treba, da si bodo to zapomnili? Pet, petnajst — kdo ve? 10.000 vozil na dan! Pa tudi na drugih cestah niso pešci kal bolj previdni. Samo za trenutek postoj mo v ponedeljek dopoldne na novomeškem Glavnem trgu. Zmešnjava pešcev, kolesarjev, avtomobilov, konjskih in volovskih vpreg je dobesedno babilonska, čez trg gre vsak dan 10.000 vozil! (Povprečje za leto 1954: 8609 vozil na dan). Nesreče so zaradi manjših hitrosti lažje, vendar je tudi novomeški trg že zahteval smrtne žrtve! Med 159 nesrečami v na ši občini v prvem polletju 1965 jih je bilo samo 24 na avtomobilski cesti, vse ostalo pa na drugih cestah. Najnevarnejše so ceste II. in III. reda, najpo-gostnejši vzrok pa še vedno alkohol in neprimerna hitrost, ki botrujeta več nesrečam kot vsi drugi vzroki skupaj. Prometna disciplina je več kot pomanjkljiva. Pešci se sprehajajo po cestah kakor se jim zdi, vozniki avtomobilov nesramno izsiljujejo prednost, češ saj imamo avtomobile — naj že ta perutnina (pešci) sfrči v jarke, kamor spada! Vozniki vpreg vozijo ponoči kar brez vseh luči in odbojnih stekel... Vsi skupaj pa, kdo bi jim mogel braniti, radi pogledajo v kozarec tudi čez tiste pol promile alkohola! Kadar privi jate plin na svojem vozilu in kadar prečkate cesto: spomnite se Hiisnli Demiroza, ki je 5. julija pri Čatežu ubil sebe in vso družino, spomnite se Cvetka iz Lukovka, spomnite se vinjenega Jožeta Vidmarja, ki se je pri Ločni zaletel s Primo in bil na mestu mrtev! Spomnite se na 129 ljudi, ki so samo v prvih šestih mesecih tega leta izgub ili življenje na cesti! Potem boste tudi pri plinu malo popustili... M. MOSKON Ostreje proti igralcem na srečo in razbijačem! Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so po poročilu sodnika za prekrške Slava Orlica razpravljali o igranju na srečo, ki se je v zadnjem času po vseh lokalih zelo razpaslo. Občani lahkomiselno zapravljajo velike vsote denarja pri kartah, še večja škoda pa je v tem, da se navad starejših čedalje bolj oprijemlje mladina. Odborniki so ostro kritizirali tudi razbijanje stekle-nine po gostilnah. Povedali so, da so nekoč mladi fantje razbili vse kozarce, tako da zjutraj gostilničar ni mogel streči! Doslej so pri preganjanju takih pojavov vse pre več upoštevali izgovore, kazni so bile prenizke in tudi prijav je bilo malo. Odborniki so na predlog predsednika skupščine sklenili, naj bi odslej pristojni organi kvartanje za denar, razbijanje in sploh kršenje javnega miru in reda najostreje preganjali. Pa še to: rečeno je bilo, naj kršilci tega odloka ne računajo na zaslombo in priporočila »stricev«, ker jih bodo neizprosno in dosledno preganjali. Tako tudi naš gospodar in vojvoda, Bog ga ohrani, skuša in mora skušati, da ima oba življa, meščanski in plemenitaški, za podlago. Oba mora imeti na svoji strani. To pa ni lahko drugače mogoče nego da zdaj ustreza temu, zdaj onemu, zakaj dostikrat ne more obema naenkrat.« »Pa zakaj ne? Pravica, pravica —« »Le stoj, daj mi, da izgovorim. Pravim, obema naenkrat ne more, ker se ne vezeta, ne ujemata. Kar je za nas meščane dobro, —« »To je tudi za one ošabneže dobro!« seže mu zopet kupec v besedo. »Pa vsaj menijo, da ni, ali pa res ni dobro.« »Tega ti ne pritrdim.« »Ne? Stoj, da ti dokažem. Saj veš, koliko smo imeli lansko leto posla z dvema najimenitnejšima naših plemenitalšev, z le-tem Turjačanom zavoljo spašnika in z Apfaltrerjem zavoljo gozda in ohribja. Veš, da prepira in pravde ni bilo pred konec, da je vojvoda sam razsodil to reč, hvala bogu in pravici vo j vodovi, nam v korist Vidiš precej, ta razsodba je bila za nas dobra, za one pa ne, ker so kolikor toliko svojih namišljenih pravic izgubili. In da zdaj zopet na to volitev deželnega poglavarja prideva, vidi se meni očito, da je vojvoda samo zato Jurija s Turjaka izvolil za glavarja, da bi to mogočno rodovino nekako utolažil za izgubo lanske pravde. Zdi se mi to prav modro, dasi bi jaz zaradi našega mesta želel si drugega, ker, kakor ga jaz poznam, Tur jačan je človek, ki ne pozabi rad, kaj je nekdaj bilo.« »Kaj ne bi bil mogel koga izmed plemenitašev izbrati? Kaj mu neki morejo? On je vladar in, ko bi se mu kaj po robu stavili, za Boga in sveto Trojico, saj so še pesti še kje drugje ko po gradovih, ki bi vedele, kje se meč prime. Jaz pravim, vojvoda ni pomislil, da nam bo Turjačan vedno preglavico delal.« »Nič se ne bojmo! S tisto pravičnostjo, katero nam je lani skazal, varoval nas bo tudi zdaj in sami tudi nismo tako slabi, da se ne bi mogli varovati. U JOSIP i JURČIČ Hči mestnega sodne čez ojnice svoje oblasti ne bo udarjal.« »Ali tebi bo pisan, Janez! Tebe pozna, on ve, da si ti tisti, ki si si največ prizadeval v oni pravdi, da si priče pripeljal pred vojvodo in največ govoril.« »Kaj nii more storiti? čisto nič! Jaz dopolnjujem svojo dolžnost, on svojo in še srečala se ne bova. Sicer pa jaz ne gledam toliko na lastni prid. če mi meščan je toliko zaupajo, da me volijo za sodnika, branil jim bom pravico do zadnjega diha. Zdaj pa pojdiva! Pozdraviti ga moramo in sprejeti, ker je glavar po našem vojvodi postavljen, naj bo tak ali tak, ta ali oni.« »Saj se vendar ne mudi tako. Posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj,« pravi kupec, toda z malo manj srečnim glasom, kakor je govoril poprej. »No, kaj boš povedal?« vpraša sodnik. »Ti, prijatelj, popolnoma sem obupal skoro, nič ne opravim.« »Nad čim si obupal?« »I, saj veš! Helena, tvoja hči, jaz ne vem, vse je zastonj. Kakor si prizadevam, ne opravim nič, zmerom je enaka, mrzla, in se dela, kakor da ne bi razumela, kaj pravim.« »Nič ne obupaj! Ženske so vse take. Pogodu jim je, če se jim moški klanjajo, samo sram jih je to svetu pokazati in delajo se, kakor bi bilo ravno narobe. Sramežljivost je najmočnejša čut v ženski, pa tudi ena najlepših in najboljših, zakaj mnogokrat jih obvaruje, da ne padejo. Le pogum, ne odjenjaj in, kar je meni storiti, to bom storil, kakor sem ti obljubil. Sicer sem Heleni že po strani dal vedeti, kako ljubo bi mi bilo, da bi ti, ki s* moj stari prijatelj, bil tudi moj sin, zet; ali naravnost ji še nisem povedal, ker menim, da se še ne mudi.« »Jaz ne vem,« pravi Simon Grniščak in upre v tla oči, »tvoja hči je pač čudna deklica, vedno mi je na mislih, še sanja se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo hišo, ali kadar pred njo stojim, tačas sem ves drug. Tako mi nekako glavo zmeša, da sem ves neroden in še govoriti ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika!« »Napaka je le to, da se tako preveč vdaš njenim muham. Ženske rade vidijo moža, ki jih po znanju in obnašanju nekako presega. Pa nič ne skrbi in ne obupuj. Kar naenkrat ne gre, tudi ne bj bilo lepo, da bi se ti kar koj na vrat obesila.« »Zdi se mi, da sem že skoro prestar zanjo, zato—« »Kaj še! Njena mati je bila tudi tako mlada ko una in jaz v tvojih letih, ko sem jo vzel.« »Kaj pa meniš, ali ne roji tvoji deklici še vedno tisti Lah Krištof Ciriani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga zlodej —« »A, beži, beži! Ne imenuj ga! Jaz bi mu že pot pokazal, da mi le pride blizu hiše. Tudi njej sem že govoril o tej reči, kakor sem sprevidel, ne mara čisto nič zanj. Ko bi pa res kaj imela ž njim, potem že vem, kako moram kakor oče varovati čast in poštenje svoje hčere.« Rekši, vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grniščak pa se je bil tako zamislil v nekaj, Cxa se s stola ni vstal. »če ne greš z menoj,« pravi sodnik, »pa idi k Heleni. Menim, da se je že opravila. Želim ti veliko sreče pri njej, zakaj, kakor sem ti že odkritosrčno povedal, rad bi videl zaradi tebe in zaradi sebe, da bi bil ravno ti moj zet. Le ravnaj se po mojih svetih in vse bo prav hodilo. Saj sc bova še kaj videla!« V TEM TEDNU VAS ZANIMA ledenski koledar Petek, 20. avgusta — Bernard Sobota, 21. avgusta — Ivana Nedelja, 22. avgusta — Timotej Ponedeljek. 23. avgusta — Zdenka Torek, 24. avgusta — Jernej" Sreda, 25. avgusta — Ludvik Četrtek, 26. avg. — Aleksander ČESTITK! Darinki Gunde iz Dobrave pri Kostanjevici želi vse lepo za njeno praznovanje Irenca. Ljubi mami Mariji in očetu Martinu Granicu iz Šutne pri Pod-bočju za 29. letnico skupnega življenja želi še mnogo zdravih in srečnih let hčerka Majda. Vsem darovalcem, ki so pomagali pri obnovi po streli uničenega gospodarskega poslopja, so iskreno zahvaljujem. Franc Dolen-šek, Jeprjek 3, p. Tržišče. MALI OGLASI CENIK: vsak oglas do 10 besed — 900 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Za naslov v upravi lista: pribitek 100 din. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, □Bmrtnic&h, zahvalah, preklicih in podobnih objavah 20 °i> popusta ZELO UGODNO PRODAM Fiat 600 v dobrem stanju. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (734/65). PRODAM 2 novi avtomobilski gumi 5.20$ 14 v Novem mestu. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM nov moped s tremi prestavami. Fink Polde, Irca vas 39, Novo mesto. UGODNO PRODAM NSU Maks 250 ccm. 2abja vas 2, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen moped. Jože Hrastar, Poljane 1, Mirna peč. UGODNO PRODAM cilinder za BMW 250 ccm, bat za drugo brušenje in ležaje za krmilo. Avscnik, Drganja sela 39, Straža. UGODNO PRODAM gumi voz. Pe-ter Predovič, Jugorje 14, Suhor. PRODAM novo motorno kosilnico znamke »Laverda« s priklopnikom in cirkularjern, širina 140 centimetrov. Ivan Baškovič, Krška vas 10. UGODNO PRODAM 1 ha sadnega vrta in zidanico, primerno za gradnjo stanovanja na lepi razgledni točki, 10 minut od Krškega. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na: Ana Šalamon, Anže 23, Brestanica. PRODAM trostanovanjsko hišo z vrtom. Informaoije dobite: Prešernov trg 7, pritličje — Novo mesto. PRODAM vseljivo družinsko hišo V Novem mestu. Na račun vzamem Fiat 600. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »3,500.000«. NUJNO KUPIM enosobno stanovanje ali karkoli za preureditev v stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe poslati na upravo Usta pod »Šofer«. HIŠICO ali stanovanje kjerkoli kupita upokojenca. Hišni, Ljubljana, Prečna ul. 8. SPREJMEM TAKOJ pridno in pošteno dekle, tudi začetnico, za pomoč v gospodinjstvu. Osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Bled«. IŠČEM sobo v Brestanici. Popoldanska pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Takoj«. IŠČEM žensko, upokojenko aH poročeno, ki bi v izmeni pazila na otroka. Za varstvo ji oddam prazno sobo. Naslov v upravi lista (748-65). BREZPLAČNO oddam sobo dijakinji s popoldanskim poukom. Za protiuslugo bi spremljala otroke v vrtec. Naslov v upravi lista (740-65). V OSKRBO vzamem starejšo osebo, ki bi mi zapustila premoženje. Pripravljena sem se z družino preseliti k ponudniku. Naslov v upravi lista (743/65). VDOVEC, 49 let, z malim posestvom na deželi, usmiljenega srca, želi spoznati žensko v starosti 35—40 let, zdravo in pošteno. Sklenitev zakonske zveze možna takoj. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Naslov s sliko«. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom. »Donat« dobite v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. Ki IVO BREŽICE: 20. in 21. avgusta, ameriški film »Razdobje zakonskega privajanja«. ČRNOMELJ: 20. in 22. avgusta, ameriški barvni film »Sladka ptica mladosti«. 24. in 25. avgusta francosko italijanski film »Ugrabitev Sabink«. DOLENJSKE TOPLICE: 21. in 22. avgusta, domači film »Vzkipelo mesto«. 25. avgusta francoski film »Umreti v Madridu«. KOČEVJE: 20. do 22. avgusta španski film »Kraljica Chante-cler«. 23. in 24. avgusta ameriški film »Ponočna čipka«. 25. in 26. avgusta ameriški film »Obveščevalci« . KOSTANJEVICA: 22. avgusta ameriški film »Razkošje v travi«. 25. avgusta italijanski film »Na krivi poti«. METLIKA: 21. in 22. avgusta, ameriški film »Sedem veličastve-nih«. 23. in 24. avgusta ameriški film »Šejkov sin«. 25. in 26. avgusta italijanski film »šli bomo v San Remo«. MOKRONOG: 21. in 22. avgusta, italijanski film »Nepredvideno«. NOVO MESTO — KRKA: 20.do 23. nemški barvni film »Med jastrebi«. 24. in 25. avgusta češki film »Črni Peter«. PREDGRAD: 22. avgusta nemški film »Oteta sreča«. RIBNICA: 21. in 22. avgusta, italijanski barvni dokumentarni film »Vsako noč Novo leto«. SEVNICA: 21. in 22. avgusta, francosko italijanski film »Afrodita — boginja ljubezni«. SODRA2ICA: 21. in 22. avgusta, ameriški kavbojski film »Alamo II«. STARA CERKEV: 21. in 22. avgusta, sovjetski barvni film »Ognjena leta«. STRA2A: 21. in 22. avgusta, norveški film »Mladi grešniki«. TREBNJE: 21 in 22. avgusta, nemški barvni film »Zaklad v srehmom iezeru« Matični urad Sevnica Julija je bil rojen izven bolnišnice en deček. — Poročili so se: Stanko Slapšak, in Lidija Ferlan, oba iz Krmelja; Marjan Slapšak iz Krmelja in Lidija Repše iz Šentjanža; Peter Gorenje z Jesenic na Gorenjskem in Anica Oreš-nik iz Murnie; Dominik špan in Marija Tovornik, oba iz Sevnice; Alojz Drešar iz Dobruša pri Litiji in Ana Pavšič iz Kranja; Ivan Repovž iz Podboršta in Marija Justinek iz Šentjanža; Mat-hijs Wijnands iz Voerendaal-Heer-len, Nizozemska, in Jožefa Jagodic iz Razborja; Anton Papež iz Podboršta in Pavla Kajič iz Brunške gore. — Umrla sta: Rok Kozinc, oskrbovalec iz Impoljce. 77 let. in Marija Motore. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Avgu- štinčič iz Mladice — Dušana, Stanislava Poglavc iz Doljnje Straže — Damjano, Marija Težak s Križev — Mojco, Katica Drago-van iz Dolnje Lokvice — Branka, Justina Klevišar iz Doblič — Marijo, Nada Laharnar iz Črnomlja — Aleša, Marija Struna iz Žužemberka — Marijo, Marija Fabjan iz Črnomlja — Mitja, Dragica Cesar iz Stopič — Igorja, Jožefa Grubar z Malega Bana — Martina, Cvetka Veršaj iz Bitne vasi — Branko, Marija Petje iz Dolnjih Jesenic — Zvonka, Martina Rabzelj iz Gornje Stare vasi — Martino, Amalija Kambič iz črešnjevca — Zvonka, Marija Tome iz Jerneje vasi — Marjetko, Ana Klopčič iz Črnomlja — deklico, Ana Kralj iz Got-rie vasi — deklico, Marija Rozman iz Sela — deklico, Veronika Zgonc iz Sentruperta — deklico, Silva Podboj iz Stranske vasi — dečka, Marija Stepan iz Grabovca — dva dečka. Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU NOVO MESTO, Ljubljanska 8 razpisuje ponovno LICITACIJO za prodajo stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Spodnjih Ložinah št. 1 pri Kočevju Izklicna cena 400.000 dinarjev. — Licitacija bo v petek, 27. avgusta 1965 v Spodnjih Ložinah št. 1 ob 9. uri. — Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije in ustanove. Opozorilo nabiralcem zdravilnih zelišč NABIRAJTE — CVETJE: rdeče deteljice (375), bele deteljice (330), močvirskega oslada (220). LISTJE: beladone-volčje češnje (600), robide (100), maline (100), melise (420). RASTLINE: zlate rozge (80), tavžentrože (180), vodne kreše (230), dobre misli (100), zdravilnega jetičnika (250). KORENINE: kompave-bodeče neže (420), arnike (1200), pastina-ke (235), medvedove tace (335), baldrijana (420), srčne moča (600 do 700). LUBJE: breze (75), češminovih palic (170), lubje češminovih korenin (545), krhlike (290), brogo-vite (170). PLODOVI: češmina (330), ku-mine-kimla (920), bezga (250). RAZNO: gomolje jesenskega podleska (330), hrastov mah (330), orehove luščine (100). Suhe lisičke (2000—2500). Suhi jurčki po najvišji dnevni ceni! Odkupujemo še razna druga zdravilna zelišča! — Pojasnila dobite v skladišču Odkupne postaje »DROGA«, Novo mesto. RADIO LJUBLJANA Vtiilft ;/!.■«. poročila oo j.00, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 . 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 20. AVGUSTA: S.05 Zabavni zvoki. 9.00 Pionirski tednik. 9.30 Iz narodne zakladnice. 10.35 Naš podlistek — Alberto Moravia: Poročno potovanje — II. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slovenski samospevi. 12.30 Kmetijski nasveti — Tone Gorše: Kako je s preskrlK) z namiznim grozdjem. 14.05 »Planšarska svatba . . .« 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.00 Lahka glasba. 21.00 Petnajst minut z ansamblom VVeekend. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 V svetu jazza. SOBOTA, 21. AVGUSTA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani Ante Staničić: Sunica I. 9.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 10.15 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Sopranistka L. Pričo v dveh Verdijevih operah. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Miha Ledinek: Organizacija selekcije živine pri rejcih kooperantih v ptujskem okolišu. 14.05 Drobne skladbe za soliste. 14.35 Naši poslušalci čestitajo iu pozdravljajo. 15.20 Zabav- ni interniez/o. 1 i .05 Gremo v kino. 17.35 Iz baleta Ohridska legenda S. Hrističa. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 —22.00 V soboto zvečer s plesom — vmes ob 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave, 6. epizoda: Pri belem dnevu. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 22. AVGUSTA: 7.15 »Zabučale gore — zašumeli lesi . . .« 8.05 Mladinska radijska igra, Lado Kopccki: Na pomoč kradem. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Svetozar Zupančič: Dachau — strašno ime. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.3Q Humoreska tega tedna. M. švanderlik: Značaj. 16.00— 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov, 10. oddaja: Na severu Evrope od Nizozemske do Finske. 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 23. AVGUSTA: 8.05 Ansambel Borisa Franka in trio Avgusta Stanka. 9.00 Za mlade radovedneže: Sprehajam se po svetu. 10.15 Pesmi Jakova Gotovca. 10.35 Naš podlistek I. Shaw: Ljubezen v temni ulici — I. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Igrata vio-lončelista Antonio Janigro in Pa-blo Casals. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko štern: Vpliv novih ekonomskih ukrepov in spre- membe v poljedelstvu. 14.05 S poti po Romuniji . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. Operni koncert. 18.45 Novo v znanosti. 21.05—23.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb. Z letošnjega festivala v Dubrovniku. TOREK, 21. AVGUSTA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani An tO Staničič: Sunica — II. 9.30 Zvoki iz studia 14. — 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Ciril Remic: Najnovejši izsledki v mehanizaciji v gozdni proizvodnji. 14.05 Skladatelj Mendelssohn govori — spored komorne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 V torek na svidenje! 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Luigi Silori: Barake. 22.10 S popevkami po svetu. SREDA, 25. AVGUSTA: 8.05 Lepe melodije. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.30 Zabavali vas bodo ansambli: Mojmir Sepe, Jože Priv-šek in Jože Kampič. 10.30 človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Prizori iz opere Car in tesar Alberta Lortzinga. 12.30 Kmetijski nasveti — Ferdo Šepe-tavc: Plasman bizeljskih vin. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v treh dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK, 2«. AVGUSTA: 8.05 Dopoldanski domači pele-mele. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. Anto Staničič: Sunica II. 9.30 Poljska zabavna glasba. 10.15 Popularne arije z našimi opernimi pevci. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Bruno Bjelinski: Mediteranska simfonieta. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Brane Matičič: Kdaj je treba začeti namakati posamezne poljščine. 14.05 Drobne skladbe Lucijana Marije škerjanca. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 17.05 Koncert ob 17.05. — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov. 21.00 Lirika skozi čas Angleški in nemški romantiki. 22.10 Plesna glasba. PETEK, 20. avgusta: 20.00 do 21.15 — obvestila in glasbena oddaja. Izbrali ste sami. NEDELJA, 22. AVGUSTA: 10.30 — Poročila iz naše občine — Nekatera vprašanja gospodarske reforme v brežiški komuni in polletna realizacija v proizvodnji ter kmetijstvu — Obnašaj se spodobno: O obiskih —- uvod. — Za naše kmetovalec — Igramo vam domače vižc — Reportaža z obiska pri obveznikih predvojaške vzgojo na Orešju — Turistične novice — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 24. AVGUSTA: 20.00 — Ne smemo pozabiti — Od torka do torka v brežiškem kinu — športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Igra Vam kvartet Tomašid. RAZPIS JAVNE DRAŽBE Komisija za prodajo premoženja Zidarskega podjetja »REMONT« Žužemberk v likvidaciji razpisuje javno dražbo za prodajo osnov, nih sredstev, materiala in drobnega inventarja: 1. betonski mešalec z diesel motorjem — 2. konzolno dvigalo — 3. poravnalni skobelni stroj — 4. diesel motor 25 KS — 5. poljska peč za žganje zidne opeke — 6. mizarske mize — 7. razni gradbeni material — 8. razni drobni inventar — 9. tovorni avtomobil DODGE, nosilnosti 4 tone v voznem stanju z raznimi rezervnimi deli. Javna dražba bo 23. avgusta 1965 od 8. do 12. ure za družbeni sektor, od 12. do 16. ure pa za \ vse fizično pravne osebe. Pogoj za sodelovanje na dražbi je, da Imajo interesenti potrdilo od banke o razpoložljivih finančnih sredstvih in takojšnje plačilo z virmanskim nalogom ali gotovino. Interesenti si lahko osnovna sredstva, material in drobni inventar ogledajo vsak dan od 8. do 14. ure, vključno do 22. avgusta 1965. Likvidacijska komisija Podjetja »REMONT« Žužemberk — v likvidaciji Tri nove dolenjske razglednice Te dni so prišle na trg tri nove dolenjske barvne razglednice: pogled na simpozij-ski razstavni prostor s staro cerkvi io v Kostanjevici, skupina Belokranjcev v narodnih nošah in motiv v, zdravil išča v čateških Toplicah. Vse tri fotografije je posnel Nike Paulič iz Novega mesta, dopisnice je založil Kompas v Ljubljani, tiskala pa Triglavska tiskarna. DOLENJSKI LIST se za nazaj ni nič podražil! Prejšnji teden smo vam, dragi naročniki in bralci našega lista, podrobno obrazložili, kako nizka je bila doslej naročnina in zaradi katerih vzrokov smo morah povečati vaš prispevek za naš skupni pokrajinski tednik. Predstavili smo vam tudi obračun naročnine za 1965, kar pa so mnogi naši bralci prezrli ali pa si to reč po svoje tolmačijo. Tako nam je že v petek pisal naročnik B. J. iz Cerkelj ob Krki tole: »Takoj ko sem prebral članek o podražitvi Dolenjskega lista, se vam moram oglasiti z nekaj vrsticami. Upam, da ne boste hudi name, saj vedno pravimo, da je kritika zdrava. Kakor pišete, se bo naš časnik podražil na 2000 dinarjev. Strinjam se s tem! Nikakor pa se ne morem strinjati s tem, da boste s septembrom pobirali po 1400 dinarjev, to .je tako rekoč tudi za nazaj. Zdi se mi, da bi bilo pravilno, da do podražitve velja stara cena, od podražitve dalje pa nova. Mislim, da je tako prav. Lepo vas pozdravljam in po možnosti prosim za odgovor v prihodnji številki lista ...« Tako tov. B. J. iz Cerkelj, ki pa vendarle nima prav: na 8. strani zadnje številke smo razložili: za prvo polletje 1965 ste že plačali 600 din naročnine; za julij 1965 velja stara cena: 100 dinarjev. Podražitev je nastopila šele s 1. avgustom (od tega dneva dalje nam je začela tiskarna pošiljati nove račune, od 27. julija dalje pa so dražje tudi druge, že večkrat naštete stvari, materiali in usluge oz. delo). Podražitev velja torej samo za mesece avgust — december, za 5 mesecev letošnjega leta, kar znaša 5 X 260 dinarjev = 1300 dinarjev. Kaj bo torej plačal naročnik, ki je imel v redu poravnano naročnino za I. polletje? Za julij 100 din in za čas od avgusta do konca decembra 1300 din oz. skupaj za drugo polletje 1400 dinarjev. List se je torej zares podražil šele s 1. avgustom in velja nova naročnina samo za čas od 1. avgusta do konca leta! Potemtakem bo vsak redni naročnik prispeval letos za svoj izvod domačega časnika 2000 dinarjev, kar pomeni v primerjavi s staro celoletno naročnino, ki je znašala 1200 din, da se je Dolenjski list podražil resnično le za 800 din. Će bi izračuna:, podražitev v odstotkih, je do dinarja tolikšna kot pri DELU oz. podobna vsem drugim pokrajinskim tednikom v Sloveniji. Vse naročnike lista zato prosimo, da pazljivo še enkrat preberejo objavo o obračunu naročnine na 1. strani današnje številke. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER V CELJU razpisuje VPIS v DVOLETNO POKLICNO SADJARSKO ŠOLO V KRŠKEM Kandidati naj pošljejo prijave najkasneje do 30 avgusta upravi šole v Krškem. Prošnji naj prilože tudi spričevalo o dokončani osnovni šoli in zdravniško spričevalo. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI - prej Dopisna šola vpisuje v: — TEHNIŠKO SOLO strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke — EKONOMSKO ŠOLO — DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO — OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 5. do 8. razred in v razne tečaje, ki jih organizira zavod za potrebe delovnih organizacija Dopisni pouk je kombiniran s slušnim. Prijave in pojasnila dobijo kandidati na sedežu zavoda v Ljubljani, Parmova 39. Vpisovanje bo do 15. septembra. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje —-Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Teleron 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO v Ljubljani.