GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Stabilizacija podjetja, osvajanje tržišča in nadaljnji tehnološki razvoj so naše naloge v prihodnjem poslovnem letu Zopet je leto za nami, ko se lovno skupnost končanje prve poslavljamo od starega in sto- faze avtomatizacije in speciali- pamo v novo. Pozabimo na vse zacije podjetja. Zgrajena je no-težave iz preteklosti in se vese- va hala v kateri bo dobila nove limo uspehov našega dela. V de- prostore šivalnica, celotna pri- lovni zatopljenosti čas hitro be- prava za tkalnico frotirja in vod-ži, tako da ga skoraj ne dohaja- stvo enote poslovne prostore. Po- mo. To je dinamika današnjega leg te velike investicije, ki je Predsednik DS tov. Gurko Emil bere poročilo o razvoju podjetja na svečani seji ob 10 letnici Svilanita časa. Vsak dan smo priče raznih tehničnih presenečenj in znanstvenih dosežkov. Leto 1969 je za človeštvo še zlasti pomembno in velika zgodovinska prelomnica, človek se je odtrgal od matere zemlje in pristal na luni. Medicinski znanstveniki poročajo, da so odkrili največjega sovražnika človeštva — povzročitelja raka. Takšne in podobne novosti bi lahko še in še naštevali. Če se ozremo po naši ožji domovini, lahko ponosno ugotovimo vidne gospodarske uspehe. Zgrajene so nove tovarne, šole, ceste, zrasli so hoteli, stanovanjski bloki, turistična naselja itd. To je rezultat združenega dela naših delovnih ljudi v sistemu delavskega upravljanja. Tudi v našem podjetju gremo v korak s sodobno proizvodnjo. To nam omogočajo nove statve, novi barvni aparati in udobni delovni prostori. Take pogoje dela pa smo si ustvarili z lastnimi silami. Res je, da to kar imamo ni bilo ustvarjeno čez noč. V to je bilo vloženega mnogo dela, sredstev in strokovnega znanja. Na svečani seji delavskega sveta ob 20-letnici Svilanita je predsednik povdaril, da poleg vseh dosežkov na področju modernizacije podjetja ne moremo prezreti tega, kar je bilo storjeno v letu 1969. To leto pomeni za do- mačno angažirala finančna sredstva, so bila kupljena- še snovala, šivalni stroji, p revijalni stroji itd. Taka investicijska sredstva pa so bila vložena zato, da bi proizvodnjo modernizirali, izboljšali kvaliteto izdelkov in z nižjimi stroški dosegli večjo konkurenčnost na trgu. Med drugim je navedel tudi nekaj številk kako se je podjetje razvijalo v 20 letih. Leta 1952 je bilo zaposlenih v podjetju 100 delavcev, koncem leta 1968 pa 480. V letu 1952 je bilo natkanih 104.000 m2 tkanin, koncem leta 1968 pa 2.447.000 m2. Celotni dohodek je bil leta 1952 62 milj. st. din, koncem leta 1968 pa 3 milijarde 260 mili j. st. din. Vrednost osnovnih sredstev po amortizacijski osnovi je bila v letu 1952 7.400.000.- st. din. leta 1968 pa 1 miliardo 500 milijonov st. din. Na enega zaposlenega je prišlo leta 1952 dobrih 1000 m2 tkanin, koncem leta 1968 je okoli 5.200 m3. Navedeni podatki dovolj prepričljivo govorijo o preteklem razvoju podjetja Svilanit. Če se nekoliko ozremo na proizvodne uspehe v letu 1969 za 10 mesecev nam podatki povedo naslednje: proizvodnja je po fi1 žičnem obsegu presegla planska predvidevanja. Barvarna sicer v proizvodnji zaostaja za 2% zaradi rekonstrukcije. V primerjavi z letom 1968 je bila realiza- cija tkalnice frotirja skupaj 2.454.658 m2 ali za 22 % več, svile je bilo natkane 26.956 m2 ali za 27 % več. Preje je bilo pobarvane 775.575 kg ali za 23 % več kot lani. Nekoliko drugače pa kaže indeks prodaje. Prodaja nekoliko zaostaja za indeksom proizvodnje. Plan prodaje je v glo-balu presežen za 2 %, pri prodaji bombažnih tkanin pa zaostaja za planom. Manj ugodni pa so podatki pri plačilih. Terjatve presegajo obveznosti le za 301.267 din, kar povzroča finančne težave pri poslovanju. O nastali splošni situaciji v plačilnem prometu in finačnem stanju je razpravljal tudi delavski svet. Na podlagi analize o likvidnosti podjetja, ki jo je pripravil gospodarsko finančni sektor, so bili za leto 1970 sprejeti naslednji ukrepi: — Do konca leta 1970 se skupne zaloge ne smejo povečati preko 13.340.000 ND, — Terjatve do kupcev ne smejo znašati več kot 9.500.000 din, nega rezultata pa so potrebni naslednji ukrepi: 1. Opravljanje nadurnega dela se mora zmanjšati na najmanjšo in samo na nujno potrebno delo 2. Višina osebnih dohodkov mora do izboljšanja likvidnosti podjetja ostati na sedanjem nivoju 3. Strokovne službe morajo delo in proizvodnjo organizirati tako, da bo poslovanje potekalo normalno z minimalnimi stroški 4. Surovine in reprodukcijski material se mora nabavjati le v mejah finančnih možnosti, tako da bo proizvodnja potekala normalno. Po teh smernicah se bomo morali vsi ravnati, če hočemo brez večjih posledic premostiti finančne težave. To je odvisno od nas samih, ker ni za pričakovati, da bo naše notranje težave reševal kdo od zunaj. Naloge in zadolžitve pred katerimi so postavljene službe in vsa delovna skup- Gosti in člani DS poslušajo poročilo na svečani seji — Potrebna obratna sredstva morajo znašati 22.840.000 din, — Obveznosti-anuitete poravnati v višini 3.127.000 din, — Predvidene obveznosti do dobaviteljev naj bi znašale največ 7,289.000 din. Za dosego navedenega finanč- nost so odgovorne in težke. Prepričani smo, da jih bomo rešili z lastnimi silami. Težave, ki so pred nami v letu 1970 bomo premagali tako, kot smo jih vedno, takrat ko so bila za podjetje najbolj kritična obdobja. 'vecuo mo Izvoz v letu 1970 Pred nekaj leti si je naše podjetje določalo svoje izvozne obL veznosti po tem, koliko potrebuje deviznih sredstev za nakup surovin. To je bilo edino vodilo pri določanju obsega izvoza. Danes so se stvari v mnogočem spremenile. Povečana proizvodnja v modernem proizvodnem procesu daje toliko proizvodov, da jih domače tržišče spričo razvitih konkurenčnih podjetij ne more več potrošiti. Nastaja torej nov vidik, po katerem določamo obseg izvoza v bodoče. Vsekakor izvoz tudi v naslednjih letih ne bo rentabilen, ker so naši proizvodni stroški še vedno previsoki. Toda če hočemo, da bodo vse proizvodne zmogljivosti v podjetju izkoriščene in če hočemo, da bo finančni rezultat ob polni zaposlitvi vsaj tak, kot je bil v preteklih letih, je nujno, da moramo za tisti del proizvodov, ki jih ne moremo prodati doma, iskati tržišča drugod. Frotir, kot zvrst tkanine, je še vedno po svoji razširjeni uporabnosti na pohodu. To pa ne pomeni, da je zanj mogoče doseči kakršnokoli ugodno ceno, ker je na zunanjem trgu pod vplivom izredne konkurence. Na tržiščih, kjer se pojavlja s svojimi izdelki SVILANIT, se srečujemo s proizvodi iz Češke, Vzhodne in Zapadne Nemčije, Portugalske, Holandije in Belgije, ZDA, Kitajske, Formoze, Siama, Japonske, Honkonga, Indije, Egipta, Pakistana itd. Posebno nevarnost pri formiranju cen predstavljajo države z dirigiranim gospodarstvom, kajti te prihajajo na trg s cenami, ki dostikrat nimajo navidez nobene logike. Naše podjetje je nekatera tržišča prilično osvojilo, kar velja predvsem za Skandinavske države. Švedska konzumna organizacija KOOPERATIVA se je na SVILANIT orijentirala tako, da jemlje pretežni del brisač iz frotirja od našega podjetja. Ta organizacija pa predstavlja preko 7000 trgovin, katere so razmeščene skoraj po vsakem zaselku Švedske od najbolj južnega dela te države pa preko polarnega kroga. Po zaslugi Kooperative je SVILANIT prodrl v slično organizacijo na Danskem in na Norveškem. Vse te tri organizacije naročajo pri SVILANITU že blizu dva milijona brisač letno. Za drugo leto se razširja krog konzumov, ki naročajo frotir od naše tovarne še na Zapadno Nemčijo, Avstrijo, Švico in Is-land. Povdariti je treba, da je ta krog kupcev pridobljen v prvi vrsti po zaslugi švedske kooperative in še posebej po zaslugi gospoda Thullina, ki vodi pri švedski kooperativi nakup frotirja in ki se izredno trudi, da bi evropska konzumna društva, oziroma njihove" nabavne organizacije, skupno nastopale pri nabavi tovrstnega blaga. Ob zadnj"in sestanku z g. Thullinom v Dubrovniku smo imeli priliko iz njegovih ust slišati izredno priznanje, ki ga je dal našemu podjetju za kvalitetne in pravočasne dobave. Ob tej priliki smo tudi izvedeli, da konzumne organizacije v Evropi skušajo organizirati enoten nabavni center, kar vsekakor ne bo brez pomena za SVILANIT. V Zapadni Evropi se preko konzumov preskrbuje cca 50 milj. ljudi, to pa bi pomenilo za SVILANIT prilične-ga odjemalca. V letu 1969 so bili navezani stiki z raznovrstnimi partnerji v Evropi in tudi izven nje, vendar so za enkrat uspehi še bolj pičli, ker zunanje-trgovinski posli ne stečejo kar čez noč. Poslovne partnerje iščemo v Belgiji, Holandiji, Franciji, Švici, na Malti, v Libiji, Kanadi, ZDA, Cipru, Avstriji in Zap. Nemčiji. U-pamo, da nam bo v naslednjem letu uspelo v teh državah pridobiti stalne kupce za naše izdelke. Kakor vse kaže, bo treba v letu 1970 izvoziti za 800.000,-USA$ blaga, kar pomeni preko ene milijarde starih dinarjev. To je prilično visoka vsota, po količini pa pomeni približno 150 vagonov blaga. Za tak izvoz moramo biti organizacijsko dobro pripravljeni, ker si ob takih obveznostih ne moremo privoščiti rizika, da bi izvažali manj kvalitetno robo, še manj pa, cla ne bi ugodili vsem željam naših kupcev, predvsem pa, da ne bi ugodili ro- Gospodarski plan za leto 1970 Izdelava letnega gospodarskega plana je v teku. Nekateri podatki so že znani. Proizvodnja frotirja naj bi znašala v prihodnjem letu 3,241.064 m2, kar je za 18 % več, kot je znašal gospodarski plan za leto 1969. Proizvodnja v tkalnici svile se bo odvijala v približno enakem obsegu kot letos in bo znašala 28.933 m2. Predelava kravat bo znašala 500.000 kom. Ker je proizvodnja domače tkalnice premajhna tako po količini kot po asortima-nu, bomo uvozili nekaj več kot polovico blaga za predelavo kravat. V izdelavi je plan prodaje in plan stroškov, ki bo pokazal predvideni finančni uspeh v prihodnjem letu. Delavski svet je na izredni seji že obravnaval plan finančnih sredstev ali z drugo besedo plan likvidnosti. Plan likvidnosti je pokazal, da bodo v normalnih pogojih poslovanja večje težave z obratnimi sredstvi do tretjega četrtletja prihodnjega leta. Po tem obdobju bo situacija ugodnejša, vendar še ne normalna. V zvezi z izvajanjem plana likvidnosti je delavski svet sprejel tudi vrsto ukrepov, ki vežejo strokovne službe in ves kolektiv k discipliniranemu izvajanju teh ukrepov. kom, ki jih naši poslovni partnerji postavljajo. A/ SVILANITU smo sicer navajeni, da izvozno blago obravnavamo z vso skrbnostjo, toda verjetno bo to skrb treba še podvojiti, kar pa brez dobre organizacije ne bo mogoče. Zato bodo morali ob sprejemanju letnega plana za leto 1970 organi upravljanja to vprašanje še posebej skrbno proučiti in, če bo treba, izvozno službo vključno s skladiščem in odpremo kadrovsko okrepiti. Taka o-krepitev ne pomeni obremenitev za podjetje, ampak je to dobro naložena investicija, ki bo pomagala, da bo SVILANITOVO blago na tujem trgu dobilo ime in bo postalo pojem, kar bo nedvomno pripomoglo k sigurnemu plasmanu. V zunanjem svetu je tako, da ima ime tudi svojo ceno in če bomo dosegli, da postane ime SVILANIT pojem za posebno zvrst kvalitete, potem bomo tudi uspeli pri ceni doseči boljše pogoje. Izvozne obveznosti za leto 1970 niso majhne. Vsled tega tudi naloge ob izvozu niso take, da bi jih podcenjevali. Če smo doslej izvoz obravnavali le mimogrede, bomo morali v bodoče to plat prodaje bolj skrbno obravnavati in ji posvetiti več pozornosti. Naše podjetje se je danes razvilo do tiste stopnje, ko stopa v ospredje prodajna politika in organizacija prodajne službe. Zato vse kaže, da bodo samoupravni organi po vprašanju prodaje veliko več razpravljali in ob tem bo tudi eno od prvenstvenih vprašanj — vprašanje izvoza. Sklepi organov upravljanja Na zasedanju dne 10. novembra 1969 je delavski svet razpravljal o poslovnem poročilu za 9 mesecev in o predlogu nekaterih materialnih bonitet članov delovne skupnosti. Tov. Drobničeva je poročala o izpolnjevanju gospodarskega plana za leto 1969 in navajala, da je bila proizvodnja v šivalnici dosežena 102%, v konfekciji 138 %, v tkalnici svile 107%, v tkalnici frotirja 104% in v barvarni 97 %. V zadnjem obdobju so nekoliko porasle zaloge gotovih izdelkov bombaža. Prodaja torej rahlo zaostaja za proizvodnjo. Nasprotna situacija pa je v svili, kjer s sedanjo proizvodnjo ne moremo zadovoljiti tržišča. Na področju prodaje bombaža bo treba napraviti u-strezne korake, da bo prodaja potekala vsaj tako kot v prvi polovici leta. Kot kažejo podatki, so zaloge preko leta znatno porasle, ravno tako tudi surovine, te pa so v mesecu septembru spet padle na normalno višino. Zaloge nedovršene proizvodnje v bombažu so tudi narasle, predvsem zaradi povečanja kapacitet; v teh zalogah pa ni mogoče pričakovati bistvenega zmanjšanja. Zaloge so sicer neprijetne, če so namenjene prodaji, vendar zaenkrat še ni biti plat zvona, kajti prodaja le nekako normalno poteka, precej proizvodnje pa je prodane in čaka le na sortiranje, bodisi za domače tržišče ali v izvoz. Težave zaradi zalog so predvsem v tem, ker bremenijo obratna sredstva. Ne glede na to pa bo potrebno izvršiti temeljito analizo stanja in zavzeti ukrepe ........ .. Praznovali so 10-letnico zaposlitve v podjetju za normalno znižanje zalog in povečanje obratnih sredstev. Finančni uspeh poslovanja v tem obdobju pa je vsekakor zadovoljiv. Ugotovljeno pa je, da kljub dobremu uspehu podjetja, ne razpolagamo s finančnimi sredstvi. Preko plana je bilo u-stvarjeno za cca 320.000,— din. Ta sredstva, ki so ustvarjena preko plana izhajajo iz boljše rentabilnosti artiklov. Na podlagi tega poročila je delavski svet sprejel naslednje ukrepe: 1. zmanjšati investicijsko dejavnost, 2. zmanjšati stanje zalog, 3. nivo proizvodnje prilagoditi nivoju prodaje, 4. potrebe po repro-materialu vskladiti z najnujnejšimi materiali, 5. delitev dohodka mora ostati na sedanji ravni. Na podlagi • teh priporočil se morajo člani delovne skupnosti ravnati po poslovni in planski disciplini s čemer bomo dosegli to, da se bodo sprostila obratna sredstva, ki edina lahko zagotavljajo likvidnost. Na vprašanje članov delavskega sveta, kako je z gradnjo hale, je bilo pojasnjeno, da je letošnja investicija takorekoč pokrita, ostane pa še dolg cca 120 milijonov S din, kar zapade v plačilo šele po bilanci v mesecu marcu 1. 1970. Torej nova hala ni zgrajena na upanje, zato zaradi nje ni treba biti posebno zaskrbljen. Ko so člani delavskega sveta obravnavali poslovanje in gospodarjenje v preteklih 9 mesecih, je bil dan predlog, naj strokovna služba v roku 14 dni predloži delavskemu svetu v razpravo natančno analizo stanja s predlogi za izboljšanje in s konkretnimi zadolžitvami. Strokovna služba je tak program napravila, obravnaval ga je upravni odbor in de-lavsk isvet. S programom se strinjajo in ga predlagajo delovni skupnosti, da se po njem ravna in tega dosledno izvaja, da premostimo težave na področju finančne situacije, to je likvidnosti. Precej živahna razprava je potekala glede kriterijev o bonitetah članov delovne skupnosti. V glavnem je bil predlog sprejet, kamen spotike pa je nastal pri predlogu ali naj se da delavcem z visoko in višjo izobrazbo dodatni dopust na leta šolanja 3 oz. 2 dni. O tem predlogu so člani zelo živahno razpravljali, bolj kakor o vprašanjih likvid- (nadaljevanje na 3. strani) Letna konferenca osnovne organizacije ZK Svilanit Člani ZK podjetja so se v mesecu oktobru zbrali na redni letni konferenci. Tov. Drobnič Silva, sekretar osnovne organizacije je v svojem poročilu povdari-la, da so se člani prizadevali za uresničevanje sklepov ZKJ na področju izvajanja gospodarske in družbene reforme. V zvezi s tem je povdarila, da so se komunisti podjetja idejno in politično angažirali pri uresničevanju ter poglabljanju samoupravljanja. Da bi prešli iz besed in sklepov tudi na dejanja, je osnovna organizacija sprejela akcijski program dela. Formirala je komisije, v katerih so delovali vsi člani. Komisijo za usmerjanje poslovne politike je vodil tov. Marci jan Stane. Izdelala je predlog o izvajanju investicijskega programa nadaljnjega razvoja podjetja, ki je slonel predvsem na krepitvi lastnih obratnih sredstev. Predlog je nato obravnavala osnovna organizacija in ga priporočila v potrditev delavskemu svetu podjetja. Samoupravni organi so ugotovili, da ta program zagotavlja smotemost investicijske politike in ga v celoti osvojili. S tem so komunisti podjetja prispevali svoj delež, bodo se pa še naprej udejstvovali pri reševanju problemov za izboljšanje finančne situacije podjetja. Komisija za samoupravna vprašanja je v času izvajanja volitev v delavski svet in svete delovnih enot izvedla akcijo tako, da je pregledala družbeno in politično aktivnost članov samoupravnih organov. Ugotovila je, da so nekateri člani pasivni, ker so se premalo udejstvovali v razpravah na zasedanjih in, da se redno niso udeleževali sej. Predlog komisije je bil dan v razpravo tudi sindikatu in delavskemu svetu. Stališča, ki jih je sprejel delavski svet so se izvajala pri konstituiranju. Predlogi kandidatov za samoupravne organe so bili dobro premišljeni, tako, da so bili izvoljeni v delavski svet aktivnejši proizvajalci. Svoje naloge pa komisija in sindikat v celoti nista izvedla, ker nista spremljala sam potek volitev. Vplivati bi namreč morala na boljšo volilno udeležbo, kot je bila. Iz neopravičenega razloga se ni udeležilo 18 zaposlenih. Zaradi tega so nastali neugodni komentarji, ki pa v bistvu niso imeli podlage. Zadane naloge pa v celoti niso izvedle: komisija za kadrovska vprašanja in nagrajevanje ter komisija za idejno politično delo. Skozi celo leto so se pojavljale težave po vprašanju osebnih dohodkov in poprav analitične ocene delovnih mest. Komisija k reševanju tega vprašanja ni načrtno pristopila in ni izdelala materiala za razpravo. Te naloge v prihodnjem letu komuniste še čakajo. Potrebno bo k temu delu čim prej pristopiti ter proučiti sistem nagrajevanja, predvsem pa sprejeti stališče o novi sistematizaciji delovnih mest. Tudi na idejno političnem področju smo komunisti v preteklem obdobju premalo storili. Krepitev družbeno-ekonomskega položaja in samoupravna vloga združenih proizvajalcev, se mora vse bolj odražati v vsakdanjem življenju. Komunisti moramo biti s svojim delom pov- Sklepi organov upravljanja (nadaljevanje z 2. strani) nosti podjetja in poslovanja in ga pri glasovanju zavrnili. Zavrnjen je bil tudi predlog glede povečanega letnega dopusta zaradi umskega in duševnega napora. Naknadno je bil dan predlog, da naj se delavcem, ki delajo na ustreznih delovnih mestih doda k letnemu dopustu še 3 dni. Pri glasovanju pa tudi ta predlog ni bil sprejet, temveč dan v ponovno proučitev. O tem vprašanju bo moral delavski svet še razpravljati in to takrat, ko bo predložen v razpravo osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, kar je pričakovati v januarju ali februarju drugega leta. Sprejeti so bili še sklepi o prodaji nekaterih nerabnih osnovnih sredstev brez knjižne vrednosti, dočim se kotel za lug in vodna črpalka zaenkrat ne odpišeta, ker bo ta podjetje morda še rabilo. Sprejet je bil tudi predlog, da se doda k malici 0,50 din delavcem v nočni izmeni. Na 2. izredni seji 31. oktobra 1969 je delavski svet v znak solidarnosti ponesrečenemu mestu Banja Luki sprejel sklep, da se dodeli enkratna pomoč v višini 5.500,— din in sicer v obliki naših proizvodov. Tudi sindikalna organizacija je prispevala za Banja Luko 300,— din. Upravni odbor je imel v preteklih 2 mesecih 3 seje. Razpravljal je o poslovanju podjetja za 9 mesecev, sprejel poročilo o standardizaciji hotelskih brisač in sodelovanju proizvajalcev s hoteli. O rezultatih in pomenu standardizacije hotelskih brisač berite članek pod tem naslovom. Sproženo je bilo vprašanje nagrajevanja z ozirom na sidep delavskega sveta, da se pregleda in po potrebi korigira analitske ocene. Strokovna služba je ugotovila, da je ta sklep trenutno nemogoče realizirati zaradi likvidnosti podjetja. Če bi sprostili v sedanjem času politiko nagrajevanja bi imeli lahko občutne posledice, kajti naj večji dobavitelj t. j. predilnica Litija, kateremu smo dolžni preko 400 milijonov S din, je v težki situaciji in bi nam lahko ustavil dobavo preje. Na podlagi takega mnenja je upravni odbor sprejel sklep, da je trenutna situacija res taka, da moramo biti pri kakršnemkoli povečanju osebnih dohodkov previdni, kljub temu pa naj strokovna služba pripravi za prihodnje leto ustrezne kriterije glede povišanja analitskih ocen na posameznih delovnih mestih. Upravni odbor je sprejel poročilo prodajnega sektorja o sprejemu kupcev in potrdil inventurne komisije za letni popis premoženja podjetja. Upravni odbor je sprejel tudi poročilo o predlogih za pogodbo z Zdravstvenim domom Domžale o ustanovitvi obratne ambulante. Na zadnji seji je upravni odbor sprejel plan likvidnosti podjetja za leto 1970 in potrdil spremembo članov inventurnih komisij. Sprejel je tudi sklep o razpisu prostega delovnega mesta vodje gospodarsko-finančne-ga sektorja. sod navzoči kot nosilci in usmerjevalci idej demokratizacije odnosov v sistemu samoupravljanja. Stihijski premiki na tem področju dajejo prostor za večji pritisk različnih interesnih skupin idejnih tokov in tudi političnih nasprotnikov. Le ti si prizadevajo preko sredstev za informacije s kritizerstvom v javnem življenju in z negativnimi izpadi idejno in politično zavesti delovnega človeka, ga pasivizirati in tako postopno osvojiti oporišča za sebe. Zveza komunistov se mora odločno upreti težnjam po obnovitvi stare prakse in metod tistim, ki hočejo izpeljati v svoje struge naše samoupravne in demokratične tokove. Med drugim je tov. Drobničeva povdarila, da v tekočem letu zaključujemo program avtomatizacije, ki je bil sprejet pred 6 leti. Povečana proizvodnja je zahtevala nove prostore. Zaradi teh potreb je bila lani zastavljena gradnja nove hale. Ta je končana in se v njej že pričenja proizvodnja. S preangažiranost j o sredstev s tako veliko investicijo pa nismo mogli povečevati lastnih obratnih sredstev. Splošna nelikvidnost v gospodarstvu pa nas je v tem letu nekoliko presenetila in delno tudi finančno prizadela. Ne glede na te splošne in specifične težave zaradi večjih investicijskih vlaganj, pa ustvarjeni dohodek presega planska predvidevanja, s čemer smo lahko zadovoljni. V bodoče pa bo potrebno posvetiti posebno skrb večji akumulaciji, s katero si bomo ustvarili potrebna obratna sredstva, ki jih vedno primanjkuje. Z večjo akumulacijo sredstev pa si lahko zagotovimo tudi boljšo likvidnost podjetja in boljše nagrajevanje. Za razreševanje nakazanih problemov pa se bodo morali zavzemati vsi člani delovne skupnosti. Po končani razravi je bil povdarjen splošen sklep, da se morajo komunisti zavzemati povsod in na vseh nivojih za izvajanje poslovne politike podjetja, za smernice in stališča zveze komunistov pri jačanju in uveljavljanju demokratičnega samoupravnega sistema. Po opravljenih volitvah je bil izvoljen za novega sekretarja Balantič Silvo, v sekretariat osnovne organizacije pa Marci jan Stane, Ribaš ing. Slavko, Seljak Bogdan in Burja Janko. Pričakovati je, da bo osnovna organizacija s' tako dobro kadrovsko zasedbo sekretariata, i-mela v bodoče pri svojem delu še boljše uspehe. -zij. Sprejem poslovnih partnerjev ob praznovanju 20. obletnice kolektiva V mesecu novembru smo ob praznovanju 20 obletnice podjetja imeli priliko pozdraviti in pogostiti v naši sredi predstavnike trgovskih podjetij iz cele Jugoslavije. Naš namen je bil, pokazati našim poslovnim partnerjem uspe-he celotnega kolektiva. Smelo lahko trdimo, da je zelo malo podjetij tekstilne stroke, ki bi jim v tako kratkem času in z lastnimi finančnimi sredstvi u-spelo zgraditi takorekoč novo tovarno, ki razpolaga s sodobnimi obratnimi prostori in avtomatizirano strojno opremo. Menim, da bi bilo nepravilno, ako ne bi poslovnim partnerjem pokazali rezultatov našega dela — odnosno ko bi jim ne pokazali kam so bili vloženi vsi dinarji, ki jih je podjetje v zadnjih letih ustvarilo. To povdarjam predvsem zaradi tega, ker je v zadnjem času s strani trgovske mreže zaslediti izreden pritisk na proizvajalna podjetja (med njimi tudi na »Svilanit«), da le-ta soinvestirajo odnosno vlagajo svoja sredstva tudi v izgradnjo trgovskih hiš širom Jugoslavije. Gostje so bili vabljeni iz cele Jugoslavije, odnosno iz vseh naših prodajnih področij. Med nji- ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubega in skrbnega moža se iskreno zahvaljujeva vsem članom delovne skupnosti, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in, cvetje, nama izrekli sožalje ali kakorkoli sočustvovali z nama. Lazar Anica in sin Miran mi so bili gosti, ki so bili že v »Svilanitu«, mnogo pa je bilo takih, ki so bili prvič v naši tovarni in so šele sedaj dobili pravi vtis o našem podjetju, o njegovi velikosti in organizaciji. Vsi brez izjeme pa so bili navdušeni nad novo halo in novimi frotir statvami. Sam sprejem gostov je bil razdeljen na dve skupini: v prvo skupino so bili vabljeni poslovni partnerji iz Makedonije, Bosne in Hercegovine ter dela Dalmacije in Srbije; v drugo skupino pa so bili vabljeni s področja Dopisujte v svoje glasilo! Slovenije, Hrvatske in severne Srbije. Skupno je bilo vabljenih 241 gostov, proslave pa se je u-deležilo 146 ali 61%. Udeležbo gostov lahko smatramo za u-spešno saj je bilo mnogo gostov vabljenih iz zelo oddaljenih krajev. Po pozdravnem govora in ogledu tovarne smo goste odpeljali na Bled, kjer smo skupaj z njimi v prijetnem vzdušju preživeli popoldne in večer. Z marsikaterimi kupci so bili ob tej priliki vzpostavljeni pristnejši prijateljski odnosi, kar se bo vsekakor odražalo v nadaljnjem poslovanju. Mnogi gosti so naslednji dan ponovno obiskali podjetje in ob tej priliki je bilo sklenjenih za preko 45 milj. S din poslov. V. K. S Simpozij pod geslom Proizvajalci Skupno s tovarnami Saponio, Badelom in Podravko smo s pomočjo Poslovnega združenja hotelirjev organizirali v mesecu novembru v Opatiji simpozij za hotelirstvo pod naslovom »Proizvajalci hotelirstvu«. Na omenjeni simpozij smo povabili preko 250 direktorjev in šefov nabave vseh večjih jugoslovanskih hotelov. Namen simpozija je bil seznaniti hotelirje s tistim asortima-nom izdelkov, ki se uporabljajo v hotelirstvu in gostinstvu. Simpozij je trajal tri dni, pri čemer je vsak od sodelujočih podjetij sodeloval v programu eno dopoldne ali popoldne, zadnji dan pa je bil predviden za panel diskusijo. V svojem delu programa je naše podjetje seznanilo udeležence simpozija s Svilanit frotirjem — to je z vsemi tremi kvalitetami frotirja (klasičnim TWIN frotirjem, UNI frotirjem in VELUR frotirjem), njihovimi upo-Kamniški tekstilec — Stolpec 7 rabnimi lastnostmi ter načinom vzdrževanja. Poseben poudarek pa je bil dan asortimanu frotirja, namenjenega za opremo hotelov. Podjetje je do sedaj izdelovalo v glavnem dve dimenziji brisač z emblemi 50X100 cm in 65x130 cm in to v 380 gr. in 420 gr. kvaliteti. Poleg teh dimenzij pa so čestokrat posamezni hoteli naročali še brisače izven teh dveh dimenzij in kvalitet. Lahko rečemo, da je bilo naročilo brisač z emblemi največkrat odvisno od želje posameznega hotela in da je bil asortiman teh brisač dejansko zelo širok. V želji, da bi pri opremi hotelov s frotirjem uvedli neko enotnost, smo stopili v kontakt s Poslovnim združenjem hotelirjev in izdelali predlog tipizacije frotir izdelkov za vse tiste hotele, ki so člani Poslovnega združenja. Predlog tipizacije pa ni vseboval le dimenzij in kvalitet, pač pa tudi poenostavitev v barvnem asortimanu. Predlog odnosno izdelano kolekcijo tipiziranih brisač smo na simpoziju v Opatiji s hotelirji prediskutirali in potrdili sledeči asortiman: — brisače 50X100 cm v 380 in 420 gr. kvaliteti, — brisače 70X150 cm v 380 in 420 gr. kvaliteti, — brisače 100X200 cm v 380 in 420 gr. kvaliteti, — bide brisača 40X25 cm v 340 gr. kvaliteti, — brisača za roke 40X80 cm v 320 gr. kvaliteti, — tepih za kopalnico 70X50 cm v 600 gr. kvaliteti, — tepih za kopalnico 70X110 cm v 600 gr. kvaliteti. Pri tem mislim predvsem na hotele, ki so v Poslovnem združenju hotelirjev, kar predstavlja trenutno okoli 40.000 ležišč ali 2/3 celotnih hotelskih kapacitet. Tipizirali pa nismo samo dimenzije in kvalitete, pač pa tudi barve, pri čemer smo se omejili samo na tri barvne izvedbe: 100 % bele brisače ter brisače z o-ranžnim in modrim votkom. Čeprav smo izvedli tipizacijo, pa moramo pričakovati, da bo potreben določen čas, da se novi asortiman plasira v hotelirstvo. Poleg tega pa bi bilo iluzorno, ko bi na drugi strani pričakovali, da bodo v bodoče vsi hoteli Jugoslavije uporabljali samo tipizirane brisače in, da še vedno ne - hotelirstvu bo prišlo do posebnih naročil, katere pa bomo seveda temu primerno tudi zaračunali, če pogledamo asortiman tipiziranih artiklov, se vidi, da smo obstoječo ponudbo frotir izdelkov za hotele razširili še na kopalne brisače, tepihe za kopalnico in tepihe za pred posteljo, bide brisače in brisače za roke. To pa pomeni, da na osnovi tipizacije lahko pričakujemo večjo potrošnjo frotir izdelkov v hotelirstvu. Poleg tipizacije pa je bil dan na simpoziju velik poudarek tudi negi frotirja. Skupno s Saponio Osijek smo navzočim obrazložili vzroke otrdelosti naših brisač, katera se pojavi po večkratnem pranju v nešteto hotelih. V hotelu, ker smo stanovali smo s Saponio demonstrirali pranje hotelskih brisač (katere so bile predhodno trde in grobe, po pravilnem pranju in mehčanju pa so postale mehke in prijetno dišeče). Lahko rečem, da je bil to do sedaj prvi zbor hotelirjev, kjer se le-ti niso več pritoževali nad kvaliteto Svilanit frotirja, od mnogih pa smo čuli celo priznanja in zahvale. Spoznali so, da je glavni vzrok, da so brisače v hotelih širom Jugoslavije po pranju trde in grobe, v njihovih pralnicah, kjer je kader, ki pere in skrbi s perilom, nekvalificiran in ni seznanjen s pralnimi postopki. Da so hotelirji prišli do tega spoznanja, gre tudi velika zahvala tovarni Saponia iz Osijeka, katera je v svojem delu programa posvetila veliko pozornost pranju frotirja. Stroški, ki jih je imelo naše podjetje s tem, da je sodelovalo na tej prireditvi, se nam bodo v prihodnosti sigurno bogato o-brestovali, kajti razvoj turizma dobiva v jugoslovanskem gospodarstvu vse večji gospodarski poudarek. V. K. S. organizaciji prodajne službe Nekaj misli o Ko je bil pred nekaj dnevi izdelan material o likvidnosti podjetja, ki se predlaga v obravnavo delavskemu svetu, je bilo ob tem materialu govora o odpravi postopne nelikvidnosti. Ta problem, ki ne tare samo našega podjetja, je zelo pereč in spoprijeti se moramo z njim z vso resnostjo in odgovornostjo. Brez dvoma je, da bo to vprašanje na dnevnem redu ob razpravah v samoupravnih organih skozi vse leto in najbrže vedno kot prva in najvažnejša točka dnevnega reda. Naj bodo zaključki razprav v samoupravnih organih kakršnikoli, izvrševanje sklepov bo v polni meri padlo na strokovne službe, ki bodo morale prav vprašanju likvidnosti in nelikvidnosti posvečati vso pozornost in to zlo odpravljati po svojih najboljših močeh. Iz omenjenega pregleda je bilo razvidno, da bo težo dela ob likvidaciji tega problema nosila prodajna služba. Tu gre za vprašanje zalog gotovih izdelkov, za selekcijo kupcev, za neprestano spremljanje terjatev, za pravilen izbor asortimana, za uspešno formiranje prodajnih cen in za pravilno politiko dajanja raznih bonifikacij kupcem. Pri tem pa nastane vprašanje, če je danes prodajna služba organizacijsko in kadrovsko dovolj močna, da bo spričo svojih obsežnih tekočih nalogah, tudi sposobna opravljati dodatne naloge, ki jih nalaga borba proti nelikvidnosti. SVILANIT se bliža letnemu prometu 6 milijard starih dinarjev, kar pomeni 6 krat večji promet, kot je bil v letu 1962. Kadrovsko pa se v prodajni službi bistveno ni spremenilo nič razen, da je bila okrepljena za posle izvoza. Če govorimo o prodajni službi, mislimo tu tako na referent-ski kader v sami prodaji kakor tudi na organizacijo skladiščne in odpremne službe. Danes gre skozi skladišče skoraj za pol milijarde st. din blaga mesečno. V letu 1962 pa ga je celo leto šlo za milijardo st. din! Prodajna služba je na začetku dolžna, da proučuje, kdo so naši skrajni potrošniki, kakšno blago potrebujejo in kakšne količine so tržišču potrebne. To delo gre v dveh smereh: ena smer je obrnjena na zunanji trg, druga, po obsegu važnejša pa na domači trg. Domači trg pa zopet ločimo v široko potrošnjo, ki ga predstavlja jugoslovanska trgovina, drugo pa so specializirani potrošniki, to so hoteli in ustanove kot so zdravstveni domovi, šole itd. Hoteli so predstavniki turizma, katerega obseg je iz leta v leto večji, zato moramo ho- telom posvetiti vso pozornost. Zanemariti pa ne smemo zdravstvenih ustanov in jim dati take artikle, ki njim najbolj odgovarjajo. Švedska n. pr. ima to zvrst brisače strogo standardizirano, ti standardi pa so izredno zahtevni. Široka potrošnja v Jugoslaviji ni enotna. Med posameznimi republikami so začrtane ostre meje, ki vplivajo na potrošnjo brisač in zaradi katerih moramo paziti tako na kvalitetno grupo brisače, vzorec, barvo in podobno. Tudi sestav trgovine je zelo različen, saj prodajamo blago tako velikim grosistom kot tudi zadnjemu detajlistu. Pri tem je treba paziti na način pakiranja, način odpreme in slično. Razširjena proizvodnja v podjetju je že tirjala, da se je prodajna služba specializirala na e-ni strani na prodajo svilenih izdelkov, na drugi strani pa na prodajo bombaža in ta zopet na prodajo na domačem trgu in prodajo na tujem trgu. Pred nekaj leti nazaj smo uvedli proizvodnjo metrskega blaga iz frotirja. To blago je zelo iskano toda, ugotoviti moramo, da pri plasmanu nismo imeli vedno najbolj srečne roke. Del vzrokov leži sigurno v proizvodnji. Drugi del vzrokov pa je brez dvoma v organizaciji prodaje, ki v tem pogledu ni izvedla svoje specializacije. Če bomo zopet uvedli proizvodnjo konfekcioniranega blaga, bo to prineslo s seboj nove probleme, ki bodo zahtevali od nas, da se nanje predhodno organizacijsko pripravimo. Prav v tem pogledu bo treba prodajno in skladiščno službo o-krepiti. Skladišče konfekcioniranega blaga in metraže je treba organizirati samostojno, ga ločiti od skladišča brisač in urediti tako, da bo pregled v tem skladišču v vsakem pogledu neoporečen. Osebni stiki s kupci postajajo vsak dan bolj neobhodni. Tu ni dovolj, da kupce obiskujejo samo trgovski zastopniki, veliko bolj važni so neposredni kontakti vodstva prodajne službe z njimi bodisi, da jih obiskujejo ali pa povabijo v podjetje. Ti kontakti morajo biti sistematični, to se pravi, da jih je treba ponavljati v določenih časovnih zaporedjih in morajo postati stalna praksa. Vprašanje pa je, če to zmore en sam človek, ki je poleg vsega zadolžen z vsakodnevnimi nalogami. Tudi vprašanje trgovskih zastopnikov oziroma trgovskih potnikov kot jih včasih imenujemo, je treba pogledati z novega zornega kota. Jugoslavija je za nas sicer enotno tržišče, toda znotraj tega tržišča je toliko razlik v navadah, v okusu, v načinu pristopa, da ni dovolj, da so naši zastopniki samo prodajalci in reprezentanti tovarne, ampak bi morali sami doprinašati svoj delež k politiki prodaje. Namen tega razmišljanja ni, da bi postavil določeno shemo o organizaciji prodaje, niti nima namena, da bi postavil določeno zahtevo po kadrovski okrepitvi prodajne službe. To razmišljanje hoče doprinesti le svoj delež k bodoči razpravi ob sprejetju gospodarskega plana za leto 1970. Ta razprava se bo morala dotakniti vprašanja organizacije prodajne službe, če hočemo, da bo (nadaljevanje na 5. strani) Spretnostne vožnje mopedistov na dan tovarniškega praznika 18. X. 1969 Uspele vaje enot civilne zaščite podjetja Na dan tovarniškega praznika je povdaril, da imajo člani dedne 18. 10. 1969. so se na dvo- lovne skupnosti pravico in dolž-rišču tovarne zbrale enote civil- nost, da se organizirajo za ob- Desetina PGD Kamnik je sodelovala na vajah rambo in zaščito svobode, suverenosti in nedotakljivosti države proti kateremukoli agresorju. Splošna ljudska obramba je integralni del naše samoupravne družbe, zato ima vsak občan pravico in dolžnost, da brani in varuje to kar si je ustvaril v obdobju socialistične izgradnje Jugoslavije. V morebitni vojni grozijo človeštvu spričo moderne -tehnike strašna razdejanja in nepredvidene človeške žrtve. Napadalec bo takoj uporabil vso svojo uničevalno tehniko, da bi ljudstvo uničil in ga prisilil k pokorščini. Čeprav je uničevalna moč tega orožja velika, se vseeno lahko učinkovito obvarujemo, če se bomo znali pravočasno zavarovati. Naš uspeh v boju proti vojnim učinkom tega orožja je odvisen od našega znanja, ki si ga mora pridobiti vsak član delovne skupnosti posebno pa pripadniki civilne zaščite. Nato je namestnik direktorja izročil gasilski enoti v uporabo novo motorko. Povdaril je, naj škrbi- ne zaščite podjetja, člani enot so bili oblečeni v novih oblekah, tako da se je enota od enote razlikovala po barvah. Na čelu razporeda je bila gasilska desetina, ki je dobila novo gasilsko motorko, za njo pa so stale e-note s tehnično opremo. Tako razvrščene enote so v položaju mimo pozdravile tov. Jenko Matija, kateremu je tajnik enot CZ tov. Konda Alojz predal raport. Ob navzočnosti predsednika občine, predstavnikov dmžbeno-po-litičnih organizacij občine in predstavnikov oddelka za narodno obrambo je tov. Jenko Matija kot namestnik direktorja tov. Marcijan Staneta, ki je bil iz zdravstvenih razlogov odsoten, pozdravil enote in spregovoril nekaj besed o pomenu in nalogah CZ v sistemu vsesplošnega ljudskega odpora. Med drugim Nekaj misli o organizaciji prodajne službe (nadaljevanje s 4. strani) reševanje problema nelikvidnosti postalo tudi stvarnost! Samoupravni organi tu ne bodo smeli biti ozki, ampak bodo morali reševati problem tako, da bo tudi z gotovostjo rešen v določenem obdobju. Pogosto se ob takih ali sličnih razpravah pojavlja strah pred novimi kadri, vendar, če hočemo stvari reševati z vso resnostjo, jo moramo nasloniti na strokovno delo, to pa lahko opravijo samo strokovni kadri. Smo pred sprejetjem novega statuta podjetja. Ta bo uzakonil novo, izpopolnjeno organizacijo podjetja, posebna novost pa bo večja samostojnost strokovnih služb, bistvena sprememba pa bodo novi izvršilni organi. Izvršilni organ, ki se bo bavil s komercialnimi vprašanji, bo moral imeti take kompetence, da bo kos povečanim nalogam, ki so u-vodoma naštete, realizacija pa bo morala sloneti na dosledni dovršeni moderni in strokovni prodajni službi. Misli, ki so tu nanizane, ne zajemajo v celoti vseh problemov okrog prodajne službe, hočejo pa biti vsaj majhen prispevek k bodočim razpravam zato, da bi SVILANIT uspeval tudi v bodoče vsaj tako kot doslej. VB Enote CZ podjetja pred akcijo Zaključujemo našo največjo investicijo Investicije v letošnjem letu niso majhne, nedvomno pa so največje v preteklem obdobju. Ta objekt je v zadnji fazi izgradnje. Nedokončana so nekatera obrtniška dela, montaža klimatske naprave in razmestitev opreme. Pričakujemo, da bodo tudi ta dela kmalu končana. Nova hala pa bo tako služila svojemu namenu. Objekt je projektiral INDUSTRIJSKI BIRO Ljubljana, izvajalec gradbenih del je SGP Graditelj, Kamnik. Stavba se je gradila 13 mesecev. V halo je vgrajenega 110 ton železa, koristne površine s kletnimi prostori in nadstropjem je 3.500 m2. Objekt bo stal z vsemi obrtniškimi deli vključno avtomatska vrata in klima cca 4,500.000.— din, to je 1.280.— din na m2. V halo je vgrajenega 3.200 m2 parketa, položenega 3.000 m2 aluminijevega stropa, montiranih 7 ton svetilk itd. Še noben objekt s tako obsežnimi dimenzijami ni bil zgrajen v tako kratkem času kot ta hala. Gradbena in obrtniška dela so solidno izvršena. V tem primem gre zahvala vsem izvajalcem del, zlasti pa SGP Graditelj, Kamnik. Zanimalo vas bo Koliko km si prevozil? Zagovorniki čistih računov trdijo, da se osebni avto menda ne izplača, če letno ne prevozi okrog 15.000 km ali več. Vozniki ki veliko vozijo, včasih kar z viška pogledajo na tistega, ki prevozi manj, češ, saj sploh nisi pravi avtomobilist. Statistika pa odkriva drugačno resnico, če ji smemo tokrat verjeti? Podatki povedo, da povprečen zahodnonemški avtomobilist prevozi na leto 16.800 kilometrov, angleški 11.500, francoski pa celo samo 9.500 km. K tem podatkom bi bilo morda za pripomniti, da pri nas ne vozijo vsi na lastne stroške. Koliko pride pri nas kilometrov na avtomobilista tega statistika ne pove. Ali smo vsi dobri vozniki? Če 'bi se vprašali, kdo izmed nas je slab voznik avtomobila, verjetno tega skoraj ne bi nihče priznal. Tako je tudi drugod po svetu. Podatki instituta za psihologijo iz Zapadne Nemčije po- jo za njo tako, da bo vedno pripravljena gasiti tovarniške objekte pred eventuelnimi vplivi u-ničujočega ognja. Želja nas vseh je, da je ne bi nikoli uporabljali in z njenimi curki podili iz tovarniških slemenov ognjenega petelina. Po teh besedah je izročil vodji desetine tov. Golob Alojz motorko, ta pa strojniku tov. Grden Francu s posebnim povdarkom, naj jo skrbno vzdržuje. Nato so enote v dvojnem nastopu krenile proti transformatorju. Tu je gasilska desetina izvajala vaje s petimi curki. Po končani vaji pa je bil dan alarm napada iz zraka. Za snovalnico so eksplodirale bombe in kmalu se je pokazal črn dim. To je bil znak, da gori skladišče preje in snovalnice. Na znak tovarniške sirene so gasilci in ostale enote CZ stopile v akcijo. Na pomoč je prišla tudi gasilska enota PGD Kamnik. Pod vodstvom poveljnika tov. Brleča so gasilci vajo uspešno izvajali v kombinaciji napada in obrambe. Tudi ostale enote CZ so zadovoljivo izvajale naloge. S tem kar so pokazali, pa še ne smemo biti zadovoljni. Potrebno bo treba še v bodoče bolj aktivno delati na usposabljanju vseh zaposlenih, zlasti pa pripadnikov enot CZ. Le tako usposobljeni ljudje bodo v primeru elementarnih nesreč ali nenadnega napada v primeru vojne sposobni uspešno reševati ljudi in premoženje. Konda Alojz vedo, da je dobra polovica za-hodnonemških voznikov zelo dobrih in komaj pet odstotkov je takšnih, ki menijo, da so njiho\e vozniške . sposobnosti podpovprečne. Pri tako dobrih voznikih se potem zastavlja vprašanje, kje so vsi tisti, ki avtomobilskim tovarnam na debelo režejo bel kruh, ko na drugi strani sebi brezobzirno uničujejo svoja vozila. To bi veljalo tudi za nas, ko smo skoraj na prvem mestu v Evropi pri prometnih nesrečah. Avtomobil na električni pogon. Nekaterim evropskim in ame riškim avtomobilskim tovarnam, ki si prizadevajo, da bi njihovi strokovnjaki skonstruirali ekonomičen in praktično uporaben avtomobil na električni pogon, se je sedaj pridružila še japonska firma Shibaura Elektrik. Javnosti je predstavila električno vozilo, ki se po zunanjosti v ničemer ne razlikuje od običajnega osebnega avtomobila. Podatki nam povedo, da doseže japonski električni avtomobil hitrost 100 km/h, da razvija njegov motor 27 KM in da z enkratnim polnjenjem lahko prevozi 300 kilometrov. Razgovor s člani kolektiva Vsi dobro poznamo tov. No-grašek Ivana, pridnega in vestnega delavca. Povsod ga srečujemo. Tedaj v hladnih dneh, ko skrbi za ogrevanje naših delovnih prostorov. Nikdar ni praznih rok, ko hiti po svojih opravkih, prenaša s seboj orodje in posamezne dele parnih napeljav. Če še zapletemo z njim kdaj v pogovor, to le redko uspemo, ker nima časa, takrat ne mlati prazne slame, pogovarja se o svojem tekočem delu in o nadaljnjih načrtih o izboljšavi parnega sistema. Poln je idej in to dobrih, katere želi uresničiti. Za seboj ima že nekaj zelo uspelo izvedenih racionalizacij in izboljšav, ki se s pridom uporabljajo v vodnem in parnem omrežju, kakor tudi pri samem kotlu in pri črpalkah. Njegove naloge in odgovornost niso majhne, vendar je do sedaj izpeljal vsako od zastavljenih mu nalog uspešno in kvalitetno. Vsakodnevnih skrbi mu ne manjka pri problemih s katerimi se vsak dan srečuje. Sedaj razmišlja, kako bo pri nastopajočem mrazu in pri neenakomernem odvzemu pare v konicah, ker se že sedaj proizvede do 6 ton pare, to se pravi spremeniti 6 ton vode v paro do 179° C. S kotlom je zadovoljen. Te dni bo preteklo 1 leto obratovanja brez zastojev. Nadaljnja skrb je montaža pa-parovoda in vodovoda v barvarni in še skrb za vzdrževanje. Problem je tudi z delovno silo, saj dela kotlarna z dvema delavcema manj kot predpisuje plan, kljub temu pa delo napreduje, saj ljudje ne delajo problema, če je treba z delom potegniti ali pa začeti sredi noči. S težavami in problemi se je začel srečevati pred 15 leti, ko je pri nas nastopil kot vajenec. Kotlarno je prevzel po odsluženem vojaškem roku. Sodeloval je v organih upravljanja in je bil eno dobo predsednik delavskega sveta, v upravnem odboru pa še sedaj sodeluje. Da bi izpopolnil svoje strokovno znanje, se je vpisal v delovodsko strojno šolo, katero obiskuje v popoldanskem oz. večernem času. Njegove želje za naprej tudi niso skromne. Želi si še 1 kotel in to zaradi lažjega preventivnega vzdrževanja in zaradi vse večje potrebe po odvzemu pare, tudi mehčalne naprave imajo premajhne kapacitete. Če se dogodi v kotlarni samo ena manjših napak, se takoj občuti v dveh tovarnah brez predhodnega sporočila. Pravi, da bi rad dočakal dan, ko bo imela tovarna lastno parno turbino z generatorjem. Kljub stalnemu intenzivnemu gretju plač pri nas ni mogoče odtajati, tako globoko so zamrznjene. Prejšnja leta je bilo v tem pogledu zelo v redu, sedaj so nas pa že v drugih tovarnah prehiteli. Na zaključku bi mu zaželel še mnogo uspehov pri njegovem delu in da bi se mu želje res uresničile. Tipizacija frotir brisač za zdravstvene zavode Slovenije V bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani smo v mesecu oktobru organizirali posvetovannje o uporabi frotirja v zdravstvenih zavodih, na katerega smo povabili glavne medicinske sestre in vodje nabav vseh slovenskih bolnišnic. Namen posvetovanja je bil sprovesti tipizacijo frotirja v zdravstvenih službah. Do sedaj je naše podjetje izdelovalo za zdravstvo samo brisačo dimenzije 50 x 100 cm v 380 gr. kvaliteti. Vendar je bilo ugotovljeno, da dimenzija in kvaliteta za zdravstvo nista najbolj primerni. Poleg tega pa je Frotirka Delčevo začela proizvajati brisačo enake dimenzije in kvalitete, ki pa je za 1,90 din kom cenejša od naše. Izhajajoč iz teh dveh dejstev ter iz dejstva, da zdravstvo nima dovolj finančnih sredstev, se je pristopilo k izdelavi druge brisače, ki bi bila cenejša, po otipu kvalitetnejša, po barvi in obliki pa primernejše za zdravstvene zavode. V povezavi s Skupnostjo zdravstvenih zavodov in predhodnim posvetovanjem z nekaterimi glavnimi medicinskimi sestrami, je razvojna služba podjetja izdelala nove predloge za uporabo frotirja v zdravstvenih zavodih. Izdelane vzorce smo na posvetovanju prediskutirali, delno korigirali in tipizirali sledeče proizvode: — frotir brisače dimenz. 50x80 cm v 380 gr. kvaliteti z emblemom ZZ, — frotir brisače dimenz. 90 x 130 cm v 320 gr. kvaliteti z emblemom ZZ, — frotir plašče za bolnike, — umivalne vrečke dimenzije 15 x 20 cm, — umivalne krpice dimenzije 40 x 35 cm. Prednosti tipiziranih brisač sta v tem, da so te izredno prijetnega otipa, katerega smo dosegli z beljenjem frotir-tkanine ter, da so cenejše od dosedanjih in tudi cenejše od konkurenčnih. Iz navedenega asortimana se vidi, da nam je uspelo na posvetovanju razširiti asortiman ponudbe frotir izdelkov za bolnišnice, kar istočasno pomeni, da obstojajo vse možnosti za povečanje potrošnje frotirja v zdravstvu. Da pa bomo to v doglednem času realizirali, bomo morali to področje tržišča intenzivneje obdelovati. V. K. S. Iz tovarniški^ nabiralnikov Hitro poteče mesec, ko moram pripraviti gradivo za Kamniškega tekstilca. Do člankov je kaj težko priti; skoraj bi rekel, da lažje na luno. Pred vsako izdajo se tolažim s tem, da bom morda le dobil v nabiralnikih kakšen prispevek. Toda tokrat sem ostal praznih rok. Zastavljam si vprašanje, če so naši delovni ljudje resnično tako nezainteresirani za dogajanja, ki smo jim priča v delovnem procesu, ali nam je vseeno kako vodimo in upravljamo podjetje ali pa smo o vsem dovolj informirani. Menim, daje veliko vprašanj — zakaj tako, in kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo bolje. Le volje in smelosti nam manjka, da bi se preko našega glasila pogovarjali o dobrih in slabih straneh našega dela in gospodarjenja. Zavedati se moramo, da smo proizvajalci in upravljale!. Iz tega združenega dela pa izhaja naša pravica in dolžnost, da smo informirani o poslovanju podjetja in da tudi sami sodelujemo pri oblikovanju teh informacij. Vi napredni proizvajalci vidite'naj- bolj, kaj je dobrega in kaj je slabega. Za dobre rezultate poslovanja se moramo boriti, da bodo še boljši, slabosti pa moramo odpravljati na vseh nivojih. Tako objektivno kritiko pa smemo izražati s posameznimi vprašanji organom upravljanja in strokovnim delavcem ali pa preko tovarniškega glasila. Samoupravni organi in strokovne službe so dolžne dati odgovor. Iz tega izhaja, da lahko vsak član delovne skupnosti zastavlja vprašanja in dobiva nanje odgovore. Spoštovani bralci, tokrat vam iz tovarniških nabiralnikov nimam kaj napisati. Res je, da prazni niso nikoli. Vedno se v njih kaj najde kot so vijaki, obvestila iz oglasnih desk itd. Pričakujem, da se boste v prihodnjem letu bolj »skorajžili« in mi kaj več pisali kot doslej. Vsem bralcem in sodelavcem Kamniškega tekstilca želim srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1970. Urednik: Konda Alojz Nenadna smrt Klemenc Petra Iznenadila nas je vest, da je prenehalo biti srce Klemenc Petra, ki je komaj pred dvema mesecema zapustil kot upokojenec podjetje Svilanit. Morda je tako hotela usoda. Tako se je veselil upokojitve, to pa je užival samo dva meseca. Morda bi bil še med živimi, če usodnega dne ne bi zašel v družbo, kajti njegova prezgodnja smrt je nastala v čudnih okoliščinah. Kot sin revne kmečke družine je moral že mlad trdo delati i se boriti za svoj obstanek. Živel je pri drugih ljudeh in je zato v svojem življenju poiskusil več grenkobe kot dobrote. Delal je v tovarni, po delovnem času pa je moral delati še pri drugih. Od dneva, ko se je ločil od svojih staršev ni več slišal toplih besed. Za to toplino je bil prikrajšan vse do svoje smrti. Razen nekaterih sodelavcev ni imel nikogar, ki jim je zaupal, da bi se mu potožil in si tako odtešil srčne bolečine in težave v katerih je živel. Včasih si je zavetje iskal tudi v družbi. Vsi ga niso mogli razumeti, še manj mu pa želeti pomagati. V taki družbi ga je doletela prezgodnja smrt. Pokojni Peter je bil rojen 27. 7. 1913 v Vrhpolju. V našem podjetju se je zaposlil L 7. 1954, kjer je delal do upokojitve 15. 8. 1969. Med delavci je bil priljubljen, kar izpriča udeležba članov podjetja na njegovi zadnji poti, ter cvetje ki mu je bilo poklonjeno v zadnje slovo. Od Petra so se na Neveljskem pokopališču poslovili svojci, znanci in nekateri člani podjetja s tihimi besedami »naj mu bo lahka domača gruda.« Po zmagi skupine pri vlečenju vrvi se prileže steklenica piva Valentina Kovača ni več med nami Globoko je vse člane delovne skupnosti, prijatelje in znance pretresla žalostna vest, da nas je dne 26. oktobra tako nenadoma po mučni in zahrbtni bolezni za vedno zapustil šef gospodar-sko-finančnega sektorja, pevec kamniške Lire in ljubitelj narave Kovač Valentin. Tov. Valentin je bil znan daleč naokoli, kar je izpričala velika udeležba ljudi, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zlasti so ga poznali ljubitelji petja, prirode in čebel. Ljubil je delo in vse življenje je znašal skupaj rezultate svojega dela kot čebela, ki je postal njen vzornik. Ljubil je lepote Kamniških planin, ki ponosno zrejo v svobodno sinje nebo. Tu si je ostvaril svoj dom, da bi v jeseni svojega življenja z ženo Heleno mirno živel in občudoval stvaritev prirode, ki ga je obdajala. To pozornost in spoštovanje -mu je priroda tudi vrnila, saj so mu topli sončni žarki na dan pogreba izza Krvavca pošiljali zadnji pozdrav. Njegov prerani grob pa je bil zasut z jesenskim cvetjem. Tov. Valentin je bil rojen 8. 2. 1918 v Šentvidu pri Ljubljani. Njegova mladost je bila trda, kajti oče je le težko s svojim zaslužkom preživljal štiri otroke. Že mlad je šel po svetu za vsakdanjim kruhom. Prvo zaposlitev je dobil v tovarni »Bata«, sedaj »Borovo«. Po vojni pa je služboval v Šoštanju in Kamniku. V tovarni Svilanit se je zaposlil 1. 7. 1960 kot šef računovodstva. Bil je vesten, natančen in pošten delavec. Kot izkušen gospodar in finančnik je znal vedno najti ustrezno rešitev tudi kadar je bilo najtežje. Ravno v tem času je podjetje doživelo velik gospodarski razvoj, za kar gre tudi njemu zasluga. Ni se ustrašil še tako težkih nalog pri nenehni skrbi za sredstva, ki jih je podjetje rabilo za svoj razvoj. Čeprav obremenjen z delovnimi nalogami, je še vedno našel toliko časa, da je sodeloval v pevskem društvu Lira, v prostem času pa se posvetil domu, čebelam in prirodi. Ob odprtem grobu se je od Valentina poslovil v imenu podjetja Jenko Matija, pevci Lire pa so mu zapeli v slovo. Ob zvokih godbe pa so pogrebci položili v grob njegove posmrtne ostanke k večnemu počitku, Tov. Valentin nam bo ostal v trajnem spominu kot skromen in pošten mož, ki je tako hitro in tiho odšel od nas, ne da bi dočakal svoj zasluženi pokoj. Kadrovske vesti POROKE: Sušnik Franc Urbanc Ana por. SUŠNIK Peterlin Pavla por. RUČIGAJ Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče in zadovoljstva. ROJSTVA: Virijant Marija — sina Hubad Ivanka — sina Orehek Milka — hčerko. Spruk Zalka — hčerko Kodrič Anica — sina SPREJETI NA DELO: Smolnikar-Bolhar Andreja v OE 31 Tropšek Franjo v OE 13 Huič Zvonko v OE 13 ODŠLI IZ PODJETJA: Štrekar Angela iz OE 10 — v po- Cimprič Ignac iz OE 20 — v pokoj Kregar Jože iz OE 20 — v pokoj Praprotnik Branko iz OE 15 — lastna odpoved Šimenc Štefka iz OE 10 — sporazumna razrešitev Kovač Valentin iz OE 30 — zaradi smrti Kregar Milan iz OE 13 — k vojakom. NESREČE PRI DELU: v času od 15. 9. 1969. Pančur Marija iz OE 13 — obratna nezgoda Maček Jože iz OE 15 — obratna nezgoda Humar Maks iz OE 15 — obratna nezgoda Humar Ivan iz OE 13 — obratna nezgoda Bevec Marija iz OE 10 — na poti v službo Vesela abeceda Ančka na upravi streže, Brane je vesel možak, Cene rad kravate reže, Čiro velik je junak. Darko ime je praslovansko, Emil se na vse spozna, Firbec tud' ime je kranjsko, Gustelj bil bi le doma. Hubert je ime neznano, Ida heca ne pozna, Janez vpije na Ivano, Korel lep’ga fička ima. Lojze paragrafe zbira, Marjan kupcem se smehlja, Nada se pred špeglom obira, Olga v tkalnici skaklja. Pavle karte nam prebija, Rudi je prijazen mož, Silvu vzorci so manija, Špela d’narja da cel koš. Tine je kovač finančni, Urška ljubi le denar, Volk je nenasitnež lačni, Zvone kolne kot Madžar. Ž je ta, ki odveč mi hodi, žal, ne morem več naprej, žalost ta pa me ne moti, živel Svilanit — juhej! spesnil (upam, brez zamere) AT JNT see, cl ml set le m 1 z £& ira. le a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 -16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 ZY 28 29 30 31 32 VODORAVNO: L Prestavitev kralja in trdnjave pri šahu, 7. mesto v Bosni, kjer je bilo L zasedanje AVNOJA 1. 1942., 12. forma, podoba, način, 13. mesto v južni Turčiji, 14. avstrijski smučarski skakalec, ki je prvi skočil čez 100 m na planiški skakalnici 1. 1937 (Sepp, skočil 103 m), 15. oblika projekcije, 16. ime jugosl. političarke in javne delavke Babovič, 17. tokovni od-jemnik, 18. kratica za »in tako dalje«, 19. muslimanski bog, 20. nebesni pojav, 23. vrsta kita, 25. Avar, 26. kratek eskimski krznen plašč, 28. slovita umetnostna galerija v Madridu, 29. samec nočne ptice, 30. vino iz posušenega grozdja, 31. ime slovenske slikarke Kobilice, 32. skupina narodov v Evropi. NAVPIČNO: L žepne rute, 2. okret, del tovarne, 3. slov. partizanska brigada, ki ima ime po narodnem heroju in je v glav- nem operirala na Štajerskem, 4. Verdijeva opera, 5. kratica za »dekaliter«, 6. enaka samoglasnika, 7. slov. gledališki in filmski igralec (Miha), 8. malik, 9. naziv za hajduškega poglavarja, 10. ljubkovalno žensko ime, 11. »četrta dimenzija«, 15. ozek pas blaga, 17. pritisk, 19. pristanišče na severu Turčije ob Črnem morju, 21. discipliniran, točen, 22. prvi osnutek, skica, 24. država na Srednjem vzhodu, 25. kraj pri Subotici, 26. športni prvaki, 27. kratica za našo vojsko med vojno, 28. sestavljenka, ki izraža simpatično razmerje do pojma, ki ga ima osnovna beseda, 30. kratica za »primer«. Za pravilno rešitev križanke in rebusa so razpisane 3 nagrade in sicer: L brisača FALA, 2. brisača KOLPA, 3. brisača VOLGA. Rešitve pošljite na uredniški odbor v roku 10 dni po izdaji, Za smeh in dobro voljo Razlaga sanj Zjutraj, ko se je mož zbudil je vprašal ženo kaj pomeni, če sanjaš o podganah. Povedal ji je, da je videl v sanjah štiri podgane. Prva je bila debela kot mačka, dve sta bili tako suhi, da sta komaj hodili, četrta pa je bila slepa. Vse štiri so se vrtele okrog njega in jih ni mogel prepoditi. Žena je na to malo pomislila in možu takole razložila sanje: Debela podgana je gostilničar, ki mu venomer nosiš svoj denar, ki ga težko zaslužiš, obe suhi podgani sva jaz in otrok, slepa podgana pa si ti sam, ker ne vidiš vsega zla v katerega lezeš. m. m. s. Rad bi se najedel Janez je po dolgem času prišel k sorodnikom na obisk. Bil je hudo lačen in je komaj čakal, da bi mu kaj postregli. Nihče ga ni vprašal, če bi kaj jedel ali mu kaj ponudil. Ni si vedel kako pomagati, pa vpraša šestletno nečakinjo: »Polonca kdaj pa pri vas kosite?« »Navadno ob enih,« pove deklica, »če je pa kdo pri nas, počakamo, da odide.« Okno brez zaves »Dragi sosed, vi bi sl morali kupiti zavese za na okna,« reče Nace. »Včeraj sem videl ko sem šel mimo hiše, kako sta se z ženo poljubljala.« »Motite se Nace! Včeraj sploh nisem bil doma, ker se ravnokar vračam.« Tok n«?in priilonjani* lestve |E Strajno neveren. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: 1. Koblenz, 7. spust, 12. obleka, 13. Šantel, 14. sloka, 15. bil, 16. Ana, 17. taca, 18. aorta, 20. O. K., 21. Hitchock, 24. T(homas) B(eecham), 26. Ni-cea, 27. Erna, 30. rep, 32. grm, 33. Atair, 34. Oradea, 36. bralka, 37. stvar, 38. svaljek. Navpično: 8. p(leno) n(omine), 36. B(ožo) V(odušek). Pravilna rešitev rebusa je SNOVALO. Poslanih je bilo 5 rešitev, od katerih je bila samo 1 pravilna. I. nagrado je prejela tov. Kobe-tič Marija. Brez besed REBUS »Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Konda Alojz Naklada 500 izvodov Tiska: »Papirkonfekcija« obrat tiskarna Krško Obiščimo Dolenjsko! BESEDA, DVE O KOSTANJEVICI NA KRKI, NJENI PRIRODNOSTI IN O CVIČKU Kostanjevica je v zgodovinskem in kulturnem pogledu svet zase. Specifična po svoji zgodovinski preteklosti, po vrhunskih arhitektonskih spomenikih, po kulturnih festivalih, po likovnih umetninah in po prirodnih dobrinah, zlasti po cvičku. V zgodnjem srednjem veku je kraj pripadal Veliki Karantaniji. Ko se jc ta začela drobiti v krajine-marke, je bila Kostanjevica v Posavski marki. Leta 955 je Kostanjevica prešla v sklop Slovenske marke in postala njena najpomembnejša in najbolj vplivna naselbina. Zaradi morfološke in geografske strukture, preko katere so vodile že v starem veku važne prometne poti ob Krki, je bila Kostanjevica zelo ugodna za zgodno naselitev raznih narodov. Kostanjevica je za Ptujem najstarejše slovensko mesto. Kot mesto se omenja leta 1252, medtem ko je bila Ljubljana v tem času še trg. Kostanjevica se po virih prvič omenja leta 1091. V lasti so jo imeli plemiči Breže-Seliški, ki so jih nasledili leta 1143/44 koroški vojvode Spanheimi. Važen spomenik v mestu je župna cerkev sv. Jakoba, eden najpomembnejših spomenikov romanske arhitekture pri nas. Nastala je sredi 13. stoletja, ko so gradili samostan. Nadomestila je prejšnjo, po starosti častitljivo cerkev, ki je po mnenju nekaterih zgodovinarjev veljala za eno najstarejših cerkva na slovenskih tleh. Da je obstojala, nam, ne glede na druge zgodovinske vire, dovolj zgovorno priča listina iz leta 1220. V tej listini je naveden kot priča kostanjeviški župnik Adalbert (Schumi UK. II. št. 35). Sedanja cerkev ima dva pomembna romanska portala. Po vrednosti jih uvrščamo v skupino Trogirja. V mestecu je zanimiva tudi cerkev sv. Miklavža. Cerkvici daje veliko vrednost poslikan prezbiterij, ki ga je okrasil domačin, akad. slikar Jože Gorjup. Nadvse pomemben je bivši kostanjeviški samostan, ustanovljen leta 1234. Težina njegovega gotskega sloga predstavlja vrhunski dosežek stavbarske kulture sredi XIII. stoletja. Zlasti samostanska bazilika je spomenik svetovnega slovesa in pomeni trajno privlačnost za Kostanjevico in vso Slovenijo. V sedanji dobi pa je Kostanjevica zažarela s Formo vivo v prelepi luči sodobnega evropskega umetniškega vzpona. O tem priča nešteto lesenih plastik priznanih umetnikov, kiparjev raznih narodnosti z vsega sveta. To je lepa galerija kiparskih del v lesu, postavljenih na nekdanje samostanske vrtove. Galerija je živ utrip človeškega duha, velike družbene veljave in hkrati turistična znamenitost. Tudi Gorjupo-va galerija v osnovni šoli spada k njej. Galerija hrani nad 700 likovnih del, ki so jih ustvarili mojstri raznih dežel. Prav tako je vzpodbuden in privlačen Lamutov salon za občasne razstave in Dolenjski kulturni festival s svojimi vsakoletnimi prireditvami. Kostanjevica pa je tudi kraj počitka in razvedrila. Razvedri nas že sam pogled na privlačno Krko, ki pošumeva pesem o sreči in lepoti. Njen tihi, prebivalstvo v tem predelu Dolenjske. Po sprehodu ob njej se človeku pomiri razburjeno srce, v njem vznikne nov delovni polet, v njem se porajajo nove zamisli, sveži navdihi . . . Izleti v okolico pa nam bodo pričarali še večje lepote. Že en sam izlet v Opatovo goro, v nežno zelenje in vriskajoče cvetje človeka pomladi in osreči. Odsev te gorske lepote pa bo posebno občutilo njegovo srce ob pogledu na prelep dolenjski svet, na Kum, na Kamniške planine, na Karavanke, na Pohorje, Donačno goro itd. Zdi se, kakor da bi venec naših planin zvesto bedel nad našo Dolenjsko. Kamor tu gori pride pomlad, tam vzklije čudovito cvetje, tudi tako. kakršnega botanik označuje za redko. Tu nabirajo za tov. zdravil »Krka« posebna zdravilna zelišča. Za prijatelja lepih izletov bo mikaven tudi hrastov gozd Krakovo, ki je med na j večjimi v Sloveniji. Številne generacije kostanjevi-ških meščanov so zrasle z njim in se krepile v poeziji njegovih legend in v življenjski družbi raznega rastlinstva in živalstva, ki sta nastali pod okriljem tega gozdnega velikana. Kostanjevica je znana tudi po svojem turizmu: lov, ribolov, veslanje, plavanje, taborjenje, jamarstvo in podobno so glavne turistične dejavnosti, ob zadovoljivih gostinskih storitvah. Poleg navedenega je Kostanjevica znana tudi po cvičku. Turistični leksikon, objavljen v Turističnem Vestniku A-B-C-, »Modra stran« št. 4/59, prinaša o cvičku med drugim tole: »Cviček je svojstveno vino. Pridelujejo ga v posavskem rajonu, prvotno pravo domovinsko pravico pa je imel v ožjem gorjanskem okolišu. Pozneje so nadeli oznako »cviček« tudi bizeljskemu rdečemu vinu, čeprav stvarno to ni isti tip in se obe zvrsti razlikujeta tudi po kakovosti. Cviček je vino svetlordeče barve, navadno kislejšega okusa, alkoholna stopnja mu je nižja do srednje. Trta, ki ga rodi je kavščina (žametna črnina). Svoj prispevek daje tudi rdeča kraljevina. Zaradi razmeroma precejšnje vinske kisline je to vino-precej stanovitno — zelo priljubljena pijača številnih prijateljev te vinske kapljice-uporabljano in cenjeno medicinsko vino, zlasti v primerih sladkorne bolezni. Za pridelovalno središče naravnega cvička velja danes Kostanjevica; v ondotni vinarski zadrugi utegne biti osredotočeno tudi trgovsko središče . . . Za vinsko trgovino skrbi v polni meri naslednik bivše vinarske zadruge, Agrokombinat Krško, ki obnavlja trtne kulture, skrbi za sloves cvička in pripravlja dela za zaščito cvička. Ali ni torej Kostanjevica zares svet zase? Ali se ne preliva vse v Čudovitem soglasju: narava in človek, rastline In živali, gozd in voda, umetnost In gostoljubnost? Pustimo mestni tlak, pojdimo v naravo, v Kostanjevico, da se srce naužije prirodne in duhovne lepote. Jože Likar