Tedaj XX*XX List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopoši'',a do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje cd enostopne pctitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Slov. kršč. socialna zveza za Štajersko ¡n Zveza slov. mladeničev imata v nedeljo, dne 22. nov. t. 1. predpol-dan ob V211- uri ¥ Cel j as w ^¡rostorih ni9«4! bslem volu". Društva, zveze, možje, mladeniči, udeležite .se zagotovo zbora in agitirajte za mnogoštevilno udeležbo! NB. Opozarjamo, da se začne zbor oi '/„11., torej pol ure prej kakor je iiazuaiijeno na letakih iu lepakih. Ljudsko zavarovanje. Vlada je že dolgo nameravala izdati zakonski načrt zavarovanja za onemoglost in starost, toda samo za delavce. Vendar so kmečki poslanci, med njimi tudi naši slovenski, pritiskali tako krepko na vlado, da se je odločila raztegniti zavarovanje tudi na kmete in obrtnike. Sedaj je predložila vlada poslancem načrt, v katerega so sprejeti tudi kmetje in obrtniki. Ko se snide zopet državni zbor, se bo gotovo kmalu začelo posvetovanje o vladinem zavarovalnem načrtu, najprej v odseku, potem pa v zbornici. V načrtu je povedala vlada, kako si ona misli in želi zavarovanje, po poslancih pa mora ljudstvo povedati svoje mnenje in svoje želje. Za to pa priobčujemo najvažnejše točke iz vladnega načrta, da se naši kmečki čitatelji seznanijo ž njim. 1. Za starost se bodo morali zavarovati tudi vsi kmetje in obrtniki, katerih letni dohodek ne znaša nad 2400 K, torej vsi tisti, kateri ne plačujejo nobenega dohodninskega davka, in tisti, kateri ga plačujejo samo od 2400 K. Izvzeti so posestniki in obrtniki, ki imajo redno več nego po dva posla ali pomočnika. Med posle se ne štejejo člani domače družine. Potemtakem pride na Slovenskem velika večina kmetov in obrtnikov do zavarovanja. Zavarovati se morajo tudi vsi nad lGletni posli in poljski ter gozdni delavci, pa tudi vsi nad 16 let stari domači, ki delajo doma. 2. Preskrbnina se prične vleči s končanim 65. letom in se dobiva do smrti. Izračuna se tako-le: država da za vsakega zavarovanca 90 kron na leto; od tega, kar je sam plačal, dobi petkrat toliko vsako leto, kolikor je povprek plačeval na leto; vrh tega pa še dve desetini od vse svote, kar je je plačal skozi vsa leta. Denimo, da je kdo plačeval od 16. do 65. 1. vsak mesec po eno krono; potem bo dobival 90 kron in (5krat 12 kron = 60 kron) in (dve desetinki od 49 krat 12 K = 117.6); torej skupaj 90 in 60 in 117 = 267 kron. Poglavitna reč je ta, da bo država tudi za kmete in obrtnike dajala po 90 kron iz državne blagajne. 3. Kmetje m obrtniki bodo morali plačevati po 1 krono na mesec; če pa nimajo nad 480 K letnih dohodkov, pa po 50 v na mesec. Za člane domače rodbine, če nimajo stalne plače, bo znašal prispevek tudi po 50 v na mesec. Za posle in poljedelske te** gozdne delavce se bo plačevalo z ozirom na njihovo letno plačo, v katero se bo vštela tudi vrednost hrane in stanovanja, če ga dobivajo. Do 240 K letne plače bo znašal prispevek 50 v, do 480 K 1 K in do 720 K 1.50 K na mesec. Za kmete in obrtnike bodo imeli deželni zbori pravico skleniti tudi večje svote na mesec, da se jim tako letna preskrbnina zviša. Ce bi n. pr. plačevali po 2.50 K na mesec, bi po 40. letih vlekli po 480 K na leto. Plačevanje se bo moralo urediti tako, da bo čim najbolj priprosto. Najprimernejše se nam zdi, da se vplačevanje zvrši po markah. Kdor je dolžan plačati, kupi marke in jih napopa na papir, ki je za to določen, pa ga pošlje zavarovalnici. Za posle •in delavce bo moral plačevati polovico gospodar, i Breme, ki ga naloži nova postava, je za marsikoga ; veliko, toda pomisliti moramo, da odpade občinam i skrb za reveže, da brez dvojbe na kmetih vsled tega ; zavarovanja posli in delavci ne bodo tako silili v mesta in da bo mirnejše gledal vsak zavarovanec na svoja stara leta. 4. Vsak kmet in obrtnik bo moral vsaj 4 leta plačevati zavarovalnino, da bo vlekel preskrbnino. Ko se postava sklene, se bodo morali vsi, ki še niso nad 60 let stari, zavarovati. Posel in delavec bo moral pa plačevati vsaj 30 let, da bo deležen preskrb-nine. Za začetek je pa v postavi izjema: Tisti, kateri se bodo zavarovali tekom enega leta, ko bo postava sklenjena, bodo tudi že po preteku štirih let (200 tednov), v katerih bodo plačevali zavarovalnino, dobili pravico do preskrbnine. Potemtakem bodo vsi pod 60 let stari delavci in posli ob začetku postave deležni njenih dobrot. 5. Ko zavarovanec, kmet ali obrtnik, ki je plačeval po 1 K na mesec, četudi že vživa preskrbnino, umrje, dobi njegova žena 150 K; vsak otrok pod 16. leti pa 75 K. 6. Dekle, ki je doma delala, in bila od 16. leta zavarovana, lahko, ko se omoži, še naprej plačuje zavarovalnino. Ce pa neče, se ji, ako je bila vsaj 4 leta zavarovana, povrne polovica za njo vplačanih zneskov. 7. Zavarovanec, ki gre na tuje (n. pr. v Ameriko), ne izgubi svojih pravic, če se zglasi tako, kakor bo predpisano. Ce ostane trajno v tujini, in ima pravico do preskrbnine, se mu izplača enkrat za vselej trojna preskrbnina. 8. Zavarovanje za starost bodo vodili posebni okrajni zastopi in deželni zastopi za socialno zavarovanje, in državna blagajna za starostno zavarovanje. V vseh teh zastopih bodo imeli tudi kmetje in obrtniki svoje zastopnike. Za upravo bo dajala država po dva milijona kron na leto. Tako govori vlada! Sedaj naj pove tudi ljudstvo svoje mnenje, ter je naznani poslancem, da bo zavarovanje prineslo tudi kmečkemu ljudstvu one dobrote, ki so mu potrebne na stare dni in v času onemoglosti ! Skupščina spodnještajerskih zadrug v Celju. Pododbor Zadružne zveze v Mariboru je sklical na dan 12. t. m. skupščino spodnještajerskih zadrug v Celju, katere se je udeležilo okrog 100 zastopnikov zadrug iz Spodnjega Štajerskega. Ta sijajna udeležba zadrugarjev, večinoma kmetov iz Spodnjega Štajerskega, je najboljši odgovor na vse nesramne napade liberalcev na našo organizacijo in naše zadrugarje, ker kaže, da ljudstvo razume naše delo in ve isto tudi ceniti. Iz obširnega poročila, katero prinašamo v „Gospodarskih Novicah", PODLISTEK. Vesela zgodbica iz nekega kraja. K nam je prišel pred nekaj časom mlad zdravnik vsega zdravilstva. Ime mu je bilo Knez. Ni pretekel niti teden, a on je že imel dovolj dela, dovolj pači jentov. Bile so to posebno mlade gospodične, katere je komaj utegnil obiskavati. Komaj je obiskal gospoda ravnatelja Jelena, katerega hčerka je, odkar je prišel k nam mladi zdravnik, imela strašen glavobol, je že hitel h gospodični mesarja Zajca, katero je vratna bolezen mučila, odtod pa k lesotržcu Pirnatu, katerega hčerki so boleli beli zobeki. Kratko: gospod Knez je imel dovolj dela. A ne samo mlade, temveč tudi starejše gospodične, ki so že pred leti obhajale (seveda na tihem) 25Ietnico svojega rojstva, so začele nenavadno bolehati. Največkrat je moral priti k ravnateljevim in mesarjevim, čeravno mu to ni neslo velikega dobička. Rodbini gospoda ravnatelja in mesarjeva ste stanovali v obližju. Nekega jutra je stala „slučajno" soproga gospoda ravnatelja pri oknu in videla, kako hiti gospod zdravnik Knez k mesarjevim. „', , spet je nekaj tej mesarjevi Mari! Menda si mesarjevi mislijo, da nihče ne ve, zakaj vabijo go-;spoda Kneza v hišo!", je rekla gospa Jelen in obr* nivši se k prihajajoči hčerki, reče: „Rozika, ali te ne boli več vrat? Kaj pa tvoja glava ?" „Oh, danes me boli hujše kakor včeraj", odgovorila je z jokajočim glasom Rozika ter se je prijela z obema rokama za glavo. „Srček moj, zakaj pa to nisi 2e prej rekla?", je rekla gospa Jelen, pomilovajoč jo. „Saj bi bil zdravnik že zdavnaj lahko tukaj! Pri mesarjevih ga tako ni treba!" In komaj to izreče, hiti v kuhinjo ter naroči dekli, naj nemudoma gre po zdravnika. Dekla pusti vse in hiti v stanovanje po gospoda Kneza. Ker pa ga ni našla doma, se vrne in poroča, da ga ni doma. „Hiti k mesarjevim, morda so si ga tam pridržali!", velela je gospa dekli, ki je odhitela k mesarjevim. „Saj gospodična ne bo umrla", je osorno rekla „gospa Zaje, ko je slišala, po kaj je prišla dekla. „Recite milostljivi gospej, da gospod zdravnik ne more prej priti,, dokler ne opravi vse pri nas!" Dekla poljubi gospej Zaje roko in odide. Ko je prišla domu, je povedala, kar je pri mesarjevih slišala. „Glejte no!", je vzkliknila gospa Jelen, „kako ta mesarica zna lepo govoriti! Da ne bo naša Rozika umrla! In njena Mara bo — ne?! In ko bi tudi umrla, gospod zdravnik ne bo solzice za njo potočil! Našo Roziko boli glava, da bi lahko razpočila, pa naj Čaka?" Po teh besedah je začela gospodična Rozika še bolj ihteti, da potrdi materine besede, ki ji je hitro priporočala, naj se vleže v posteljico. „Bomo že videli, kdo je bolj bolan, ali mesarjeva Mara ali ti!", nadaljevala je gospa Jelen, od-stiljajoč razvajeni hčerki postelj, v katero se je ta hitro podala. „Mama, kaj pa, ko bi Mari vendar bilo bolj hudo kakor meni?" je polglasno rekla hčerka materi. „Imaš skoro prav, ljubo dete!", odgovori po kratkem premišljevanju gospa Jelen, „a temu lahko pomagamo. To-le zavžij, da oblediš in bo!" Hčerka stori; kakor ji je mati svetovala in za- ; vžije neki prašek. Posledice so se hitro prikazale. ' Namišljen glavobol in vratna bolezen sta izginila, za to pa jo je začel resnični želodčni krč prijemati. Kmalu nato pride zdravnik, predpiše Roziki želodčne kapljice in odide, čeravno si je gospa na vso moč prizadevala, da bi ga še pridržala za nekaj časa pri Roziki. S tem še ni bilo vse skončano. Ko je prišel gospod ravnatelj domov, mu je gospa potožila, kako razžaljivo je mesarica o njuni hčerki govorila. Gospod Jelen, ki ni bil mesarjev poseben prijatelj, je nevoljno zmajal z glavo ter obljubil, da bo mu že zvečer povedal, kar mu gre. In zgodilo se je. Zvečer je že mesar za mizo sedel, čakajoč na „partijo", ko pride gospod ravnatelj. Beseda je dala besedo in oba gospoda sta se pošteno sprla. Četrt ure sta se že prepirala, ko je gospod ravnatelj ves razburjen vzkliknil: „Vaša Mara je prav za prav za to bolna, da bi mogli na ta način zdravnika privabiti v hišo, razumete? A če si mislite, da si jo bo zdravnik vzel, se strašno motite, ljubi gospod Zaje!" „In vašo Roziko si bo vzel, ne? Boste še čakpli, gospod Jelen!", je porogljivo rekel mesar. V tem se odprejo vrata in v sobo stopi zdravnik Knez, ki je konec prepira za vrati slišal in zdaj rekel: „Ne razvnemajta se, gospoda! V tej reči odločim sam, če dovolita. Poslušajta torej! Obe dve gospodični mi ugajata, a vzel si ne bom nobeno za ženo, in sicer: 1. zato ne, da nobenega iznod vaju ne razžalim, 2. za to ne, ker nočem imeti soproge, ki je vedno bolna!" In mirna je bila Bosna. Gospod Jelen je vzel klobuk ter se priporočil i« kmalu za njim gospod Zaje. Od tistega dne ste obe gospodični zdravi in gospod Knez ima sicer dva pacijenta manj, a nesrefr» nega so radi tega ne čuti. Današnja iterilka Ima «,Gdarake Novloo« kot prilogo. je razvidno, da je naša organizacija, ki šteje že 83 članic, najmočnejša zadružna organizacija na Spodnjem Štajerskem, razvidno je pa tudi naše delo, ker se je število zadrug od leta 1900 naprej več kakor po-trojilo. V pododbor so se volili gospodje: dr. Korošec, dr. Verstovšek, Ivan Gorišek, dr. Holinjec, Jože Oz-raec, dr. Povalej, M. Matek, dr. Jerovšek in dr. Ben-kovič. Ustanovil se je skupni zadružni lond, v katerega bodo vse zadruge prispevale znesek, ki tvori 5% čistega dobička zadrug. Namen tega fonda je pospeševanje zadružništva, vzlasti onih zadružnih vrst, katere potrebujejo več kapitala. Pri posameznih točkah dnevnega reda se je vnela živalina debata in obravnavale zelo važne gospodarske zadeve kakor naše stališče napram kmetijski družbi in kmetijskim podružnicam, razpravljalo se je o nakupovalnih in prodajalnili zadrugah, nala- lepo molčala in kes obudila s trdnim sklepom boljšati. Politični ogled se po- ganju pupilarno varnega denarja, zadružni banki, (sedaj zadružni šoli v Ljubljani, blagovnem prometu, zavarovalnici za ogenj itd. Predsednik Zadružne zveze v Ljubljani, gospod dr. Krek je opetovano posegel v debato in dal marsikatera zelo važna navodila. Na to se je vršil kratek poučni tečaj, v katerem so se razpravljale najvažnejše določbe glede načel-stva in nadzorstva, sej in revizij. Nadrevizor VI. Pu-šenjak je omenjal marsikatere pri revizijah najdene napake, in pozival vse zadruge, da naj delujejo na to, da bo poslovanje v zadrugah vzorno. Zborovanje je trajalo približno uet ur in se mo ra pohvalno omeniti, da so zborovalci z napeto pozornostjo sledili posameznim točkam dnevnega reda. Lepo uspelo zborovanje in dosedanji uspehi so nam porok, da bode naša organizacija, katera že sedaj šteje toliko vnetih in nesebično delujočih zadružnih delavcev, izvedla tudi ostale točke svojega gospodarskega programa in tako povzdignila gospodarsko blagostanje kmečkega ljudstva. Za pravice slovenščine. Stev. 131 celjske „Domovine" nas dolži obrekovanja „najuglednejših" članov Narodne stranke. Do-tični uvodnik v „Slovenskem Gospodarju" navaja sama dejstva 111 niti dr. Kukovec niti dr. Stiker si ne upata teh dejstev utajiti. Kar se tiče dr. Stikerja, ki je kot zastopnik slovenske stranke pri popolnoma slovenski razpravi edini nemški govoril, ga zagotovimo, da ga prosimo takoj odpuščenja, če bo enkrat dr. Ja-bornegg kot zastopnik dr. Hrašovčeve pisarne za bornih 10 ali 15 kronic pri sicer popolnoma nemški obravnavi slovenski plediral (govoril). Dr. Stiker lahko smatra različne bralce inbrav-ke „Domovine" za tako naivne, da mu bodo verjeli, da ni mogel slovenski pledirati, ker mu je dr. Jabornegg izročil nemško informacijo, ali ker si je mislil, da se je kmet (!) kozjanskega (!!) okraja nemški zagovarjal. Dr. Stikerjeva dolžnost je bila, si prej dotični akt pogledati. Sicer je pa tudi lahko iz slovenskega referata posnel, v katerem jeziku se je kmet zagovarjal. Mi si ne damo peska v oči nasuti. Nadalje se sklicuje „Domovina" na splošno prakso slovenskih liberalnih odvetnikov. „Domovini" povemo enkrat za vselej, da odklanjamo z vso odločnostjo sklicevanje na prakso celjskih slovenskih liberalnih odvetnikov kakor njih pomagačev. Pribijemo še enkrat, da je dr. Stiker brez potrebe zapostavljal svoj materni jezik. Tudi dr. Kukovec ne taji dejstev, katere mu j rimo. Ampak naši poslanci so šli „Slovenski Gospodar" očita. Izgovarja se s tem, da • —~— zna zatoženec Segh edino nemški in da so tudi priče v- duhovniki — nemški izpovedale. Priče so res, seveda docela po nepotrebnem, nemški izpovedale. Dr. Kukovec je hitro zapazil pezdir v očesu svojega bližnjega, le bruna v lastnem ne vidi. A da priče nemški govore nasproti obtožencu, ki zna le nemški, je umljivo, saj bi se moral sicer tolmač rabiti. Zagovornikov govor pa je namenjen sodnikom in ne obtožencu, kakor misli dr. Kukovec. Iz tega sledi, da bi se morali slovenski odvet-niki-zagovorniki dosledno posluževati slovenskega jezika brez ozira na to, če je zatoženec Slovenec ah Nemec, in sicer zato, ker tudi nemški odvetniki brez ozira na zatoženčevo narodnost izključno nemški ple-dirajo. Dosti žalostno pa je, da moramo še le mi na to opozoriti najuglednejše člane Narodne stranke, najboljše izmed najboljših. Tudi dr. Kukovca hočemo takoj odpuščanja prositi, če nam navede le eden slučaj, da je nemški odvetnik za slovenskega klijenta slovenski plediral. Na- j ravnost klavern pa je dr. Kukovčev zagovor v zadevi nemškega zapisnika pri okrajnem sodišču. Zakaj ni dr. Kukovec še tega povedal, da mu je dr. Hočevar oči zavezal, ko je nemški zapisnik podpisal. Tudi tukaj ga hočemo prositi odpuščenja, če nam pojasni, zakaj je zapisnik z Likarjem slovenski spisan, s Ku-kovcem pa nemški. Odgovor: Zato, ker ie dr. Kukovec nemški izpovedal, in le to smo trdili. Danes še pristavimo, da je to nepotrebno zapostavljanje materinega jezika. Z vso odločnostjo pa zavračamo trditev, da je častikraja pri klerikalcih na dnevnem redu. Mi smo gola dejstva navedli. Da tista niso dotičnima gospodoma prijetna, je razumno, a časti nismo nobenemu kradli. Klerikalci so vzvišeni nad marsikaterim, ki jih zaničuje. Kajti njim ni narodnost molzna krava, oni ne identificirajo žepa z ro-doljubjem. To je naša zadnja beseda o tej zadevi. Dr. Ku-koroc in dr. Stiker bi bila najbolje storila, ko bi bila — Novi ministri. Toliko src je vneto koprnelo po ministrskih časteh! A vsa upanja so padla v vodo. Cela in Nemci se niso mogli sporazumeti zaradi skupnega postopanja, in vsled tega tudi ni prišlo do skupnega ministrstva, v katerem bi seaeli zastopniki državnozborskih strank. Baron Bienertli je vsled' tega bil primoran sestaviti ministrstvo iz samih uradnikov. Le ministri rojaki so vzeti iz poslanskih vrst. Razven ministra za notranje zadeve in za domobran-stvo ter ministrov rojakov so vsi drugi tudi samo vodje ministrstev, torej napol-ministri. Dva ministra za notranje zadeve 111 domobranstvo) morati-, biti a- vsakem ministrstvu, ker potrebujejo ministrski sklepi podpisa dveh ministrov, da so veljavni. Ministrski predsednik Bienerth je sestavil svoj kabinet tako-le: minister za notranje zadeve baron Haerdtl; domobranstvo fml. Georgi; poljedelstvo sekcijski šef Pop (Ceh); javna dela sekcijski šef grof Wickenburg (Nemec); naučno ministrstvo vitez Ivauera (Ceh); finance Jorkaš-Koch (Poljak); železnice vitez Porster (Nemec); trgovino dr. Mataja (Nemec); justico vitez Holzknecht (Nemec); minister rojak za Poljake vitez Abrahamovič, za Cehe Moravan dr. Začek, za Nemce češki posilinemec dr. Schreiner. Nemški mihister rojak dr. Schreiner je namreč rodom Ceh, za to tudi nemški listi o njem poročajo kratko: rojen na Češkem. Kot dijak je bil hud češki petelin ter hodil vedno v surki (češki narodni obleki). Pozneje pa je prestopil k Nemcem. V državnem zboru mu Ceni velikokrat očitajo nezvestobo do češkega naroda in dr. Schreiner osramočen utihne. — Začasno ministrstvo. Sestavljeno uradniško ministrstvo se samo nazivlje, da je le začasno. Kakor * hitro se Nemci in Cehi toliko sporazumejo, da bodo i lahko skupaj vlekli državni voz, pa se bo sestavilo > ministrstvo iz udov državnega zbora. Baron Bienerth \ je bil v dosedanjem Beckovem ministrstvu minister za i notranje zadeve. Rodom je Nemec, njegova žena je ! Hrvatica, mišljenja je krščanskosocialnega. Novi mi-I nister za notranje zadeve baron Haerdtl je strokov- j I njak v volilnopravnih vprašanjih ter je ustvaril pred- i \ log za državnozborsko splošno in enako volilno pra- ] 3 vico in ga v odseku tudi ponovno zagovarjal. Po na- j : šem mnenju uradniško ministrstvo ne bo dolgo traja-! lo. Njegova usoda je v nemških rokah. Nemško-libe- | j ralne stranke imajo v svoji sredini može, ki si silno Î želijo ministrskih stolov. Ti bodo delali na to, da pri- ! : dejo kmalu do svojih ciljev. Na drugi strani pa je ! znano, da bi nemškim krščanskim socialcem ne bilo S neljubo, ako se ne sestavi novo parlamentarno ministrstvo, kajti potem se mora kmalu razpustiti državni : zbor. Po sijajnih uspehih pri deželnin volitvah na j Nižje-Avstrijskem upajo namreč krščanski socialci : tudi pri volitvah za državni zbor napredovati ter si \ zasigurati najmanj do 120 mandatov. Tudi na Češkem ; bi baje krščanski socialci dobili nekatere mandate ter i s tem postali stranka, ki ima odločevati tudi o češko-I nemških spornih vprašanjih. — Slovanska vzajemnost se je zopet lepo pokazala pri zadnji ministrski krizi. O Poljakih ne govo- v vseh važnih narodnih vprašanjih črez drn in strn za Cehi. To je bilo tako samoumevno, da so druge stranke in ministri pri glasovanju že kar v naprej računili, da Slovenci glasujejo s Cehi. V naši javnosti se veliko govori, naj bi Slovenci dobili v ministrstvu svojega zastopnika. To vedo tudi Cehi. Ako bi Cehi povedali, da ne gredo v koalicijo in v kabinet brez Slovencev in Hrvatov, bi se njihovi in s tem tudi slovenski želji ustreglo. Toda v celi krizi nismo slišali, da bi Cehi stavili tako zahtevo. Politiko združenih Cehov vodi sedaj liberalec dr. Kramar. Tudi katoliško-narodni češki poslanci so bili v tej zvezi. Ker je sedaj postalo mesto podpredsednika v državni zbornici prosto, — zavzemal ga je novoimenovani češki minister rojak dr. Začek, — za to so zahtevali katoliško-narocini poslanci to mesto za se. Toda v tem trenutku se je skujal dr. Kramar. Dokler so mu delali katoliški poslanci tlako, jih je rad videl, ko zahtevajo tudi svoje deleže, so mu manj vredni. Da slovanska vzajemnost pri takih čeških voditeljih ni dobro shranjena, je pač jasno. — Dr. Šosteršič za združenje. Na shodu za-! upnikov Slovenske ljudske stranke dne IG. t. m. je i vodja stranke dr. Susteršič prosil svojo stranko do-' voljenja, da sme v državnem zboru izvršiti zbližanje Slovenskega in Hrvatskega kluba, v katerem zadnjem i sedijo tudi slovenski liberalci. Stranka mu je to do-\ volila pod pogojem, da njeni poslanci v polnem obse-] gu varujejo načela stranke in svobodno izvrševanje i njenega programa. Dr. Susteršič je razložil, zakaj se , klubi niso združili ob začetku državnozborskega zasedanja ter potem dejal: „Od tistih mal pa se je marsikaj spremenilo. Naša (kranjska) liberalna stranka je opustila brezupni boj zoper deželnozborsko volilno reformo. Priznala je lojalno, da gre S. L. S. večina v našem deželnem zboru. Tudi protiverska gonja v glavnem glasilu naše (kranjske) liberalne stranke je v zadnjem času ponehala. To je že nekaj!" Pri nas na Štajerskem se razvijajo razmere ravno nasprotno. Liberalna dohtarsko - učiteljska stranka zadnji čas z lažmi in obrekovanjem poostruje boj med slovenskima strankama. Protiverska gonja je v naših liberalnih listih bolj nesramna in besna ka-j kor je bila sploh kedaj v „Slov. Narodu." Grd oseben ; boj je pri liberalni stranki edini način bojevanja. : Iz tega je razvidno, da naša liberalna stranka noče i združenja, noče približanja, vsaj poštenega in traj-! nega ne! Posledice tega mora torej sama nositi! i — V naši javnosti je obudil sledeči dogodek veliko pozornost. Dr. Susteršič je izjavil nasproti Bie-nertliu, da ne more glede stališča kluba napram vladi nič določnega povedati, ker se bode po njegovem mnenju to stališče določilo v sporazumu Slovenskega kluba in Zveze južnih Slovanov. Nasprotno pa je dal Ploj razglasiti v časnikih izjavo, ki se glasi kakor odpoved na dr. Susteršiča, da bo klub južnih Slovanov nasproti vladi zastopal politiko proste roke in vzdrževal (samo?!) prijateljske razmere z ostalimi slovanskimi strankami. Vkljub uljudni izjavi dr. Susteršiča so liberalci in Hrvatje že določili svojo taktiko, ne da bi počakali na zbližanje s Slovenskim klubom. Nam se zdi, da se je v nasprotnih vrstah našel zopet star intrigant, ki bo podiral in rušil vse, kar bo hotel postaviti dr. Susteršič. Imena tega zahrbtnega politika še danes ne imenujemo. — Združenje Jtiubov. V Ktki 01 s» ua poziv dr. Su-Štei&ča mora1,o vršiti skapuo posvetovanje slovenskega iu hvratskega kluba zaradi ¿draženja. Toda prišle Su> zapreke, pri katerih »uia, zvest v starem ¿¿..sprotstvu proti dr. ftaster-šiču, dr. Ploj svoje roke zraven, ia sh d se m mogel vršili. Toda pmadevaaju dr. Susteršiča se bo gotovo posrečilo, da se zaeoejo kmalu vsaj posvetovanja. — Skrb za mladino. Vlada je državnemu zboru predložila načrt o vzgoji in oskrbi mladine. Zanemarjen otrok naj se ne pošlje najprvo v zapor in potem šele v vzgojni zavod. Kazenski sodnik bode odločeval, kaj je potrebneje za mladega izprijenca, kazen v zaporu ali izboljševalnici. Zavodi v varstvo osirotelih in zanemarjenih otrok bodo pod državnim nadzorstvom. Stroške bodo nosili v prvi vrsti stariši, dalje dežele in država. Deželni zbori pa bodo mogli zakonito določiti, koliko naj prispevajo občine. Zanemarjenih in zapuščenih otrok je okroglo 11.500. Ako bi znašali stroški za osebo 400 kron, bilo bi skupnih stroškov nekaj nad 4 milijone na leto. Država bi prispevala okoli 1,400.000 K, drugo pa dežele, občine in dobrotniki. — Državni zbor se snide dne 28. nov. ob 11. uri predpoldan. Na dnevnem reda poslanske zbornice je tretje čitanje radi visokosti zneskov, ki so za kazenskopravno pre-sedbo kakega čina merodajni; volitev 4 podpredsednikov; volitev 4 zapisnikarjev itd. Isti dan ima tadi gosposka zbornica Sf jo. — Vojska ali mir na Balkanu? V dobro poučenih krogih se govori, da se bo v najkrajšem času odločilo, ali bo na Balkanu vojska ali mir. Potrpežljivost Avstrije proti Srbiji je izčrpana. Srbija zagotavlja na eni strani mir, na drugi strani pa pridno oborožuje. Avstrija bo storila potrebne korake na meji. in zahtevala odločno od Srbije, da javi, ali hoče oboroževanje ustaviti, ali še dalje oboroževati. Radi odločnega nastopa Avstrije se pričakuje v najkrajšem času odločitev. — Turčija se oborožuje. Popravlja trdnjave ob Ornem morju, nakupuje konje, naročuje karabince, topove, muni-cije itd. Oboroževanje je baje naperjeno proti Bolgariji za slučaj, da se pogajanja razbijejo. Mala politična naznanila. Dne 12. novembra: Vlada je predložila državnemu zboru predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine. — V Hammu na Vestfalskem (v Nemčiji) se je dogodila v rudniku eksplozija. Nad 360 delavcev je mrtvih. — Za kandidata v kranjski deželni zbor so zaupniki radovljiškega, kranjskogorskega in tržiške-ga sodnega okraja proglasili č. gospoda župnika Iv. Pibra iz Bohinjske Bistrice. Dne 13. novembra: Vlada predloži državnemu zboru predlogo, v kateri zahteva 000,000.000 K za vodne zgradbe na Češkem in v Galiciji. — Med avstrijsko in ogrsko vlado je nastal radi jubilejskega križca civilnim in državnim uslužbencem spor. Civilni uradniki zato 2. decembra ne dobe križca. Dne 14. novembra: V ogrsko-hrvaškem državnem zboru je nastal odpor proti jubilejnemu križcu. V včerajšnji seji je grajal boslanec Babo-csay, da je podpisal ministrski predsednik Wekerle vladarjevo pismo glede na jubilejni križec, češ, da mažarski narod nima povoda, da slavi jubilej avstrijskega cesarja. — Na Francoskem se bije v zbornici hud boj za odpravo smrtne kazni. — Naš cesar je po posebnem odposlaništvu čestital papežu Piju ,X. ob njegovem jubileju. Dne 15. novembra: Ogrski trgovinski minister Košut je železničarjem prepoveval čitati hrvaške politične listo. — Državni zbor se bo sklical najbrž 20. ali 24. t. m. — Bivšega ministrskega predsednika barona Becka je sprejel včeraj cesar v eno uro trajajoči avdijenci. Dne 16. novembra: V Pragi je prišlo včeraj med Čehi in nemškimi burši zopet do večuh spopadov, a orožniki in policisti so nemire hitro potlačili. — Bivši odrski minister Polonyi ustanavlja novo stranko, ki bo najprej pri mastnem zastopa, potem pa tudi r državni zbornici nastopila. .,*• ;> Dne 17. novembra: V rumunskem ministrskem svetu so se sprli ministri. Finančni minister in nekaj drugih ministrov je zahtevalo, naj se odpove Avstro-Ogrski najugodnejša trgovinska pogodba, čemur je pa ministrski predsednik nasprotoval. — ,V Crnogori vlada zelo bojevito razpoloženje. Od vseh strani prihajajo na vlado zahteve, da čimpreje napove vojsko in ne čaka na „krivično in brezupno zborovanje." — Danes je izšla v dunajskih časnikih odredba vlade, da se bo nekoliko povišalo število bo-sansko-hercegovskih obmejnih čet. Razne novice. * Mla deniškim Zvezam! Vse mladeniške zveze prav prijazno vabimo, da se mnogoštevilno po odposlancih vdeležijo I. občnega zbora „Zveze]!Slov. Mladeničev", ki se vrši v nedeljo 22. novembra v Celju v dvorani „pri belem volu". Torej v nedeljo mnogoštevilno v Celje! „Zveza Slovenskih Mladeničev". * Osebna vest. Profesorski suplent na mariborski gimnaziji dr. Ljudevit Pivko je dobil mesto glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču. * Iz poŠte. V višji placiini razred so pomaknjeni Poštni podnradiiik Matija Pavlič v Celju, poštui ekspeuijent Aleksander Tscherner v Mariboru, Alojz Šturm, Anton Hto-bat in Martin Oberortner vsi v Maribora, Ivan Rolet na Pragerskecn in Jožef Roškar v Rogatcu. * Osebne spremembe pri južai železnici. Prestavljena sta postajni načelnik Jurij Dobovi ek iz Rač-Fram v Radgono, pristav Jakob Majarič iz Grobehia kot postajni načelnik na postajo Rače- Frani. * Škofje cesarju. Letošnja škofovska posvetovanja se začnejo na Dunaju dne 23. t. m. ter bodo trajala cel december. Tekom decembra se poklonijo avstrijski škofje pod vodstvom dunajskega kardinala Gruše cesarju, kateremu bo v njihovem imenu čestital kardinal Gruša in mu izročil adreso. * Za Društveni doni v St. Ilju so darovali: dr. Hohnjec 10 K, dr. Korošec 20 K. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru s« od 14 oktobra do 16. novembra darovali sledeči p n. dobrotniki in do-brotnice: Dr. Jože Barie 20 K; Ivan Kočevar, poslanec, 20 K; Stupica, c. kr. notar (za kazensko poravnavo), 9 K 87 v; Šepec, trgovec v Maribora, 20 K; Wei»gerl Marija 1 vrečo jaboik in 1 vrečo krompirja; Gaasenburger 1 vrečo krompirja; Poichl Terezija 1 polovnjak jabolfc; neime novan s Črne gore za kruh sv. Antona vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotrjicam stotero Bog plati! Prosimo za nadaJjno pomoč! * S?. Miklavž in parkeij. Prosimo posebno m ade rodoljube, da se ta dan spominjajo obmejnega sklada S. K. S. Z. v Mariboru. Oomejnim brattm na pomoč! * Avstrijski Škofje ao vpoalali sv. očetu za njegov jubilej 50 letnega mašmštva udanostno izjavo. * Zveza slovenskih mladeničev. Kakor oživi pomladno jutro vso naravo ter ji da boljše življenje, tako je oživila naše mladeniško gibanje letos ustanovljena Zveza slovenskih mladeničev, ki si je pridobila svoje prijatelje ne le v vsaki fari, ampak tudi v vsaki vasi. Zelo mnogo je župnij, kjer že z uspehom delujejo Mladeniške zveze, po drugih pa se vršijo priprave, da se ista kmalu ustanovi. In naša Zveza slovenskih mladeničev ne bo tudi dala prej miru, dokler ne bo imela v vsaki župniji mladeniško zvezo. Oglejmo si na kratko delovanje Zveze slovenskih mladeničev in mladeniških zvez. Priredila je letos Zveza slovenskih mladeničev devet velikih zborovanj, mladeniških shodov, v raznih krajih Spodnjega Stajerja, povsod z dobrim uspehom. Svoje poletno delo je zaključila z impozantnim shodom na Brinjevi gori v navzočnosti tisoč mladeničev. Sedaj v mrzlem jesenskem in zimskem času pa, ki ni primeren , za velike prireditve, prireja nedeljo za nedeljo zborovanja in shode za posamezne župnije s krasnim uspehom. To svoje podrobno delovanje bo nadaljevala čez celi zimski čas in še potem tako dolgo, da bo ves Spodnji Stajer zvezan z verigo mladeniških zvez. Pa ne samo centrala, tudi posamezne zveze lepo delujejo, na primer v Laporju, Slov. Bistrici itd. Mesečni podučni shodi in razne druge prireditve nam pričajo o njih delavnost. Pa tudi druge že pred kratkim ustanovljene zveze v St. Lenartu, pri Veliki nedelji, Poljčanah so pristopile k naši organizaciji in začele živahno delovati. To svoje delovanje bomo nadaljevali tudi zana-prej, ne oziraje se ne na desno in ne na levo, dokler ne pridemo do končnega cilja: v vsaki župniji na Spodnjem Štajerskem mora biti mladeniška zveza! * ObvestLo. Intendanca c. ¡n kr. o. voja nam na znanja, iia kupi vojna uprava v Mariboru 1650 ms trdih, t Celju 300 m' trdih, v Celovcu 2800 m" mehkih, v Gorici 1300 m8 trdh drv. Kolekovane prodajne ponudbe je vlo žiti d« 9. ure in sicer v Mariboru do 27.. v Celju do 28. v Celovcu do 21. iti v Gorici do 24. t. ».. * Svobodna vožnja za rezerviste Tj dni izda vojno ministrstvo novo pozivnice za rezerviste. Pozivnioo bodo imele kupon, ki nakaže rezeivistu svobodno vožnjo po železnici k orožnim vajam in domov. * Slovenci! „Siidmarka" jo kupila v Št. Ilju v Slov. goricah zopet dve slovenski posestvi. Edino društvo, ki se vsaj v proflvetuem ozira briga za nujo, je S. K S. Z. v Mariboru. Darujte z.i njen ohmejai sklad! Narcčujte njene obruejne kolek« in računske listke za gostilne. * Narodno! V neko prvaško pisarno je pr šla proS- j nja za darove v korist nekemu narodnemu podjetja. Pisar- j na je vraila prošnjo in nazvula prosiltlje „zanikane". In \ prvaški advokst jo na glasn narodnega moža! Naše razme-10 so res obupne! * Zgodnji kandidati. Nemcem se mudi! Za mestni o\raj Slo. ecj gradeč so postavili kar.d datom marenberškega župana Langtr,a namist ) dosedanjega poslanca Lenkota.— Tadi socialdemokrati na morejo čakati. Za kandidata sta postavljena: v t-plošnem mestnem volilnem okraju Maribor, Celje itd.; Aliert Ebrvatek v Mariboru; v splošni kuriji na deželi v okrajih Celje, Mareuberg, Brežice itd. Ignac Sitar v Trbovljah. * Dva liberalna agitatorja nastavi družba sv. Cirila in Metoda za svoja potovalna učitelja. Jeden je Ante Beg, urednik ljubljanskega „Slov. Naroda", drugi Janez Prekor-šek, znani agitator celjske liberalno stranke. * Pozor, Slovenci! Zvedeli smo, da nekateri trgovci in obrtniki, ki živijo od Slovencev, hočejo razširjati nemške vžigalice in nemške znamke v korist nemških društev „Siid mark" in „Schulverein". Kdor kaj takega prodaja, je pijavka slovenske krvi. Varujte se ga! To ni od državnega pravdmka prepovedan bojkot, to je Častna dolžnost samoobrambe. Hujskačev ne smemo podpirati! * Za slovenske trgovce in obrtnike posebne važnosti je Spodnještajerski žepni koledar in vozni red za leto 1909, ki bo izšel letos in bo med drugim kot posebnost med vsebino vozni red in zaznamek, oziroma inserati priznano narodnih tvrdk. Ker bo iz< šel v 8—9 tisoč izvodih, bo ta koledar in vozni red najpriličnejše reklamno sredstvo in ga priporočamo slovenskim narodnim trgovcem in obrtnikom kot novoletno darilo svojim strankam. Gg. trgovcem in obrtnikom, ki naročijo najmanj 100 izvodov s svojo firmo na naslovni strani, se bo oddajal po lastni ceni in bo najpripravneje sredstvo, priporočiti svojo tvrdko širšemu občinstvu in s tem pomagati našim težnjam po gospodarski osamosvoji Slovencev. Obsegal bo ta koledar in vozni red 160—180 strani. Izšel bo v Celju. Uredništvo.in založba: F. Segula in Tone Žagar, Schillerjeva ulica, Celje. * Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev. S 1. jan. 1909 začne delovati penzijska zavarovalnica sebnih uradnikov; za Štajersko in Koroško ima ta zavod svoi sedež v Gradcu. Pododbor Zadružne zveze v Mariboru se je pravočasno pobrigal za to, da pridejo v odbor te za privatne uradnike velevažne naprave tudi zastopniki slovenskih zasebnih uradnikov. Uspeh njegovega dela je ta, da sta imenovana kot je-dina Slovenca_ gospoda Ferd. Leskovar in Vlad. Pu-šenjak v odbor te zavarovalnice. Gospodje okrog Zadružne zveze v Celju in okrog „Domovine" imajo seveda polno dela za razširjanje propadajoče Narodne stranke, nimajo pa časa za gospodarsko in socialno delo in hočejo svojo brezbrižnost napram privatnim uradnikom prikriti s tem, da napadajo imenovana dva odbornika, katera zastopata — slovenske privatne uradnike. Penzijska zavarovalnica ni politična, temveč gospodarska, naprava. Slovenci smo v manjšini, a skupno narodno in gospodarsko delo menda veleva, da se napadajo slovenski odborniki. Kaj ne, gospodje Jošt, dr. Kalan, Stibler in Lešničar?! Vsi slovenski zasebni uradniki se pa naj v vsaki zadevi, katera se tiče penzijskega zavarovanja, obrnejo na imenovana slovenska odbornika, katera bodeta vselej odločno zastopala koristi slovenskih privatnih uradnikov, ne glede na njih politično mišljenje. * Bojkot „Štajercu!" Da je „Stajerc" po nemških listih odgovarjal nemškim trgovcem in kupcem, naj ne hodijo k slovenskim kmetom kupovat, je našemu ljudstvu neizmerno škodo povzročil. Za to pa je dolžnost vsakega zavednega kmeta, da spravi ta list iz poslednje kmečke koče. Črna izdajica svete kmečke stvari je, kdor še ga nadalje naroča ali trpi pri svojih sosedih in znancih. Vsem kmetom je gotovo tudi dobro znano, da vzdržujejo „Štajerca" le nemški kramarji in gostilničarji! * Bojkot piva na Štajerskem končan. Socialni demokratje so se s pivovarnarji pogodili, da ne bodo več bojkotirali piva. V veljavi ostanejo zvišane cene -javu, kakor so jih pivovarnarji določili; poslednji pa ne bodo uplivali na gostilničarje, po kakšni ceni naj pivo na drobno prodajajo. Pivovarnarji so obljubili, i da zopet sprejmejo v delo nekaj odpuščenih delavcev. Kaj še so vrhutega obljubili socialdemokratom, se ne • bo izvedelo. * Strahovi. Naenkrat čitamo v „Narodu" dopis ) in v nemških listih brzojave, da je Kmečka zveza na zaupnem shodu v Celju dne 12. t. m. odklonila kompromis z liberalno stranko! In kaj je bilo? Naše zadruge so imele isti dan v Celju zadružni shod, o katerem poročamo v uvodnem članku in „Gospodarskih Novicah." Upamo, da bodo gospodje sedaj zopet mirneje spali! * Narodni strankarji še vendar hočejo vedno veljati za verne, kakor poroča zadnji „Narodni List." Zanimivo je, da je to občudovanja vredno vernost povdarjal ravno gospod urednik Lešničar. Torej se tudi vi, gospod Lešničar, štejete med one dovolj verne ljudi ? Čudno! V tako kratkem času pa ste postali naenkrat tako verni! Menda sta vas gospod dr. Kuko-vec iu gospod Spindler spreobrnila!? Ali se pa še mogoče, gospod Lešničar, spominjate gotovih odno-Šajev vaše osebe do celjskih dijakov? Kje pa je sedaj ona radikalna idealnost, ki je napolnjevala vašo sedaj dovolj verno dušo pred kakimi dvemi leti ? Kje je ona idealnost, ki si je stavila nekako za svojo glavno nalogo, delovanje za narod in boj proti katolicizmu? Ali vam je nadalje znan, gospod Lešničar, letošnji koledarček narodno-radikalnega dijaštva, kateremu pripadate tudi vi ? Vam je znan oni koledarček, v katerem ni narodno-radikalno dijaštvo privoščilo svetnikom nobenega mesta razven Štefana, ampak je postavilo na njih mesto največje brezverce poleg nekaterih drugih mož. Ali se nadalje strinjate s člankom istega koledarčka na strani 160? Kot narodno-radiaa-: len dijak morate vendar tudi vi pomagati uničiti moč j cerkve (po koledarčku). Kot tak morate vendar tudi vi biti nasprotnik vsake cerkve (po koledarčku) in kot I takemu mora iti tudi vaš boj pred vsem proti cerkvi i (po koledarčku). Boriti se vam je pred vjsem za olv ; stanek in napred k naroda (lastna izjava na zborovanju). Kot narodno-radikalen dijak pa morate biti nasprotnik vsake cerkve, torej tudi katoliške (po koledarčku), ker je ovira za vsak napredek (po koledarčku), torej tudi za napredek naroda. Glasom ome-njega koledarčka je za vas le mogoče, da se borite za napredek naroda in kot tak ne morete biti verni, ali pa pojmujete vi vašo vernost kot vero v protikatoli-ška načela, na primer v monistična.. Kako je torej s tem? Razložite nam to uganko I Za podporno draštve sluvenskih vlsokošolcev v Gradca je nabral med našimi deželnimi poslanci g. prof. Fr. Robič, dež. poslanec in odbornik 1*6 K, za katero vsoto so darovali: g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik, 20 K; g. dr. Fr. Jankovič, okrožni zdravnik, 10 K; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik in drž. glavarja namestnik, 20 K; g. Ivan Kočevar, trgovec in posestnik, 20 K; g. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvomi svetnik, 20 K; g. Fr. Robič, c. kr. profesor v p., 20 K; g. Ferdo Rofi, župan in posestnik, 10 K in g. Fr. Terglav, posestnik, 5 K. Za lepo darilo se v imenu podpirancev zahvaljrje odbor. * Mchorjani, pri S?. Jnriju ob Š5avnici so za obmejne Slovence darovali 21 Kron. Živeli! Slovenska krščansko-socialna zveza in Zveza slovenskih mladeničev imata dne 22. novembra 1908 ob y2ll. uri predpoldan občni zbor v Celju v dvorani „Pri belem volu" s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. I 2. Delovanje S. K. S. Z. 3. Volitev odbora S. K. S. Z. 4. Delovanje Z. S. M. J 5. Telovadni odseki. j 6. Slučajnosti. Zvezina izobraževalna društva in mladeniške zveze naj zagotovo pošljejo svoje odposlance. Vsi prijatelji krščansko-socialnega gibanja se iskreno vabijo na zborovanje. Možje, ne zamudite velevažnega shoda. Mladeniči, posebno od vas pričakujemo obilne udeležbe. NB. Ob 9. uri isti dan je pri Sv. Jožefu oerk-veno opravilo za mladeniče. Občni zbor se začne ob Hll, torej pol ure prej, nego je na letakih in lepakih. Mariborski okraj. m V Mariboru se je poročil dne 8. t. m. gosp. Ant. Slomšek z gdč. Apolonijo Končan iz »t. Jurja ob južni železnici. m Nemški razbijači šip v Mariboru so šd vedno na delu. Dne 16. t. m. zjutraj okoli 2. ure je zopet eden teh junakov razbil šipo v Narodnem Domu. Po dnevu so si nekateri kmetje og'edovali to kulturno delo mariborskih Nemcev. Blizu stoječi policaj seveda ni imel nujnejšega dela, kakor da je šel kmete razganjat. Nemcem je seveda vse dovoljeno, Slovenec pa naj le molči, tudi Če se mu šipe pobijajo! Naj bi se v nemški kazini kaj jednakega zgodilo, celo mesto bi biio po koncu. m Porotne obravnave bedo prihodnje leto pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru ob teh-le časih: Prva ee začne dne 29. aprila, druga 14. junija, tretja 20. septembra in četrta 29. novembra 1909. m Kamnica. Zadnji „Novi Slov. Štajerc" krtači naše nemškutarje, v čemur mu pritrjujemo. Zraven pa vdari tudi — v imenu svete sloge menda — po g. tupniku, čeS, da ima on edini pri nas dva konja. Tako lažnjivo pivkanje nad našimi lastnimi ljudmi gotovo ni rodoljubno delo. m Slivnica. Za sklop troinojubilejnega leta bo tn tri-dnevnica 6., 9. in 8. dec. pod vodstvom čč. oo. frančiškanov od Sv. Trtjice. Takrat se bo vršil slovesen vsprejem novih udov v obe Marijini družbi, ki že čakajo željno nanj več ko dve leti. m Slivnica. Slovesne zahvalne službe božje na dan zlate maše sv. očeta so se vspodbudno udeležili državni poslanec Pišek, slivniško učiteljstvo, gg. župani in gasilci ho-tinjske požarne hrambe. Skupno sv. obhajilo med mašo je prejelo 72 oseb, torej z duhovnikom vred toliko, kolikor let šteje Pij X. Telesa so nam ukovana v sneg in led, a duh in misli in želje so nam zlasti ta dan uhajale na sre-č» n jug . . . tja v večno mesto, kamor je od nas mogla pohiteti k zlati maši le grofica Chotek, sestra tukajšnje grajščakinje. m Slivnica. V izobraževalnem društvu je dne 8. novembra pod vodstvom gospoda nadučitelja v obširnem in poljudnem govoru podajal zlata vredne na-uko in opomine gospod potovalni učitelj Goričan o sadjevcu in sadjarstvu ter o letošnjem krmljenju živino in slično v splošno korist obilno zbranim gospodarjem. Državni poslanec Franc Pišek je poročal o krmi, slami in soli, namenjeni tukajšnjim kmetom v pomoč iu podporo. Oba govornika sta zelo živahno vabila in toplo priporočala pristop kmetov h Kmetijski zadrugi v Račah ter svetovala, naj si ustanovijo Kmetijsko podružnico, a našla sta — gluha uha. Je menda pač preblizu mesta, kamor vsak sam po svoji volji razpečava, kar in kakor more; zadružnega duha pač ni, niti nesebične požrtvovalnosti, še manj Spekulativnega riskiranja. Niti zgledi združenih delavcev, tovarniških in železniških, ter njih očividni uspehi, doseženi z združevanjem ter z geslom „vsak za vse — vsi za vsakega" niso ogreli poslušalcev, ki pač ostanejo najraje vsak za-se! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Že tretjič zgodilo se je letos pri nas, da so „mladi" spremljali na potu k poslednjemu počitku iz svoje sredine vzete. Dne 3. novembra umrl je zopet po dolgoletnem bolehanju — previden s sv. zakramenti — kmečki sin Alojzij Gornik, star 38 let. Bil je jako nadarjen in spreten mizar. Kot rokodelski pomočnik je v svojih mlajših letih veliko potoval po Avstriji, Nemčiji in Švici. A polotila se ga je huda bolezen, ki ga je potem zvesto spremljala skoraj skozi polovico njegovega življenja do preranega groba. Ob njem žalujejo štiri sestre in brat, katerim je smrt v teku štirih let vzela mater, očeta in brata! Pogret) je bil dne 5. novembra. Milo se je pač vsem navzočim storilo ob pogledu na rakev, ki se je poslednjič zazibala nad grobom, v katerega so mladeniči spuščali telesne ostanke svojega dragega tovariša, tje, „kamor solnce ne pri sije, in bel'ga dneva ni." Počivaj torej mirno, tovariš in prijatelj naš po tem kratkem sicer, a truda- in bridkostipolnem življenju. Kakor ugasne svetilnica, kadar ji zmanjka olja, tako si mirno ugasnil i ti! Duši tvoji pa — večni mir! m Svečiaa. Naša kmečka posojilnica je pričela preteklo nedeljo poslovat ; pristopilo je lepo število Članov iz župnij Svečina, Zgornja Sv. Kangota in Sv. Jurij ob Pesnici. Več vlagateljev je vložilo hranilne vloge. Že prvi uradni dan kaže, da se ljudstvo zanima za domači zavod, ker vidi veliko korist posojilnice v domači fari. Uradni dnevi se vršijo vsak četrtek od 9 ure predpoldan v uradnih prostorih, ki se nahajajo v župnišča v Svečini. Kmetje! Poslužujte se vsi domače posojilnice! m Zg. Daplek. Dne 14. t. m. so je vsled neprevidnosti prekucnil iz čolna na zgornjeduplečkem brodu Janez Ferlič, iz duplcčkega vrha, ko je šal iz Maribora, Stopi na čoln in ko čoln prida proti kraju, štrbonkne v Dravo. Dne 16. t. m. so ga nedaleč od broda našli na obrežju čisto zmržnjenega. Zapušča ubogo žeuo in eno hčerko. m Sv. Lenart v Slov. goricah. Že 1. 1906 so mislili tukajšnji mladinoljubi na ustanovitev šolarske kuhinje pri Sv. Lenartu. Toda še-le letos se ima ta blaga misei uresničiti. 2. dec. t. 1. se otvori jubilejna šoiarska kuhinja. Ubogi in pridni šolarji hcdo dobivali po zimi toplo tečno ko-siice. Pripravljalni odbor, ki se je 15. novembra v ta namen osnoval, obstoji iz mož, ki so porok, da podjetje ni postavljeno na pesek, ampak na skalo. m Sv. Lenart v Slov. goricah. Jubilejna šoiarska kuhinja v Št. Lenartu v Slov. goricah, ki se je ustanovila 15. t. m., se otvori 2. dec. t. 1. Denarni zavodi in šolski prijatelji so najuljudneje prošeni, naj blagovolijo to, iz narodnih ozirov zelo potrebno podjetje, po mogočnosti podpirati. Darila sprejema šolsko vodstvo. m Sv. Trojica v Slov. goricah. Pri nekem pretepu je bil dne 9. t. m. tukaj ustreljen 24 letni kočarski sin Alojzij Gomsi. Kdo ga je ustrelil, se sedaj še no ve. Šest fantov, ki so se udeleždi pretepa, se je izročilo sodišau v Št. Lenartu. m Poljčane. Dne 17. t. m. ob 4. uri zjutraj sta razmesarila pri nas dva vlaka železniškega nadspre-vodnika Packa. Jeden vlak mu je šel preko nog, katere mu je odtrgal. V istem hipu se je križal s tem vlakom drugi vlak, ki je Packu odtrgal glavo. Pack zapušča šest nepreskrbljenih otrok. ra Slovensko Bistrica. Šo enkrat opozarjamo slavno občinstvo «d blizu in daleč na veselico, katero priredi slovenjebistriika mlade-oiika »vez* ▼ nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani „Hotel Avstrija" v Slovenski Bistrici. K obilni udeležbi se vabijo vsi mladeniči in dekleta ter sploh vsi, ki se zanimajo «a naie mladenieko gibanje. Na veselo svidenje! posestnik v Veličanah, Jož. Habjanič, veleposestnik v Libanji in Jan. Peršak, posestnik v Gerovcu. Delokrog posojilnice obsega župnije Svetinje, Ormož in Sv. Tomaž. Posojila morejo dobiti le osebe, ki stanujejo ali imajo posestva v omenjenih treh župnijah, hranilne vloge se pa sprejemajo od vsakega. Domačini! Oklenite se svoje kmečke posojilnice! p Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Štajersko v Mariboru) priredi v sredo dne 25. novembra 1908 okrožni zadružni shod pri Sv. Križu tik Slatine. Začetek ob 9. uri predpoldan. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij. Predava zastopnik Zadružne zveze. Ustanovitev zadružnega okrožja. 2. Predavanje: kmečko vprašanje. 3. Delovanje načelstva in nadzorstva. 4. Razgovor o raznih zadružnih in gospodarski!! vprašanjih. Zadruge!;Delujte,da se bodo člani načelstva in nadzorstva polnoštevilno udeležili tega zelo važnega shoda! Kmetje od blizu in daleč, prihitite na shod! Odbor. v tem času redno obiskujejo šolo, ali — pomagati si ne moremo. Ker smo mnenja, da bi kmetovalcem po vseh šolskih okoliših, oziroma občinah, ljutomerskega okrajnega glavarstva bilo ljubše in v večjo korist, če bi se glavne šolske počitnice preložile na čas od 1. septembra do 1. novembra, zato opozarjamo krajne šolske svete in občinska predstojništva, da vpošljejo tozadevne prošnje na okrajni šolski svet v Ljutomeru, oziroma v Gornji Radgoni. 1 Bučečovei na Murskem polju. Pri vasovanju so se spet stepli štajerčijanski vučenski in bučečov-ski fantje. Pri tem pretepu sta dobila dva fanta smrtno nevarne rane. Tak sad rodi navadno branje slabih časnikov, zlasti ptujskega Štajerca, ki je pri nas jako razširjen. ptujski okra). p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Naša, še pred kratkim ustanovljena mladeniška zveza dobro napreduje. To nam je posebno pokazal zadnjo nedeljo se vršeči poučni shod v društvenih prostorih. Shod je otvoril predsednik Mladeniške zveze tovariš Lebar, pozdravil navzoče, na kar se je oglasilo več govorni-kov-članov, ki so vsi v kratkih, a jedrnatih besedah vnemali navzoče mladeniče še ne-ude, da pristopijo v obilnem številu k Mladeniški zvezi. Nato je govoril tajnik Z. S. M. gospod Sut o varčevanju. Govor so vsi navzoči pazno poslušali. Govorila sta še č. g. župnik in posestnik Korpar. S svojim obiskom je nas počastilo tudi mnogo resnih mož in precej žensk. K Mladeniški zvezi je pristopilo zopet lepo število mla-deničev. Ta poučen shod nam je pokazal, da se je pri nas začelo vse drugačno življenje. V kratkem si nameravajo tudi dekleta ustanoviti svojo Dekliško zvezo. Tako je prav! Živela slovensko-katoliška mladinska organizacija! p Svetinje. V nedeljo dne 22. t. m. se vrši po rani službi božji gospodarsko predavanje v župnišču. Predava gospod Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj v Mariboru. Po predavanju začne naša kmečka posojilnica poslovati in se vabijo vsi domačini, da vlagajo pri njej svoje prihranke in v slučaju potrebe pri njej prosijo za posoiilo. V načelstvu posojilu .¡e so najuglednejši posestniki cele župnije in sicer: načelnik Anton Jerebič, posestnik v Ivmjkovcih: ^lani načelstva pa Fr. Vraz, posestnik v Ceroveu, Mih. Marin, Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Veliko mesarsko klanje si je predstavljal dopisnik „Narodnega Lista", ko je prebral v predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja" notico o telovadnem odseku v Ljutomeru. Kot dopisnika navajajo nekega gospoda, ki pa z isto notico ni nič v zvezi. Povemo vam, dragi tovariši okoli libe-a;i;e mize, da tudi mi lahko svobodno mislimo, in ne samo vi, ki berete „Svobodno Misel" iu druge take svobodne protiverske spise. In če nameravamo ustanoviti telovadni odsek, ne bomo prosili vas dovoljenja. Saj vemo, kedaj smo vam dobri. V telovadnici, kot redni telovadci, da delamo čast vašemu društvu, drugače pa nas prezirate, kakor se je to nedavno pri neki prireditvi dogodilo. Za tako „svobodo" se vam prav lepo zahvalimo. Ker pa hočemo biti svobodni, ne pa pre-zirani od raznih liberalnih glav, doktorjev in komi-jev, si hočemo ustanoviti telovadni oksek, katerega si naši fantje že dolgo želijo. — Svobodni, a ne liberalni mladeniči. 1 Krasna nemščina, iz ljutomerskega okraja se nam piše: Pošiljam vam tukaj cvet nemškega urado-.vanja, da priobčite v vašem cenjenem listu: Z. 86 An das k k Bezirkshauptmanschaft . . . Die Maria . . . Grundbesitzer! in . . . Erschied Hiramtes und giebt an, das sie in Pferflegung des Kindes Maria . . . haben schon seit geburt, bies hat die Zuständige Gemeinde . . . per Monat 4 Kr. Bezahl Nachdem Sind aber von 8 Monat die Pflegung Betrage Rückstand zusamen per 32 Kr Man Bietet die Lobliche kk Bezirkshauptmanschaft von diesen Gemeindeamte den Obigen Betrage Einzubring. es wird als Beilage vom kk. Bezirkshauptmanschaft Luttenberg beigeschlossen Ortsgemeinde ... am 9. 9. 908. t Maria .... Josef......G. Nachdem vird auch Ersucht um gleiche Einm Dokoment Für das Kind ^bersend'en Zuvollen — Ker te kolobocije nikdo od cenjenih bralcev ne bo razumel, zato povem, česa se tiče. Neka občina plačuje za nekim mladoletnim otrokom mesečno 4 K, a sedaj je pa za več mesecev ostala dolžna. Posilinemški občinski predstojnik bivališča otrokovega je naredil vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo, da se pristojno občino opomni, da poravna zaostali znesek. Z „dokumenti" se misli domovnico. 1 Kapela. Gospodarsko-zadružni shod, katerega je pri nas priredila naša Mladeniška zveza, se je še precej povoljno obnesel. Govoril je potovalni učitelj Zadružne zveze gospod Pušenjak in obžaloval, da se naši ljudje tako malo brigajo za bralna društva. Navduševal je kmete, naj si ustanovijo kmetijske zadruge, da ne bodo toliko odvisni od raznih mešetar-jev, ki kmeta le izkoriščajo. Velike koristi so za naše kmečko ljudstvo posojilnice, tako zvane Rajfajznovke, ki dajejo po nizkih obrestih denar na posodo. Opomnil je tudi, da bi bila pri nas trsničarska zadruga jako na mestu. Govornikovim besedam je sledilo navdušeno pritrjevanje. Govoril je še gospod župnik Meško o najmlajšem društvu, o Mladeniški zvezi, in želel, da bi se mladeniči v obilnem številu zbirali v njej. Mladeniška zveza pa tudi želi, da bi se jo podpiralo pri poučnih predavanjih, ki jih namerava v zimskem času prirediti. Konečno je še gospod Vraz iz Svetinj v iskrenih besedah pozival na združenje našega kmečkega stanu. Bog daj še večkrat kaj takega! 1 Bučečovei na Murskem polju. Krajni šolski svet v Vučji vesi je v svoji seji dne 25. oktobra t. 1. z večino glasov sklenil poslati okrajnemu šolskemu svetu ljutomerskemu prošnjo, da se zavzame in deluje za to, da se glavne šolske počitnice v celem našem okraju preložijo na dobo od 1. sept. do 1. nov. Sedanje počitnice od 15. jul. do 15. sept. so namreč — kakor je pokazala izkušnja — tako za nas kmetovalce kakor za učiteljstvo in povoljni napredek šolske mladine zelo neprilične. Kmetovalci radi priznamo., da ni vročina ravno prijetna niti za učence niti za učiteljstvo, želimo pa, da bi se blagovolilo ozirati tudi na naše kmetijske potrebe in težnje. Mi potrebujemo otroke ravno v času od 1. sept. (fo 1. nov. najbolj za lahka domača dela, kakor: pašo, pobiranje sadja, trgatev, lupljenje koruze, pobiranje krompirja itd., posebno zdaj, ko je vsako naslednje leto težje dobiti delavce. To je vzrok, da jih v tem času ne moremo pošiljati redno v šolo. Posledice tega pa so opomini vsled neopravičenih zamud, zamera itd., učiteljem pa se otežuje delo. Tudi radi priznamo, da tako izostaja-joči otroci ne morejo napredovati z drugimi, ki morda Sio^enjjraški okraj. s Zavodnje. Dne 5. t. m. je pri nas mirno v Gospodu zaspal bivši posestnik Lovrenc Brusnjak, v 77. letu svoje starosti. Ob tej priliki se podpisana preč. g. župniku v Zavodnjem prisrčno zahvaljujeva za slovesni pogreb in ves njihov trud. Zihvaljnjeva se tudi sosedom, ki so rajnega med boleznijo obiskovali. Rajnemu pa bodi žemljica lahka! Ivan Srebotnik, organist; Marija Ramšak, posestnica. s Bralno društvo v Škalah naznanja, da bo prihodnjo nedeljo dne 22. novembra t. 1. ponovilo veseloigro „Občinski tepček", ki je nndila gledalcem veliko veselja in vzbujala obilo smeha, ker so vsi igralci v spkčno zadovoljnost rešili svoje ne ravno lahke uloge. Nadejamo se gostov iz sosednih župnij, ki so zadnjič zaradi slabega vremena izostali; pričakujemo pa tudi, da bodo domačini z obilno vdeležbo poplačali vrlim igralcem njihov trud in njihovo požrtvovalnost. Konjiški okraj. k Konjiška vas. Redko obletnico so obhajali pretečo-ni teden pri Likebovih. Oče Jožef in mati Te reza sta imela diamantno poroko. Šestdeset let jima je že Bog naklonil v srečnem zakonu, pa jn tudi ohranil zdrava .n čila. Naj jn ohrani še zanaprej ! k Prihova. Umrla je dne 9. t. m. po dolgi, mučni bolezni mati posestnika Flisa v Sp. Grušovju, stara 80 let. N. v m. p. Celjski okraj. c Nova slovenska posest v Celju. Gg. R Diehl in Fr. Strnp! sta kupila v Novi nlici hišo gospe Weberjeve za 60 tisoč kron. c Dobrna. Da svet ne pozabi, da se nahajajo na Dobrni še vedno štajerčijanski pretepači, napadlo je 12 takih žalostnih junakov 4 slovanske fante. Vkljub temu se bodo še vedno našli na Dobrni ljudje, ki bodo na široko odpirali usta in trdili, da na Dobrni — Slovenci kalijo mir. Pa pride zopet obračun za vse skupaj. Za sedaj bi vtegnil kje ričet poskočiti na ceni. c Dramlje. 1. adventno nedeljo ima kat. slov. izobr. društvo svoj društveni shod. c Kmetijska podrnžnica Žalec priredi v nedeljo, dna 22. nov. ob 2. uri pri cestnem Vervegu poučno zborovanje o lastnostih in koristi mleka. Zadrnžna Zveza y Celju želi vedeti, koiiko mleka bi so dalo v celjski okolici zbrati in ga žeii skupovati. Smisel je podrnžnica jako pozdravila in kliče živinorejce in gospodinje na zborovanje. — Za odbor Vinko Steiner. c Kmetijska podrnžnica v Žalcu vabi vsled sejin^ga sklepa od dne 9. novembra 1908 vse ude k nakupu umetnega gnoja. Priporoča se nakup kalijeve soli in Tomasove žlindre za travnike. Vsak naročnik naj podpisanemu ustmeno ali pismeno naznani, koliko in kako vr to umetnega gnoja želi dobiti. Vložiti je treba za vsak naročeni meterski stot umetnegu gnoja 1 K are. — Ernst Slane, tajnik.^ o Sv. Peter v Sav. dolini. Pred tednom so gomje-grušovljske mladenke predstavljale ganljivo igro: „Dve materi". Igralkam, ki so prav izvrstno rešile svoje vloge, čestitamo. Mladina, le srčno po potu izobrazbe naprej ! c Trbovlje. V nedeljo, dne 22. t. m. bo pri gospodu Jagru (Parašnh) shod, na katerem bo poročal dr. Benkovič in Terglav. Začetek ob 8. uri zjutraj. c Dva shoda v Trbovljah se vršita v nedeljo, dne 22. t. m. dop. Poročata drž. poslanec Benkovič in dež. poslanec Terglav. o Griže. Občinske volitve. Vkljub strastni zahrbtni agitaciji liberalne Narodne stranke, ki se je zvezala s socialdemokrati, največjimi sovražniki kmeta, je zmagala Kmečka zveza. Agitiraio se je od nasprotne strani, kakor vedno, z grdimi lažmi in obrekovanjem, n. pr. ako zmaga Kmečka zveza, bo morala občina župniku postaviti nn\ marol, neke pravdne stroške v znesku 800 K bo morala plačati občina itd. Vse lažnjivo in izmišljeno! Čast in slava pristašem Kmečke zveze, niso se dali zbegati in premotiti. Stali so trdno kakor skala. Vsega obsoje-nja vredno pa je, da sta najbolj strastna agitatorja za stranko, katera v svojih listih blati in smeši vse, kar je nam dragega in svetega, domača gospoda učitelja, katerima so izročeni naši otroci. Na pomoč jima je prišlo tudi nekaj znanih žalskih muzikantov. Mi spoštujemo učitelje, pa le dobre in krščanske; proti agitatorjem liberalne stranke pa protestiramo z vso odločnostjo, mi do njih nimamo zaupanja. Na volišče je prišel tudi gospod Roblek. kateri je ob času državnih volitev zatrjeval, da ne bo šel ne z Narodno stranko, ne s Kmečko zvezo. Tudi ni lepo od državnega poslanca, da v tuji občini neti strankarski prepir. Volilci so rekli, naj bi raje skrbel za dobro prodajo hmelja. Neki volilec vsled bolne noge ni mogel na volišče. Roblek mu koj pošlje svojo priliko, katero pa je dotični možato odklonil. Dobro pa je sicer bilo, da je prišel gospod Roblek v Griže, da se je prepričal: 1. kakšnega mišljenja smo Grižani in 2. da si je ogledal svojo blatno cesto. Morebiti bo jo vendar le enkrat začel posipati s trdim kamnom, in ne bo samo visoke mitnine pobiral. c Ljubečim. V soboto dne 14. t, m. popoldne ob 4. uri začelo je pri Franc Ropanu, po domače Marka, posestnik in krčmar na Ljubečni, goreti njegovo gospodarsko poslopje. Ker je slama, seno in druge reči, katere so se v poslopju nahajale, vse suhe, se je ogenj jako hitro razširi]. Sosedje so prihiteli ter mu pomagali rešiti živino, iz kleti vino in še nekaj drugih stvari, kar so pač v naglosti še mogli pograbiti. Seno, katerega je letos tako maio, je vse zgorelo. Le Bogu se ima zahvaliti, da je na poslopjih sedaj sneg in da ni bilo nikakršnega vetra, kajti drugače bi mu bila gotovo zgorela vsa poslopja, ker so ista blizu skupaj postavljena. Poslopje je bilo sicer zavarovano, a kljub temu ima gospodar zelo veliko škodo. c Mestinje. Zadnjo nedeljo je pri gospodu A. Smehu na Mestinju priredila kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu poučno zborovanje, na katerem je v poljudnem govoru kletarski nadzornik Bele razložil najvažnejše iz sadjarstva, vinogradništva in živinoreje. Za prodajo treba sadje sortirati, pa ga ne prodati takoj za slepo ceno. V sadovnjaku naj bi bilo le malo sort, pa te žlahtne. Za bodočnost je treba organizirati sadjarje in sadje se bo že spravilo v denar. Pri nasadu novih vinogradov je treba upoštevati tudi le žlahtne sorte, ki dajo dobro kapljico. Treba se v bodoče varovati prezgodnje trgatve, ki je letos veliko škodovala na dobroti vina. Razložil je tudi, kako treba ravnati z moštom. Dal je tudi navodil za ložje prehranjenje živine in opozarjal na veliki pomen pravilno narejenih gnojišč. Udje podružnice so z velikim zanimanjem poslušali ta govor. — Podružnica še ima v zalogi Tomaževe žlindre in kalijeve soli. Prvo odda 100 kg po 7.20 K, drugo 100 kg po 12.20 K. Kdor želi umetnih gnojil, naj se oglasi pri društvenem tajniku ali naravnost pri ci-gajnervirtu, kjer je zaloga. c Zidani most. Kmalu po občinski volitvi v Loki sta dva liberalca in še eden, ki bi rad z vsemi držal, romala k socialdemokratu Pečniku na Zidani most, ga za pomoč prosit proti tem hudim klerikalcem; nagovarjali so ga, rekoč: „Ti si korajžen, napravi ti pritožbo zoper občinske volitve." Pečnik jih je gnadljivo sprejel, s sočutjem poslušal njihovo ponižno prošnjo, slednjič pa jim reče: „Jaz sem izvoljen, zakaj bi se jaz pritoževal; vi rekurirajte, ki ste propadli." Tako jih je socialdemokrat podučil in liberalno romanje je ostalo brez uspeha. Liberalci so šli poparjeni nazaj proti Loki z dolgim nosom. c Loka pri Zidanem mostu. Umrl je Fr. Gam-šek, bivši c. kr. poštar in dolgo let načelnik požarne brambe, za katero je bil silno vnet. Pokopan je v svoji rojstni župniji v Radečah. — Grajščinske njive (okoli 40 oralov) so bile pred 3 tedni na drobno razprodane. — Liberalci so si po zadnjih občinskih volitvah križem v laseh. Eden drugemu očitajo: Ti si kriv. ti si kriv, da smo naprednjaki propadli. J a, zares, sami so si krivi. — „Zdaj sem še le spoznal, kakšen hudič je Z . . .", je trdil liberalec o svojem prejšnjem liberalnem prijatelju. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. V nedeljo dne 25. oktobra je priredilo izobraževalno društvo v Gornjemgradu veselico s predstavo: „Dve materi." Igralo se je prav dobro. Vsa čast vrlim igralkam, ki so težavne vloge tako spretno rešile. Udeležencev je bilo vkljub slabemu vremenu mnogo. Tudi Novoštifčani smo se v precejšnem številu udeležili veselice. S tem smo se pa liberalcem hudo zamerili. Neki dopisnik je v „Domovini" pretakal grenke solze nad „pohujšlji-vimi" Novoštiftčami ter potem po svoji navadi napadal duhovnike, posedno gospoda Berka. Najbolj ga jezi, ker so baje nekateri Novoštiltčani šli bolj pozno proti domu. Kaj ga pa to briga? Pomaga naj raje tistim svojim pristašem, kateri še navadno v pondeljek zjutraj pobirajo svoje razbite kosti po cestnih jarkih. Liberalce peče, ker naše ljudstvo raje obiskuje igre, na katerih nastopajo priprosta dekleta, kakor pa one, ki jih prirejajo liberalni gospodje z rokavicami in cilindrom. Pa jim vsa jeza nič ne pomaga. Novoštiltčani se ne damo komandirati od nobenega liberalca, pa nai si bode kak škric, ali pa raztrgan pijanec. Prihodnje veselice, katero priredi izobraževalno društvo v Gornjemgradu, se pa hočemo še v obilnejšem Številu udeležiti, pa naj se gornjegrajski liberalci jezijo. kolikor se hočejo. e Mozirje. K» t. slov. ijobražeralao društvo v Mozirju ponovi na »plo*nn ?eljo igro Mlinar in njesr >vi hči na prvo adventno nedeljo. Začetek ib pol 3. uri popoldne K ob Ini vdeležbi vfcbi odbor. c Kat. slov. Izobraževalno društvo v NazarjiK nljndno vabi vt® »omiljen jfce k veselici duo 22. t. ni., ki se priredi po večern cah v ioliki sobi. 1. Pregovor: Baron Žiga Zois. Linhart, Vodnik, * kolikor so v dotiki z veseloigro „Zupanova M cba". 2. Veseloigra „Zupanova Mirka". Uloge 'so v rokah izbornih diletantov. K obilni udeležbi vabi odbor. Brežiški okra]. b Policija V Brežicah. Mestni stražnik Žerjav od novega leta naprej ne bo več izvrševal službe kot policaj, ampak bo od tedaj naprej le občinski slnga. Mestna občina razpisuje v nemških listih mesto stražnika z opombo, da morajo biti prosilci nemške narodnosti in da morajo nemški znati v besedi in pisavi. Zakaj pa tega ne zahteva od sedanjih policajev? b Ustanovitev podružnice kmetijske dražbe za brežiško okohce je dovoljena. Ustanovni občni zbor se v kratkem vrši. Agitirajte pridno, da pristopi obilo udov! b Kapele pri Brežicah. Včeraj se je vršil občni zbor K. s. izobraževalnega društva, na katerem se je izvolil večinoma stari odbor, le dva nova fanta, Janez Požar in Jož. Vidmar, sta se na novo izvolila, da zaneseta med fante večje zanimanje za društvo. — Gospod predsednik, domači g. župnik, je imel zanimivo predavanje o Balkanu, s posebnim ozirom na Bosno in Bercegovino. Občni zbor je bil prav dobro obiskan. b Malikamen. Kaj bo torej z našo cesto ? Samo mejo posekati ob strani ceste, to še pač ne zadostuje. Mnogi posestniki se že izseljujejo, in to samo radi slabih cest. — Sedaj se nam nudi zopet prilika, da nadaljujemo z delom. Kamenitega materijala j«? v bližini dovolj. — Kamljani. b Koprivnica. Dandanes, ko se vse izobrazuje in drami iz narodnega spanja, je, dragi mladeniči ko-privniške župnije, tudi naša dolžnost, da se zdramimo in storimo vsaj en korak naprej! Združimo se in pa osnujmo si bralno društvo, kakoršna imajo po drugod; kajti z branjem dobrih knjig in časnikov pridemo do toliko potrebne izobrazbe. Po drugih župnijah imajo tudi gledališke predstave, a pri nas se skoraj niti ne ve, kaj je to. Zatorej, mladeniči, na delo! b Slov. kat. izobraževaleo društvo v Šmarju pri Sevnici ima v nedeljo dne 22. t. m. svoj redni občni »bor v hiši goap. Luka S:nic&, trgovca v Šmarji. Začetek ob 3. uri popoldne. Vljudno se vabijo vsi društveni člaoi. b Gospodarsko bralno draštvo v Kozjem priredi drugo nedeljo dne 22. listepada v gostilni gospoda Franca Gučeka, ob 7. uri zvečer jubilejno veselico v proslavo šestdesetlctnice našega svitlega cesarja. Najprej bo jubilejni govor, pote® veseloigra „Pri gospodi" - in šaljiva pošta. Za tem petje in prosta zabava. K obiini udeležbi vabi vse čč. gospode in gospč iz trga in drugod, mladeniče in dekleta in sploh vse, kateri se zanimajo za jubilej našega presvitlega cesarja in za pov zdigo našega društva. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 50 vin. Predplačila se hvaležno sprejemajo v prid bralnemu društvu. Na veselo svidenje! Vas muogo pričakuje odbor. b Pilštanj. Kat. slov. izobr. društvo priredi v nedtljo dne S2. listopada v gostilni Janeza Gubenšeka v Lesični veselico s sledečim vsporedom: 1. šaljiva trgatev; 2 igra: „Dve materi"; 3. petje in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldni». Vstopnina 20 vin. h drugih slovanskih detel. t Kandidatje S. L. S. Na zaupnem shodu v Ljubljani je postavila Slovenska ljudska stranka sledeče kandidate za deželni zbor: 1. Za okraj Kranj, Škofja Loka: Ev-gen Jarc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. 2. Okraj Radeče, Litija, Višnja gora: dr. Ivan Zajec, zdravnike, kr. tobačne tovarne v Ljubljani. 3. Ljubljanska okolica: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah. 4. Okraj Ribnica, Žužemberk, Kočevje: dr. Vladislav Pegan. 5. Okraj Postojna, Vipava, Lož, Ilirska Bistrica: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem. 6. Okraj Kamnik, Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku. 7. Okraj Radovljica, Tržič, Kranjska gora: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. 8. Okraj Trebnje, Mokronog, Kostanjevice: Janez Bladnik, župnik v Trebel-nem. 9. Okraj Novomesto, Črnomelj, Metlika: Josip Zurc, župan v Kandiji. 10. Okraj Vrhnika, Idrja, Cirknica: Ant. Kobi, trgovec pri Bregu na Borovnici. t Kandidatje liberalne stranke za mesto Ljubljano so: zdravnik dr. Oražen, veletržec Knez in učitelj Luka Jelene. f Volitve v Istr». V vseh slovanskih volilnih okrajih so zmagal; slovanski kandidatje. Le v Pulju je prodrl italijanski kandidat proti Hrvatu dr. Laginji, čeprav so prej Hrvatje sklenili z liberalci kompromis. t Slovenske šole v? Trstu. Država je ustanovila petrazrednoi slovensko šolo v ¡Trstu [ in je, že imenovala potrebno učiteljsko ! osobje za to šoto. Sedaj se po listih i pričkajo, kdo ima za ta korak vlade največ zaslug. „Edin j a ši" pravijo, da so oni priborili i to šolo. „Rdeči Prapor" pa. pravi, • da glavne zasluge, pri tem imajo tržaški italijanski državni poitdanci, ki so socialdemokratje in kot taki se niso protivili ustanovitvi take šole. Naj bode tako ali tako, dejstvo je, da so tržaški Slovenci dobili enkrat toliko zaželjeno slovensko šolo.; f Lakota V Dalmaciji, v Dalmaciji vlada grozna lakota. Kskor poročajo „Novi Listi", je že več ljudij vsled lakote uturlo ^ Žalitev naroda in kazen. 30. oktobra) t. 1. je stopil v Paridubicah na dunajski brzovjlaik praški odvetnik dr, Henrik Rychlik s soprogo. Ste dela sta v vozu drugega razreda, njima nasproti sta sedela dva trgovska potnika, izmed kafterih Je eden Či,tal „Bohemijo", Ctivo je moža očividno razbjurjalo, od jeze zelen je rekel proti svojemu tovarišu:' „Praga bo zopet ime'la lep glas!", čemu/r je tovariš pritrdil. Mož je nato Čit-al dalje ter dal kbnČjno svojim čuv-stvom duška v teh-le t/esjedajh: „Cehi so Še azijat-sko ljudstvo, stoje nizko (V kulturi* napram nam brezpogojno manj vredni." Vsled te žalitve celega Reškega naroda je dr„ ¡Rychlik pi^osil železniškega sprevodnika, kateremu je icel dogodek priobčili, Jda brzo-javi .praškemu policijsklemu komjisarijatu, da se do-žene ime žalivoa. Sedaj je nemški [srditež postal jako ponižen in nemiren- in v Pragi je z vso naglico zapustil [vlak in kolodvor, toda ddvietnik in njegova *ena. sta mu sledila za petami. ¡Kaikor hitro iso pri§di v,bližino nekega redarja, je odvetnik istega poklical in.prosil, da poivabi Nemca nja bližnji kom|i šari jat, kar se je tudi zgodilo. Ondi^ se je mož legitimiral kot Pavel Wiener, privatni uradnik, stanujoč v Pragi. Proti Wj en er ju so jje vložilo tožbo radii žalitve češkega naroda. (§ 302, k. z.) Klar vielja za Cehe, velja tudi za Sfiiovence! Nemci (nas ne bodo psovali! t Hamborn na Porenskem. Tukajšnje slovensko društvo sv. Barbare je v nedeljo dne 8. novembra ob- hajalo sedmo ustanovno slovesnost. Gospod predsednik je veselico otvoril z nagovorom in povdarjal, koliko koristi ima društvo zlasti za rojake v tujini in je agitiral, da naj več tukajšnjih Slovencev društvu pristopi. Potem se je začela tombola, pri kateri marsikateri šaljivi pa porabni dobitki so se udeleženci kratkočasili in veselili. Na to so pevci in pevke na odru peli „Tiha luna, glasno sije" in „Pozdravljam tebe, Avstrija"; pesmi ste predsedniku dali povod, da je nekaj govoril o ljubezni do domovine: „Kdor ne ljubi svoje domovine, domovine ni vreden več." Omenil je tudi letošnjo šestdesetletnico vladanja našega cesarja ter smo našemu priljubljenemu vladarju F. J. I. navdušeno klicali „živio" in peti cesarsko pesem. Vrstile so se še druge pesmi, dokler se ni pričela prva igra „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta." Ko je bila pri koncu, je predsednik povedal, da dobro ve, da več tukajšnjih Slovencev vsled tega noče pristopiti k društvu, ker mu je duhovnik na čelu in za to mislijo, da se mora pri društvenih shodih moliti in pridige poslušati, 111 da je vse preveč resno. V dokaz, da ni tako, je predsednik zapel: „Venček na glavi se", in ob koncu pesmi ponovil lepe besede: „Svetla kot svit neba, Plamena vtrinjata, V tvojih očeh se" — „Zalo kot rožica, Srca pobožnega" — „Lepo ko an-gelji, V cvetju nedolžnosti", in izrazil iskreno željo, . septembra t. 1. se je mudil v ruskem .mestu Rigi, kakor poroča tamošnja. ^Polizei-Zeitung", odslovljen straž-mešter 1. dragonskega polka kralja virtemberSkega Andrej Nikolajevič Schmidtf ki je ravno tisti dan postal ,136 let star. Bil je rojen 5. septembra, 1772 v ruski pokrajini Kovno. Leta 1700 je stopil 'v vojaško službo, katero je jako dvesto opravljal do 1. 1857r ko je bil radi slabosti in bolezni iz službe odpuščen. Dobil je letno pokojnino 1200 rublov. Ves čas, kar je bil. Schmidt v vojaški' službi, ni bil ne enkrat kaznovan in se je udeležil mnogo bitk. Leta 1828 sta . ga ranili dve krogli: na desni nogi, leta 1832 je bil s sabljo ' ranjen na prsih in leta ¡1854 na glavi. Ta veteranec hodi oprt j n{ai palico, brez vsake tuje pomoči, sliši in govori še precej dobro, samo vidi siabo.; Nikoli ni pil, kakor sam pravi, upijanljivih pijač in tudi nikdar ni kadil. j — Nasprotniki abstinence',, kaj pravita k temu slučajni ? Drobtinice. d Kitajski cesar umrl. V noči od 10. na 11. t. m-je umrl kitajski cesar Kuang-hsu. Tndi kitajska cesarica je na smrtni postelji. Za vladarja je imenovan princ Čun, prestolonaslednikom p» njegov sin. d Glave Evropejcev — naročnina za časnik. Iz Kalkute v Prednji Indiji ste poroča: Časnik „Jugantar", ki izhaja v francoski naselbini Chan-dernaigor, poživlja Bengfailcte in izjavlja, (la je naročnina,, ki jo zahteva 'list^: ta, da ji prinese vsak bralec glavo Evropejca. Kaj bo francoska vlada proti temu ukrenila, eie zdaj šle ne ve.t Književnost. § Slavnostna himna v proslavo OOletnega vladanja Njegovega veličanstva cesarja Franc Josipa I. Za mešan zbor z glasovirjem ali orkestrom, zložil Ig. Hladnik. Himna je polna navdušenja ter namenjena za velike zbore. § V. zvezek mešanih in moških zborov je ravnokar izšel. Dva zbora sta novo uglasbena, trije so drugega natisa. Uglasbil Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Cena 60 v. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. § Nov inolitvenik. „Vir življenja in svetosti" je izšel v zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Obširnejša izdaja molitvenika „Presv. Srce Jezusovo," Spisal o. J. Pristov. Cena mehko vezanemu iztisu K 2.—, v usnje vezan z zlato obrezo K 3.20, v platno vezan z rdečo obrezo K 2.60, za družnike 60 v ceneje, po pošti 40 v več. § „Stražniki", najnovejša 'Aljaževa skladba. Pesem je sedanjemu času zelo primerna in izraža prav dobro čustva in misli, katere je položil Gregorčič v te svoje kitice. To skladbo pošlje Katoliška bukvama v Ljubljani vsem slovenskim pevskim zborom in društvom tudi v večjem številu na zahtevo brezplačno, § Mentor. List za srednješolsko mladino. Ure-i jujo Anton Breznik. Izhaja v z .uvodu Fjv. Stanlsla» va ¡v St. Vidu nad Ljubljano, prvega' dne vsakega meseca in stane za dijake 2 kroni, za druge; naročnike A krone na leto. Izšle ste dosedaj dve številki. ki ste izborno urejeni. § „Cas",; znanstven obzornik, zvezek 10. Vsebina: „Svobodna misel." (Dr. A. Ušeničnik.) Nekaj kulturne zgodovine 1. 1907-1908 (Franc Terseglav). Trubar v jubilejnem slovstvu (prof. dr. Jos. Gruden). Problemi v sodobnem dušeslovju (Fr. Terseglav). Med Slovenci (dr. L. Lenart). Na koncu? (Ferdinand CilenŠek). O tekočem zraku (V. Svetličič). Nove knjige, listek. Najnovejše novice. Povišanje mirovnega stanja v Bosui in Hercegovini. Ker v Srbiji še vedno ni miru in se je bati, da se organizirajo na meji srbske čete, se je odločila avstrijska vlada, število bosansko-hercegovskih obmejnih čet povečati. Povišanje mirovnega stanja se izvrši pri 15. vojnem zboru. Pri vsaki stotniji se zviša število vojakov za 36 mož. Vpoklicani bodo le zadnji rezervni letniki in se bo še posebej gledalo na to, da se bodo vpoklicali le neoženjeni in se bo prizaneslo družinskim očetom. Sploh se bodo v najpotrebnejših slučajih dajale olajšave. Tistim, ki se vpokličejo, se bode vštela ta služba namesto orožnih vaj, katerih so se drugače dolžni udeležiti. Pri bosanskih in hercegovskih polkih se bodo pridržali tudi tisti nadomestni in drugi rezervisti, ki bi morali sedaj na dopust. Ptujska gora. Cesarska jtibilejna elavnost se vrši dne 2. decembra. Začne se ob pol 10. nri s sv. mašo v cerkvi. Šoštanj. Gospod Vočnjak, ki je prišel v konknrz, se je sam javil sodišča, ki ga je aretiralo. Šoštanjski Vošnjaki so lani veliko storili in darovali pri volitvah za liberalno stranko. Zr.to bomo uspehe te stranke za ljudstvo v šoštanj-skem okraju kmalu temeljito osVethli. Iz kozjanskega okraja. C. «cr. namestnija je potrdila ustanovitev čebelarskega dri štva za kozjanski okraj. V odboru so sledeči gospodje: O.^kar Zol-nir, Rupert Brovet, Franc Lovrec, Alojz Pečnik in Matija Cvetko. Podružnica priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob y»9. zjutraj čebelarsko zborovanje v Podčetrtku, popoldne ob 2 pa v Kozjem, povsod v šoli. Predavala bosta gospoda Lovrec in Zolnir 1. o pomenu čebelarskega društva, 2. o gmotnem in idealnem pomenu čebelarenja, 3. o prednostih premakljivega panja. Razkazal se bo ob enem prosto narejen premakljiv ležeč panj. Čebelarji ste vabljeni, da v obilnem številu pristopite novo ustanovljenemu društvu. Listnica uredništva. Ruše, Sv. Peter na Medv. gelu, Krap j o, Gradec: Zal za ta številko prepozno I Zahirala. Veleoenjenemu spretnemu zdravniku gospodu dr. Iv. Turžič u v Mariboru, Stolna ulica 5. se prisrčno zahvaljujem za brzo in spretno zdravniško pomoč v moji rodbini, ter ga vsem najboljše kot velenčenega zdravnika priporočam. Slivnica, 16. nov. 1908. 965 Jožef Kolman. Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Mosler na portalis 20 000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte bo dobro zaraščene in v korenin j ene. Cena 100 komadov 15 K ia korenjaki so tudi Rip. Portalis 10 000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. Pojasnila o mseratih. daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. 9SS Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. Cepljene trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. Štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinoi pri Ptuju; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatca ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. St 14 zdravstvo. Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika, zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinjski dolini s letno plačo 1640 K. Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene proS-nje ta sem vložijo do 30. novembra t 1. Odbor zdravstvenega okrožja Ljlubno, 15 oktobra 1908. 906 Načelnik: Fr. Jiivan. Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulricb, Groden, ■ Tirol -— —— se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Loterijske številke. Dne 14. novembra 1908. Gradec 57 73 32 22 37 Dunaj 41 79 56 90 10 Kmetijsko bralno društvo v Ro-gozoloi pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 4 uri popoldan v prostorih Narodnega doma v Ptuju veselico z vsporedom: I. Gledališka igra „Aretiran snu-bač", burka v enem dejanju. Tam-buraški zbor svira: I. Savski valovi, valček D. Hsuza. II. San. Glasbena slika V. G. Brož. III. Kroz vatru brzopolfea A. Jirka. V spodnjh prostorih prosta zabada s tamburanjem, šaljivo pošto itd. Vstopnina za osebo sedeži 1. vrsta lKi. vrsta 70 v. 8 vrsta 50 v stojišča 80 v. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 956 Nova koueesijonlrana posredovalnica služb Franc L^povšek v Debrislvasi pošta Petrovče se priporoča gospodarjem in poslom za ceno posre iovanje služb kmetijskih in hišnih poslov. 955 Učenec" od poštenih staršev se sprejme pri Franc Iglitsch a v Ptuju, trgovina manufaktumega in špecerijskega blaga. 960 V korespondenca želi stopiti v svrho ženitve kmečka hčerka v 30.1., izučena kuharica in šivilja, zmožna obeh jezikov, z ne pod 85 let starim možem (lahko tudi vdovec ali penzijonist). Ima nekaj denarja, opravo in dobi pozneje tudi večjo dedščino. Oglasijo se n^ j le pametni možje pod naslovom M. K. št. 106, posterestante Po-ličane. 963 Sprejmeta se takoj 2 pridna vi-aičarja, jeden s štirimi, drugi s petimi delavskimi močmi, na dobro viničarijo, kjer so prejšnji po 7 letzlužili. Viktor Kamšek. posestnik v Framu. 961 Vabilo. Sadje- in vinorejsko društvo za šošianjski okraj vabi na izvanredno glavno skupščino, koja se vrši v nedeljo dno tj. decembra 1908 ob 8. nri popoldan v prostorih g Ivan a Kranjc a v Št. Ilju pri Velenju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika; 2. Sklep o razdružitvi društva. Št Ilj p. Velenje, dne 16. nov. 1908. 962 Načelstvo. Pozor trgovci! V najem ali pa tndi proda se zaradi družbinskih razmer lepa velika hiša, na kateri je trgovina, z lepim vrtom in sadonosnikom pri veliki cesti blizu cerkve v bližini Maribora. Kje, se isve v uprav-ništvu. 940 Čevljarski učenec se takoj sprejme pri g. Koren, Mlinska ulica štev. 7. Maribor. 939 Lspo posestv«, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tndi par minut oddaljena novozidaca hiša s sadonosnikom, se proda skopno ali na drobno 1 Vse je v najboljšem stanju in tndi pripravno h» gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vede»ikn v Št Lovreacu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št 1. 258 Mesarske obrti ae želi učiti v Mariboru ali Ptuju. Naslov v upravništvn. 948 Ženitna ponudba. Samec, 39 let star, a 7000 Kron premoženja, «e želi poročiti z dekletom ali vdovo, ki bi imela kmetijo; na zunanjost se ne gleda, samo na značaj, poštenost in pridnost. Ponudbe naj se pošiljajo pod imenom „Laurus® pošta restante, Trst. 967 Posestvo eno uro od Maribora, obstoječe iz 11 johov polja in sadovnjaka, vse pri domačiji je za 9000 K na prodaj. Vprašati je v Kramberger-jevi gostilni v Lei-tersberg-u. 935 Priložnostni kup. Jako lepa, no-vozidana, 9 let davka prosta, dve nadstropna, čisto moderno opremljena, hiša z lepim dvoriščem in malim vrtom v Maribora se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Proda se tudi vinograd pri Kam-nici z 1 V, orali, novi nasadi, z letošnjo letino, 4'/« orala sečnega gozda čisto po ceni. Vpraša se pri Ivanu Zechner, Pfarrhofgasse št. 5, Maribor. 907 j I Dva vagona hmeljskih drogov, večji 1?el 7 metrov dolgih, ima na prodaj Anton Cilenšek, Thesen 41 pošta Maribor. 926 Rnske galošne z zvezdo „Provodnik", usnjate ga-mašne, razne copate, dežnike, nogavice in rokavice, priooroča P. Kosfič * Ce!|«. 176 (i) Protin, revmatizem, trganje pe udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinove in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshut 113 Bavarsko. 861 ^roijc-»© za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. Pozor, kmetje in fantjs! V moji lekarniiki praksi, katero izvršujem že 26 let *e mi je posrečilo a čaeoma iznajti sredstvi- za ras* brk in las, proti iz-p&d j ju lat) in za odstranitev prhlja ( luskin) m. glavi, to je Kapilor št L Cena je (franko na vsako poito): 1 loačič 8 K 60 vi«., 2 lončka 6 K. Prosim, da se uroči samo od mene. Naslov je: P. JurišU. lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. maammmmmmmamM Štefan Kaufmann trgovina z železnino v Radgoni, priporoča 938 peči, Štedilnike (Sparherd) in vsakovrstno posodo. Dva učenca v starosti od 15—17 let sprejme takoj IVAN CESAR, podobar in pozlatar v Mozirju. Priporočam tudi svojo zalogo cerkvenih podob, Kristuse za poljske križe itd. ob enem se priporočam tndi čč. gg. cerkvenim predstojnikom za naročila v mojo stroko spadajočih del. S spoštovanjem 966 Ivan Cesar*« Božična darila: „Božič pridnim otrokom" lepa knjižica za 30 vin. Jaslice iz močnega papirja izrezane, po 20, 30, 50, 80 v. Angelčki svetli iz papirja po 10 v. Za božično drevesce: šumeče zlato, srebro, angelski lasje, svečniki po 2 v in 3 v, sneg ra vejice ovitek po 30 v, razni okraski zelo leskeči. Cele pole, iz katerih se izrežejo jaslice, pastirci, ovce itd. po 3 v. Božične razglednice blizu sto vrst. Vse to in še veliko lepega dobite po ceni pri Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. :: Ne oknšaj. dokler ni vode zraven I :: eo°io jesihova esenca, bela in rudeča. 1 liter velja 2 K, Od 10 litrov naprej pošljem franka vsake železniški1 po -.taja. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80*/, jesihove esence s 30 ali 21 ali 14 litri čiste studenčne voda in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 140 in 1-60. Zaloga pri: R. HrSlČko, 544 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. trajne gorljive ,Phoebus' peči za šole in peči za kurjavo z žaganjem, zanesljivo €e!nJoče siamoreznice priporoča po nizkih cenah domača tvrdka» Trgovina z železnino „MERKUR" P fflajdič, Celje. Zajamčena umetna gnojila, nepremočne plahte za vozove te komate. Zoper ogenj in vlom varne b!agajne. Šivalni stroji. * Jožef Pfeifer* w H o č a h pri MaHbora tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izde'uje v velikem številu najnovejše in bolj-če rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo živa), v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od l/t do 6 colov. K, M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni. Drozgalnice za sadje, najboljša sistema. Ceniki se pošljejo brezplačno. ^ 828 Naznanilo. Podpisani naznanjam, da imam za letno dobo 1908/ 1909 15 tisoč na suho cepljenih amerikanskh trt na prodaj in sicer: 5000 šipona, 4000 silvanoa, 3000 žlahtnine bele in rudeče, 1000 renskega rilčka, 1000 belega bor-gundca in 1000 muškatelca. Vse trte so močne in dobro zaraščene ka*or letos malo kje. Za v jesen odvzete trte prodajam 100 komadov I. vrste za 14 K, za na spomlad izkopane po 15 K 100 komadov. II. vrste prodajam po 8 K 100 komadov. Trto so cepljene na podlago Riparija portalis. Za v jesen odvzete trto sprejemam naročila do 80. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc IToSc, 981 posest, in trtničar v Zagorcih, pošta Jnršinci pri Ptnjn, 19. novembra .1908.- SLOVENSKI GOSPODAR, Stran 1, ' Ob prebritki izgubi nepozabnega soproga, gospoda Dr. IVANA DE bivšega odvetnika, deželnega posianca itd. izrekam tem potom za tolažilno sočutje prisrčno zahvalo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem. Zahvaljujem se srčno tisočem udeležoikov tali slovesnega pogreba. t i_____ __i___i- -i,..? i i ____ _____i__i.<,on,i, MKonn A--* i Jnk.n^nlTiini Hrnitcnm ri>o« irunninr PnoaKoi iTrAtam srnin ii»indanfiišn zahvalo m",i. srosnodn S. ittUUJClilU UUCII&.U. ¿1 Ubli BtJ Z,nilVO)JUJClil ua UMVJVUUV p.vuuv^iuu v,. n.». ---v- ■ J -------------J - -- c. kr. državnemu nadpravdniku dr. Bayerju in celemu c. kr. državnemu pravdništvu, zastopnikom e. kr. okrajnega glavarstva v Celju, c kr. poštnemu upravitelju in zastopnikom c. kr. poštnih uradov v Celju, zastopnikom c. kr. finančne straže, c. kr. davčnega urada in c. kr. orožništva. Najlepša zahvala vodstvom obeh okoliških ljudskih šol in šolski mladini! Iskreno se zahvaljujem za prečastno spremstvo vsem sokolskim društvom, sokolski zvezi v Ljubljani in rje predsedniku g. dr. Oražnu, celjskemu žalskemu gcrnjesavinskemu in brežiškemu „Sokolu", nadalje akademičnemu društvu „Triglavu" in celjskemu pevskemu društvu, ki so se udeležili pogreba, celo z zastavami ter' obenem pevcem „Slov. delavskega podp. društva v Celju" ter vodji pevskega zbora g. dr. Schwabu za ganljive žalostiuke. Mojo prav posebno zahvalo gospodom deželnim poslancem in še posebej za veletolažilne nagrobne govore g. deželnemu odborniku Fr. Robičn, g. dr. Jos. Karlovšku, g. dr. V. Kukovcu in g. „Triglavanu" Horvatu. Za vse mnogobrojne izraze sočutja vsem mojo najiskrenejšo zahvalo. LIVADA PRI CELJU, dne 13. novembra 1908. 957 Ad©Ssi P?- očevar-Celje štev. 10, =——- Ustanovijei -a leta 1867. Hrvaško. Ustanovljena leta 1867. Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s —=( 4%%. H—— Rentni davek plača zavod sam MHKfil V Gornji Polskavi pri Pragarskem ima tvrdka K. & R. JEŽEK veliko zalego vseh vrst Smetsfeih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamorežnice, reporeznice, mlin: za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drtbilni mlini, brane, plngi itd. Podpisani posrednie naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampnš v Gornji Polskairi pri Pragerakeni. 434 Priporoča za napravo domače pijačo posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za V3e vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg cd 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galieo, žveplo hi rafije. -»-<»-«» 180 ia dobro m solidno postrežbo. ©»i*! Išče se viničar z odrastiimi otroci, ki bi tudi poleg vinograda prerzel malo posestvo ali zemljišče. Natančnejše po pismenem dogovo.ru. Ljnba Sladovič, vlastelinki v Zu-brinci z. p. Vinica (Kranjsko). 9E8 2 pekovska fanta sprejme takoj Vombek, robersci.orstr. 1€0. Maribor. Učna doba 3 leta. Dobita tudi obleko. 954 Svetle gobe, namizno sadje. Kupim vsako množino svetlih snbih gob, kg po K 1-60, 180, 2'—, 2 40, namizne jabolke. zlate renete, ananas, pariški rambur 100 kg po K 10 -, 12 —, 14 —, žito, Tsake vrste fižole po najvišji ceni. Oskar Moses, dravska ulica, poleg vdove Pirich. Ragoznica 21, p. Ptuj. 8R9 Pozor* I Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter 3« isvrstao in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kaSlju — bolih v prsih, — prehl&jenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnema k».tara, puhomu ksšlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje isborno, ^apeh d^nran. Oena je franka na vsak > p»itc sa 2 steklenici 3 K 40 via., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetju ali Sa se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekleaiei jo ne podili a. Prosimo, da se naroča naravnost (»d: rlSfi r-m »MS"-^«*«, iek&rnujft v Ps.kracn S«, ¿01. i Slavonija.) M varilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ¿rcikorije'*r, temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. "»««ogSN^aa ■ , a ■ - ~ ' o, O t-H o> S Tustr. uuuki. V&ratT inuak». Vantr •1 bw. X U67, »I T. XLW.W. IS n O, •• § t .2 « - | •2 i 5 D c "-1 "IflE " ^ c >3 -g > m a s a S- . .s f u E O. _ O w ¡j «5 O a, C p -g o o. SbssS f-t -H t» a a ® S g .s 03 rt >.x > •5» a ^ _ 5 £ ^ i-®^«)^ N § ¿«aT^ • S rt ¡¡5.0 S a .«o a os B .iS /v» O 10 ^ N Ha § s s &Si Naznanilo. Po Spod. Štajerskem potnje naš potovalec g. Mihael 81ab8ak, katerega so vsakomur najtopleje priporoča. Slovenci! zavarujte svoja poslopja pri domači „Vzajemni ¡¿a\arovalnioi" v Ljubljani. 953 Viajemna zavarovalnica v Ljubljani glavni nastop v Maribora. OerlfMesio vino izvauredno dobro, se bo prodajalo po draibi dne 19. in 26. novembra t. 1. pri Sv. Petru niže Maribora. Začetek cb 11. predpoldne 951 Patent, krvna krma „Lucullus1'. Pri pravilni Hporabi postanejo svinje vsak dan 1 kg in še več težje. Cena krvne krme, „Lucullus" 28 vin. kg. Ako se odvzame najmanj 50 kg, se zaračuni samo po tovarniški ceni: Zaloga v Mariboru samo r novi Špecerijski trgovini Leopold Gusel, Kupujejo §e deželni pridelki kakor: pšenica oves, koruza, fiiol itd. po najvišji ceai. — Priporočam nadalje svojo veliko zalogo vsega špece-rijakega blaga lamo sveže in čiste kakovogti. ^ © a o :s-s «s aJ< O ■S g"® IS ■is 0,-0 á B >8! IS M «fl O S « ta a> « © ® ~ — ci a a« .2 'S— as ® ¿¡.o nx - o « os ® iS KI ffl 13 O O a "¡3 FH A ■O ® a ■ ,5 o h rt 9 O JES o S-i n a « ® ® CO 555 »C5 CS "rt « -S "" o U fri N M oa.E a > * -SI I s ®1 M o S3 i «a ■ CS s I § o rt I rt rt — ■ s ® ® "S ® B S o S ® rt rt : rt i- io t* t* pO M CO o I t<2 S "S n ® tt o 09 rt m «»* iS ® en o Si P* ® (h ÍV. '"g I .5* rt M a rt 2:S > JS S3 2~ N "O , O..S ■ > P- ce "S ° ® ®o a ti o — I > rt ® 3 rt m rt ® b 0* a f* A ta ® >tS3 ■a « * a — ® S > Si S ft O. "■Bi «jjá Idina aarorist trgoma i¡aaaafsktror, te špecerijskim blagom L, KM, fjspiš?.»» prjporgčs mi|> Eve]a veliko, tava aais&s« c«e8 ttiifcs, f0í?ít¿, točiuk Kdor hoce dflirc soo*a * narod oí fcgsvise 'H _ 5 I Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, peresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO WEIXXi, Earibor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. as « ISt1 v veiisi talogl, fcalsor tudi saatnscs, (Šivani, oirsčje posteíje isr egled&ia po nafaižji carti. Fraoo Pieteršek, Maribor Koroška cest« it. 10. S w o J i k swojl srh l Fr. Burešs urar, cčalar in zlatar T&piih&ffo&s cesta SS. priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno is :: hitro izvršijo. :: Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno nlioo št. S, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in nroogobrcjni obisk. Z velespoštovsnjem FELIiCS HOP* trgovina z mannfaktnrnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU EISA ? Tegeihofova cesta štev. 2!, ker se tam dobi najboljša blage po sajniiji esn! u> sicer za jesen velika izbir za molke in lanske obleke, najlepše svilnate robe«, predpasnike, žensko is moške perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrst«. :: :: t- „CROATIA" 9 Hranilne vSo^e se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: n a-vadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripišnjego k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama posojila se dajejo le članom in sioer: na vknjižbo proti pupil&rni varnosti po 4,/4*/#, na vknjižbo sploh po 59/9, na vknjižbo in posestvo po 6Vi9/o in na osebni kredit po 6«/«. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v dvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemSl praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo V8*k delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. • ladajatatj te utofeik t Katel¡ik* tíikom drattvo. ■¿•.'i.,' ■■■• (O . V) ..MU. ■ &K-- itilÚVt ..il»r....-J '■'»J - VI Tiak ttfcan» n. CUfe v HMm