Spedizlone In abbonamento postal« Foitoina plačana * gotovini Domoljub v Ljubljani 4. novembra 1942-7CX: ^^ 55 _ šiey. 45 V OGLEDALU ................................................ Premisli, preden zineš! Lojze ie nagel človek in včasih zine ka« tero, ki mu ie potem žal za 11 io. Oni dan sva' neka i kramljala, pa mi ie tožil svoie bolečine. Tako ga ie prevzelo, da je nazadnje dejali »O, ko bi se nikoli ne bil rodil!« Komaj pa ie te besede izrekel, jih ie brj obžaloval in se opravičeval, češ da mu ie ta le v naglici ušlo iz ust, ne da bi bil pomislil, kaj govori. »Prenagel sem in živci mi popu« ščaio,< je tožil. Lojze je morebiti res nagel človek, vcnda< te besede, ki iih je bil brez premisleka izrekel, kažejo, da njegovo srce zmore tudi lake bo« sede. I11 to ie tisto, kar ie poglavitno! Takih' Lojzetov nas ie na svetu na tisoče. Krivdo za rezke, ostre in nespametne besede mirno zvra« farno na svojo prenagljenost, na svoie žive« in občutljivost. Nikoli pa se ne zavemo, da tega vsega ni kriva naša naglica, marvefl zgolj naša podzavest, ki tiči skrita v našem! srcu. Marsikaj je globoko skrito v naši notra« niosti, ne da bi se lega sami zavedali, Kadafl pa smo razburjeni, tisto skrito plane iz nas teli izbruhne — bodisi že v besedi ali v dejanju, Pobožnost, ki odbija »Za svet,c pravi Cecilija, »in vse, kar j« na svetu, mi ni več. Vsa moja radost je v tihi izbi in cerkvi.« — Kaj ni Cecilija blaga inl poobžna duša? Niti sama ne dvomi o tem inl gotovo je oseba, katere duša je polna ljubezni do Boga, do človekoljubja in miline, odpovedi in potrpljenja, gotovo torej je oseba, ki j« našla mir, kakršnega svet ne more dati, vrcdnfl največjega spoštovanja. A kaj opazimo _pr| Ceciliji? Vidimo na primer, du pri uogoslužnhi sestankih ni nove obleke, ki bi je Cecilija na| opazila in ocenila, da v dotičnem kraju nI družbe, ki bi je do slehernega poedinca nji poznala in obrala; da ljudem zlepa ne odpust^ če so videti kakor koli zanemarjeni; da na« tanko preišče morebitne pregreške ali nedo* stojne nastope ter jih ob priliki in z nekakšaimi ugodjem premleva med svojimi prijateljicami* 111 da je. Ker ne ustrežejo njenim, dostikrat nfll majhnim željam in zahtevani, ne vem kak«! hudo užaljena itd. Kaj je Cecilija potemtakem! res pobožna oseba, ki ji nI več do sveta? častilakomnost pa taka! Po vsei deželi sloviš in tvoje ime vsi spo« Stujejo. Pošten si, moder in duhovit, zraven pa' na vso moč skromen. Prav ta skromnost brani tvojim prijateljem, da te ne bi kar v obra« livalili. Zadnjič ie bilo spet vse polno pruatelief, zbranih pri tebi, kier so ti kazali svoie spo« štovanje. Ti pa si bil, kakor vedno, sam« skromnost, kakor se pač spodobi. Prijatelji bi te bili radi v obraz hvalili, pa si niso upali* ker so se bali. da bi jim bil hvalisanie utegnil zameriti. Ti pa blestiš s svojimi modrimi iti duhovitimi besedami. Prav kar si povedal mo» dro misel, nakar si se za hip umaknil iz drui« be, češ da imaš zunaj ta in ta opravek. V resnici pa si se zalo umaknil, ker si bi prepričan, da te bodo, ko boš odsoten, navdi\ Seno hvalili. Čeprav si zunai, se vseeno ka naslanjaš ob misli, kako te zdaj v sobi prii telil hvalijo. ... t Menda ne boš trdil, da nisi častilakomcn! Pogled v neznani svet Vojni dogodki pretek lega tedna Ob 20 Jctn ci fašiSžlcnega pohoda na R r si Dno 28. oktobra je preteklo ravno 20 let. oil-kar je fašizem pod Mussolinijevim vodstvom krenil v zagonu fašistične revolucije na Rim ter tega dne prevzel v Kraljevini vso oblast. Od tega dne gre Italija docela nova pola, pri tem slaveč velikega duha svojega Duceja kakor tudi junaške žrtve njegovih fašističnih borccv. Fašizem, ki ga je ustvaril v svoji genialni zamisli Ilenito Mussolini, jc 2S. oktobra 1022 v Rimu po končanem pohodu na prestolnici) zaključil zmagovito prvo stopnjo preporoda italijanskega naroda iu prvi korak fašistične revolucije. Prvini letom borbe, ki je prinesla sijajno zmago fašističnih načel. se je pridružilo dvajset plodnih let. ki so bila prežeta s stvariteljsko silo fašizma prav v vseh panogah javnega življenja Kraljevine. Kakor gre zasluga stvaritelju fašizma Duioju. da je prvi ob razvalinah Evrope po prvi svetovni vojni pokazal edino pravo pot ne samo svojemu nariulu. ampak vsem državam v Evropi, kako »e je treba boriti proti vplivu komunizma in se za vedno osvoboditi teli razdiralnih temnili sil. ki glodajo v jedru človeške družbe, tako gre fašizmu tudi prva največja zasluga, da je pokazal nadaljevanje poti v lepšo in boljšo bodočnost družbe. Italija sama jc danes najbolj veličasten dokaz ogromnega plodimo-nega in stvariteljskega dela. ki ga je izvedel fašizem. Načrti, ki si jih je zastavil fašizem po svetovni vojni, in naloge, ki jili je izvedel, so pomenile za tedanji čas za vse d rta ve pravo revolucijo, prevrednotenje do tedaj veljavnih načel politike. Kdo bo pregledal velikanski razvoj, ki ga je doživela Kraljevina že samo na socialnem polju. Delavec, ki jc bil v okiiru fašizma postavljen na tisto mesto, ki mu po vsej pravici gre. dane so mu bile v polnoč najrazličnejše jmne ustanove. Družina je pod fašizmom spet postala o-uovna celina države, dobila je nazaj spoštovanje iu fa I. ki ju zasluži. Napredku Kraljevine so služile milijarde in milijarde, investirane v najrazličnejša javna dela, ki so dvignila državo do do tej nezKslu'encg,i poleta in ji omogočila ustvaritev Imperiji ter avtarkijo, o kakršni pred 2!) leti nihče »iti sanjati ne bi mogel. Toda pohod fašistične revoluciic. začet pred 20 leti, se še nadaljuje. Zvesta ge-Iu. ki ji ga je dal Dure: »Iti nasproti naredil«, deluje naprej v Kraljevini in povsod drugod, kjer predstavlja najvišjo oblast tiktorski sveženj. Tudi Ljubljanska po- krajina žili že drugo letu pod okriljem rimske pra vire novo življenje, ki so mu načela fašistične revolucije vtisnila svoj neizbrisni pečat gospodarskega napredka iu kulturnega razvoja. Zalo je praznik 2S. oktobra bil tudi praznik Ljubljanske pokrajine in njenega prebivalstva. Tega slovesnega dne so po vsej Kraljevini bile velike slavnosti, ki so znova potrdile, kako trdno je fašizem Benita Mussolini.ia zasidran srcih vsega junaškega italijanskega naroda. Italijanske torpedovke križarijo po Sredozemlju ter uspešno napadajo sovražne podmornice. Siloviti sovražni napadi v Egiptu obnemogli Siloviti sovražni napadi v Egiptu obnemogli. Pretekli teden so r.a egiptskem bo.Uču Angleži poskočili silovite napade, iz katerih so se razvili hudi beji, ki pa so bili za Osne čete uspešni ter so konec tedna ponehali. Vojno italijansko poročilo 833 od 26. oktobra poroča, da so propadli ponovni močni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki. Samo tankov je sovražnik izgub: 1 101. — Osna letala so bombardirala angleško zaledje ter sestrelila 14 angleških letal. •— V območju trdnjave Marsa Matruh se je sovražnik skupil izkrcati, toda napadalna letala italijanska »o to takoj preprečila ter eno ladjo z bombami sestrelila — Nad Malto so bili sestre- ljeni trije sovražni lovci. — Na sredozemskem bo-jiiču jc nemško letalstvo sestrelilo štiri angleška letala. Italijansko vojno poročilo od 27. oktobra št. PC1. pravi, da so tudi dne 26. oktobra pri El Alamcinu divjali srditi boji, v katerih so italijanske in nemške sile razbile 111 novih tankov ter 38 oklepnih avtomobilov. — V bojih dn« 25. oktobra se je z' I.:t odlikoval 3. bataljon 61. pehotnega polka »Tr-.-n-to«. — Italijanski in nemški lovci so seslrcliii 15 sovražnih letal. Nad Sredozemljem je bilo zbitih 7 sovražnih letal. — Italijanska podmornica jc potopila sovražno podmornico. Italijaesko vojno poročilo od 28. oktobri I'.:-5 sporoča, da so zlasti na severnem delu 1 bojišča divjali hudi boji, napadi iu protin£.jaJi. rili so se tanki in pehota. Važna pošlo,ki eo se za njo zlasti hudo bojevali, je ostala v rol:a S osnih čet. Sovražnik je izgubil 53 tankov. — V letalskih bojih je bilo uničenih 21 angleških letal. Vojno poročilo it, 886 od 20. oktobra fcorn>'a: V siloviti bitki, ki se ie pet dni bije pri L! .Va-meinu, so bili tudi včeraj nevi močni sovražni napadi, katerim pa so se osne sile srdito np.r le. Uničenih je bilo več deectin angleških oklepnih vozil in zajetih nekaj sto ujetnikov. — Osna k* .ia so bombardirala sovražnika v črtah in v r.alec u. Sestreljeni sta bili dve angleški letali. — O,no letalstvo je bombardiralo sovražna letališča ter uničilo eno sovražno letalo. Vojno pcročilo fit. 8S7 od 30. oktobra sporoča, do je suvražnik spet brez vsakršnega uspeha z velikimi silami napadal. Nekaj začetnih ' d :rov so junaške čete takoj omejile in izločile. Uničenih jo bilo 39 sovražnih tankov. Poftbno se ie odlikoval neki nemški bataljon, ki je sam uničil 13 tankov. — Pri Marši Matruh se j« sovražnik dvakrat ftku'al izkrcati, pa se mu jc poskus ponesrečil, ker je takoj nastopilo osno letalstvo. Pomembne zmage v Rusiji Ner\š*io vojno poročilo rd 26. oktobra »poroča, da je bila jugovzhodno od Novnrosijka v naroku zavzela sovražna pc*ito;an„a ter da je bilo zavzetih nekaj novih postojank vzhodno od Tria p s* -ja. Nemški napadalni oddelki io v Sta'in£r*/ta uničili več sovražnih odpornih gne.rd Sovraži rrj-tinapadi so biti odbiti v bojih iz bližin?. — Nemška letala so sestrelila 27 sovražnih letal. Ne«n.::ko vojno poročilo od 27. oktobra r.av.-va nove boje in uspehe pri Novorosijsku ia Ti ter ob reki Terek. Boji v Stalingradu se uspcino nadaljujejo. Dne 26. oktobra je bilo uničenih tO sovražnih letal. Nemško voino poročilo od 28. oktobra sporoča, da je bila pri Novorosijsku zavzeta nova važna postojanka, prav tako pa ena pri Tuapseju. V Sta'!n-gradu so nemške čete vzhodno od tovarniškega predmestja prišle do reke Volge, Vojno poročilo od 29. oktobra naglaša, da so nemške čete na Kavkazu uspešno odbile več sovražnih protinapadov in da so hrvatska letala zbila 6 sovražnih letal. — Ob reki Terek so nenške in rumunsk« planinske čete zavzele močno hranjeno mesto Narčik ter doslej zajele 7000 uic'm-kov, 66 topov in 38 tankov — V Stalingradu to nemške čete odbile sovražne protinapade in zavzele nekaj novih hiš. — Tega dne je sovražnik izgubil 41 letal. Vojno poročilo od 30. oktobra sporoča, da «o bili odbiti sovražni napadi pri Tuapseju na Kavkazu in da se sovražne sile od Narčika gibljejo proti vzhodu. V Stalingradu je bilo očiščeno zavzeto ozemlje, južno od mesta so bili odbiti sovražni protinapadi. — Ob reki Don so junaške ita-lijansk čete pogumno odbile sovražnikov poskus, da bi prišel čez reko. Prizor z italijanskega letalskega oporišča. 50 odstotkov popusta imajo vsi delavci, ki obiskujjeo predstave narodnega gledališča v bolgarski Sofiji. Smrtno so je ponesrečil s svojo soprogo pri padcu avtomobila v morje norveški minister dr. Lunde. Zunanje ministrstvo za vzhodno Azijo je Japonska ustanovila s 1. novembrom t. I. Na Malti živi prebivalstvo zaradi bombardiranja iz zraka skoraj neprestano pod zemljo, jo izjavil gibraltarski škof, ki se jn vrnil to dni z Malte. Običajni čas so s 25 oklobrom uvedli ludt na Portugalskem, ko so pomaknili kazalce za eno uro nazaj. Grobovi komunističnih žrtev OI> krsti Antona Zupančiča ii Stranske vasi pri Stični, figar truplo so v sredo, dno 21. oktobra dopoldne adkopali sredi gozda pod »znnžjeni Polževega. Na lovi strani pokojnikova lirerka Francka, «l> njej sin Tono, traven njcKa hčerka Angela, ob menihov! leviti sin I rancek, poleg njega pa sinko in hčerka pokojnikovega brata, ki stoji za njima na desni. Dan na dan prihajajo na dan strahote, ki jih po vsej slovenski zemlji počenjajo komunistični zlo-čiuri in jioživinjenei. ban no dan ljudje odkrivajo grobove najbolj poštenih slovenskih ljudi, ki so jih rdeči divjaki v svoji živinski strasti kar poklali. Vsa dežela so s studom obrača od teh živinskih ljudi, le v Ljubljani jc še nekaj lakih sprijenih ali pa blazno neumnih ljudi, ki tem izvržkom človeštva še verjamejo, da osvobajajo naš narod. Verjamejo še takim besedam, kjer se zdaj komunistični hudodelci izgovarjajo, češ da so tega ali on 'ga morali ubili, ker je bil belogardist. Belo gardo namreč ti ljudje imenujejo vsakogar, ki obsoja take strahotne zločine. Ljubljanski izprijene! zdaj te stra-hovilo zločine svojih podivjanih hostarjev zagovarjajo z belo gardo. Tako nesramni so, da kar jirezro tole dejstvo: llostarji in rokomavhi so |io-slene slovensko ljudi morili že takrat, ko o kaki beli gardi niti duha no sluha ni bilo. Ljudje so pograbili za orožje zoper komuniste šele takrat, ko so videli, da bodo sicer komunisti nje same ugonobili, če jih sami ne bodo Iztrebili. Da je Io narodno sramoto treba z obličja slovenske zemlje res iztrebiti, Io nam velevajo dogodki sami, lo nam velevajo grobovi naših najboljših slovenskih mož in laulov, ki so njihova trupla v njih zagrebena kdo ve kje v samotnih hostali, ko so jih poprej komunisti zverinsko poklali zaradi njihovega prepričanja. Vzgled, ki najbolj kriči, kako satansko podlo ravnajo komunisti z možmi, ki so zavedno katoliški, nam je smrt Antona Zii|ian-čiča, uglednega kmeta iz Stranske vasi pri Stični. Tega moža, ki je oče sedmim otrokom — osmi pa je na potu — so divjaki odpeljali od doma dne 8. junija ob 10 ponoči. Peljali so ga v bližnjo bosto, kjer so ga za- - elišavali. Z njim vred so zasliševali tudi njegovo najstarejšo hčerko 21 letno Francko. Samo to so jo spraševali, ali oče res hodijo v samostan In ali je res v katoliških dru-Slvih. Francka je seveda po pravici povedala, saj jo oče res bil odbornik raznih kmetijskih zadrug in društev, ki imajo svoj sedež pri fari v samo-"lanu. Francka je tudi videla, da je mlečnozob; gosposki poba, ki jo je spraševal, zapisal na listi pa- Vinko Zajeo, p. d. Vencajz lz Oslice pri Krit? ki ima na vesti že čez HO umorov. Morda se bo našel še kak neveren Tomaž, M bo majal z glavo in izrekel svoj dvom, da bi k« munistični partizani Zupančiča ubili samo zaradi njegovega verskega prepričanja. Temu neverne«« Tomažu postrežemo z novim dokazom. Komaj mesli dni je od lega, ko je nekaj partizanov prišlo J Zupančičevo hišo. Izročili so že itak dovolj nesrečifl ženi Frančiški list, na katerem je bilo napisano® »Se veliko farških podrepnikov bomo spraviU 8 poti!« Ko so odhajali, so ji zagrozili, da tudi tega n« sme povedati živi duši... Kakšni kriminalni tipi so sodelovali pri »osvo? bodilni« fronli, dokazuje primer trgovskega vajene® Ljuba 1'odlogarja, ki se je pred svojim begonj v hosto učil v neki trgovini pod Ivančno goricoi. Fantu je komaj 18 let, pa si je omadeževal vest žo z osmimi umori. Ob neki priliki, ko je bilo govori o Zupančičevi smrti, ja z žarečimi očmi izjavil: »Kar srce mi igra, kadar koga prav počasi z no« ženi režem!« Ob neki drugi priliki je spet z naslado pripon vedoval, kako je z nožem mcsaril nekega dekleta* Človeka 6preletava zona spričo take poživinjenoeti. Komunistična vzgoja je rodila strahotne 6adovet nakazila bilja, ki 60 človeku podobna samo po zunanjosti, njihova notranjost pa je eno samo leglaj zločinskih nagonov. Malo, prav malo še manjka — in nadebudni gojenci komunistične šole bodo zdrk* nili globoko pod raven afriških ljudožrcevl Zupančičev grob v hosti najden Ko se je po fari razširila žalostna novica, da s42-XXl. Štev. 45. PRILJUBLJENI m o t 1 t v e n i k dr. G regorija Pečjaka POT K BOGU je izšel v posebni izdaji z velikimi Irkami za stare ljudi in za kratkovidne Ta lepi in prakMčni molitvenik stane, v piatno vezan z rdečo obrezo L 20 z zlato obrezo L25'-. Dobite v Ljudski knjigarni Pred škofijo štev. 5 Miklošičeva cesta 6 ali pri njeni podr. v NOVEM MESTU Ko je desetletni Zupančičev sinko Tone izvedel, da nameravajo fantje očetovo tri.plo odkopati, je odločno vzel lopato v roke in rekel: »Tudi jaz hočem očeta videti!« Ročno je smuknil v nedeljsko obleko in se pridružil grobok pom. Z njim so šli tudi 12 letni brat Erancek, 14 letna sestra Angela, 21 letna sestra Krancka ter Vinko in Micka, sinko in hčerka pokojnikovega brala s Kožljevca. Fantje so na dolčen. kraj ponesli krsto in začeli kopati ob asistenci štirih duhovnikov iz samostana. Kako pretresljiv trenutek je moral bili za pokojnikove otroke, ko se jc pred njiini odprla zemlja in so zagledali pred seboj že skoraj povsem razpadlo očetovo truplo! Spoznali so ga samo po koščkih obleke, ki je bila mestoma še kar dobro ohranjena. Skrbno so fantje polagali mrtvaške kosti in koščice na bel prt, po tem žalostnem opravilu pa so krsto zabili in jo v dolgem sprevodu odpeljali proti farni cerkvi v Stično, Njegovo truplo pokopano v blagoslovljeno zemljo Ob krsti z zemskimi ostanki rajnkega Zupančiča je korakala častna četa vaške straže. Že itak presenetljivemu številu pogrebcev se je v Stični pridružilo še nmogo drugih, ki so pokojnika spoštovali in ljubiti zaiadi njegovega kremenilega značaja in zgb dne poštenosti. Pred kapelico ob stiske m samostanu je cerkveni pevski zbor zapel večno lepo »Vigred se povrne«, na kar je žalili sprevod krenil v cerkev, kjer je bila darovana slovesna pogrebna maša. Po končanih obrednih molitvah so krsto z zemskimi ostanki Antona Zupančiča ob asistenci osmih duhovnikov ponesli na farno pokopališče. Nad odprtim grobom je pevski zbor zapel še dve žalo-slinki, g. p. Alberik pa je spregovoril nekaj lepih, v srce segajoči!) besed dragemu pokojniku v slovo in žalujoči družini v tolažtio. Naglašal je, da je z Anionom Zupančičem legel v grob zaveden Slovenec in katoličan, obče spoštovan župl.ian, vsakomur odkritosrčen prijatelj. Takih mož ni dosti, zato nam je še posebno hudo. kadar legajo v grob taki idealni, kristalno listi značaji. »Anion, zakaj je moralo tvoje mučeniško telo skoraj pet mesecev ležati v neposvečeni zemlji, v divjem gozdu? Mora1 si pač biti po Kristusovem zgledu zavržen, da si bil deležen njegove zmage in njegovega večnega plačila. — Kaj bi nam povedal zdaj, kose poslavljamo od tvojih zemskib ostankov Ti, ki v božji bližini gledaš nazaj v preteklost in po božjem razsvetljenju poznaš tudi našo bodočnost? — Otroci moji, zadnjič vam pravim: prav sem vas ličil, držite se tega I Bodile in ostanite pošteni in odločni! — Tako bi rekel svoiim otrokom. A tudi nam bi povedal jasno besedo: Združite sc v dobrem in se postavile po robu vsem. kar ubija narodno in versko življenje. Za narod, za Boga in vero hodite pripravljeni žrtvovati vse!« Krčevito ibtenje osirotelih olrok; »Očel Oče!« 4' je jeknilo po božji njivi, trkalo na krslo, seglo v duše, da ni ostalo suho nobeno oko. Tak je bil pogreb Antona Zupančiča. Lepšega, ganljivejšega pogreba Stična že dolgo ni doživela. Saj ve zdaj že vsak olrok: Zupančič je padel kot žrtev komunističnega sovraštva do vsega, kar je še dobrega, svetlega in poštenega v našem ljudstvu. Ujeti partizan Avg. Erjavec, p. d. Poljaufev iz Oslice pri Krki je prostodušno priznal, da so ga ubili samo zato, ker je bil veren človek. Tak je bil pogreb Antona Zupančiča kljub temu, da so komunistični krvoloki v okolici trosili grozilne letake z vsebino: »Trupla morajo biti pokopana tam, kamor smo jih zakopali mil Nihče jih nima pravice odkopavati! Vseeno je, ali trohni truplo v gozdu ali v blagoslovljeni zemlji!« Na Pleživici blizu Brezovice so komunisti ponoči od 29. na 3(1. avgust vdrli v poslopje posestnika Ivana Vidmarja ter ga s silo odvedli od doma. Domači dolgo niso vedeli, kaj se je z njim zgodilo. Ker je bil mož znan poštenjak, si nihče niti misliti ni upal, da se mu je kaj žalega zgodilo. Zdaj pa je prišla žalostna novica, da so Vidmarja prav zato, ker jc bil poštenjak, komunisti v gozdu umorili in nekje v samoti za-grebli. Hudo so divjali komunisti tudi okoli Police in Brezovega nad Višnjo goro. Zadnje čase, odkar jim vaške straže stopajo na prste, prihajajo v bližino samotnih naselij zgolj krast in ropat. Tako so prišli tudi v noči na 18. oktober na Spodnje Brezovo, kjer so hoteli vas opleniti in kmete do golega sleči. Vaška 6traža pa jih je pregnala. Dobri katoliški Fant Jože Radelj je videl, da je v nevarnosti njegova rojstna hiša, kjer je bil oče sam doma. Zalo ie hilel z nekaj tovariši domov očetu na pomoč. Takrat pa je izza plota priletela komunistična krogla in fanta ubila. Tudi ta vrli mladenič je žrtev komunističnega ubijanja. Vsi pošteni ljudje, na noge zoper te zverine, ki so našemu narodu v največjo nesrečo in sramoto. Takih grdih zločinov nad našim narodom ni doslej v zgodovini zagrešil noben naš narodni sovražnik, niti Turek ne! Vsi 5'ovenci se moramo lega zavedali. In, hvala Rogu, lahko povemo, da se tudi zavedajo. Ljubljansko »Jutro« je prineslo celo vrsto imenitnih člankov, ki prav Isto naglašajo kakor naglašamo mi. V tem pogledu med nami ni no-bdbe stranke, marveč smo vsi, kar jc med Slovenci poštenjakov, ene misli: Komunislično zalego je treba do korenin iztrebiti I To je naša prva narodna dolžnosti Bolgari se pripravljajo na prihodnjo letino Bolgarija je preskrbela kmetovalcem za bodočo letino najboljše seme. Sejali bodo bolgarski kmetje s sejalkami, kajti izkušnja je pokazala, da gre pri sejanju z roko precej žita v izgubo. Bolgarija ima sedaj do 23.000 sejalk ki so stale doslej večinoma neizrabljene. Zdaj bodo prišli vsi ti poljedelski stroji v promet. Eden, ki se strupenih kito ne boji V okolici češkega Plzna živi 65 letni Josip Horn, znan vse naokrog kot lovilec kač. Dan za dnem hodi [Ki gozdovih in lovi strupene kače. Ob lepili poletnih dneh je ujel dnevno do (>0 modrasov. Ker se s tem delom peča žc od mladosti, je verjetna njegova trditev, da je ujel /e nad 65.00u modrasov. Večkral je llorna že pičila strupena koča. vendar brez škode. 1BH Mravlje in njihove kravice Vsak ljubetelj narave, kakor tudi lastnik drevesnic je brez dvoma opazil, da so včasih listi sadnih dreves pokriti z neko kot lak se svetlečo snovjo. Kaj neki je to? Nič drugega kot sladek izcedek listnih uši. Brez dvoma to rastlini ni v korist; snov je lepljiva in zamaši reže, skozi katere diha rastlina. Pač pa so mravlje kar neumne na to sladkorja bogato tekočino. Sicer no ližejo izcedka na listih, marveč gredo kar k viru te dobrote, to je k listnim ušicam, ki so za mravlje prave »kravice«. Prav spretno znajo izvabili iz njih sladkarijo. Črna mravlja n. pr. napravi to tako, da s svojimi tipalkami gladi in boža hrbet ušicc toliko časa, da ta izcedi iz zadka zlatorumeno kapljico, ki jo mravlja željno poliže. Nato boža že dalje dokler ne dobi druge, tretji1, četrte itd. kapljice. Ko je vir usahnil, pusti pno »kravico« in gre k drugi, kjer ponovi isti postopek. Ko si je golšo napolnila, hiti domov ter deli dobroto z drugimi tovarišicami, ki niso bile tako srečne, da bi bile našle sladko pijačo. Čeprav nabere mravlja v svoji golši, saj meri v premeru komaj 1 mm, malo, so izračunali, da nabere družina, ki šleje 20.000 delavk, v enem polteju na 1 liter lega sladkega soka. Prav ni • se ne smerno čudili, če posvečajo mravlje listnim ušicam loliko pažnjo, da jim napravljajo v svojih mravljiščih prave pravcate »hlevčke«, v katerih jili pitajo. Da, nekateri opazovalci celo trdijo, da jim določijo po drevju in rastlinah |«>-sebne pastirje ali čuvaje, ki jih čuvajo in jiii vsak dan redno obiskujejo. Baš mravlje so po-la-lc najbolj skrbni varuhi listnih uši. Potreba [jo sladkorju je pri nekaterih vrstah mravelj tako velika, da si izmed delavk določijo nekatere za prave sodčke, v katerih hranijo sladki sok za dneve lakote in suše. Tako najdemo v mravljiščih vrsto Mvrmecocjstus posebne obokane kleli, na čijili stropu vise delavke z zelo napihnjenim zadkom, dočim sta glava in oprsju pravilno razvili. Odkod la napihnjenosl? Delavko so prisilno napolnile nekatere izmed svojih vrstnic s sladkimi soki tako, da se san več no morejo hraniti, marveč jih oskrbujejo uge delavke. V napihnjenem zadku pa je polno sladkega soka. Ko pridejo dnevi suše in lakote, ko ni nikjer več dobiti hrane, pridejo delavke k tem »sodčkom« in zajemajo iz njih sladkarijo. Druge vrste mravelj zbirajo v svojih mravljiščih pšenična zrna. Zlasli je znana v Dalmaciji vrsta Apaenogaster in sicer Messor barbaru*, v čigar mravljišču najdemo za dve pigišči zrnja. Pa tudi drugačna semena nabirajo in jih nosijo v svoja mravljišča. Delo je ob želvi do podrob-nosti razdeljeno. V dolgih vrstah ali v skupinah gredo mravlje na delo. Nekatere zrnje obirajo, druge g.i nosijo domov, druge došle delavke oli vstopu v mravljišče preiskujejo, če so iz njihovega mravljišča, trelje prevzemajo nabrano blago in ga nosijo v skladišča, druge ga spet v skladišču urejajo. Prinašalke vzamejo pleve s seboj in ga pusti med potjo. Pohištvena razstava v Pisi Italijanska industrija hišne oprave je na visoki razvojni stopnji. To je dokazala nedavna pohištvena razstava v Pisi. Tam je bila ludi skupščina, na kateri so predlagali način izdelave pohištva, ki bi omogočil nabavo manj imovitim slojem in novoporečencein. Celolno pohištvo za stanovanje do štirih sob bi veljalo 10 do 20 tisoč lir, sedanje cene pa 60 trikrat višje. Za rudarje naj bi izdelovali spalnice in kuhinje za skupno ceno 6000 lir. Plin iz gnoja Hlevski gnoj vsebuje zaradi raz,kroja celuloznih snovi plin metan. Iz 1000 kg gnoja naslaja skoraj tri mescce vsak dan po kubični meter plina, S tem plinom lahko poganjaš najrazličnejše stroje. Pri tem pa se gnoj prav nič ne izčrpa, marveč se pridobi, saj se zaradi lega, ker je zaprt v n< prodanem proslorn, razvija mnogo več dušika, amo-nijaka in rudninfkih soli. Vse to sla v zadnjem času dognala dva mlada učitelja kmetijske šole v afriškem Alžiru. LERIGQ DE U J ETI:GA' rtAPOLTO It Oči nisem vei1 imel," da bi videl, dvomim pa, ali je bilo kaj drugega videti kot črno temo. lo ie. da sein zdaj pa zdaj lovil sapo, vendar 6e je to zgodilo popolnoma nezavestno. l/neiiada je udarilo moje telo ob 6kalo, da sem skoraj omedlel. Kmalu pa sem ves začuden opazil, da sem našel nekako počivališče. Iz 6kale je šlrlel rob, na katerem sem bil skoraj brez teže $ mm H** Vod nogami mi je zmanjkalo tal. svojega telesa in noga je varno stala na naprej štrlečetn robu. To je bil pač najimenitnejši dih-Ijaj v mojem življenju. Pritisnil sem »e ob vrv in od silnega veselja sem olajšano zaprl oči. Prva moja naloga je zdaj bila, da ugotovim, kako daleč sem prav za prav prišel na tej svoji poti. Ozrl sem se kvišku: nad menoj ni bilo nič kot temna noč in megla. Boječe sem pogledal naprej in navzdol. Tatn na preprogi iz teme sem opazil nekak nejasen vzorec meglenih luči. deloma razpostavljenih v vrsti kot ulice, deloma posamič po samotnih posestvih. Preden pa sem vse to mogel prav spoznati ali samo oceniti oddaljo. me ]e obšla slabost in vrtoglavost, da sein se moral naslonili nazaj in zamižali. Imel sem samo eno željo, 6amo da bi mislil na kaj drugega! In čudno, želja se mi je izpolnila! Moja duša 6e je otresla nekake koprene in spoznal sem, kakšni bedaki smo bili jaz in vs; drugi! Saj mi vendar ni bilo prav nič treba, da sem se držal z rokami vrvi in vi6el med nebom in zemljo! Treba bi mi bilo samo. da bi se bil privezal na vrv in 6e spustil dol, toda vse do tega hipa nisem imel lobko pameti, da bi to uvidel. Globoko 6em vdihal sapo, zgrabil trdno za vrv in se pognal iznova v globino. Najhujše sem, hvala Bogu, imel za seboj in sem bil tako srečen, da nisem v drugič štrbunkml ob skalo. Prav kmalu sem moral priti mimo nekega lepo dišečega grma, kajti vonj me je objel z močjo, ki je lastna vonju cvetlic v temi. Ce ie bil ro.b v skali moj pn" mejnik, je to bil drugi. Začel sem računati, koliko da bi bil----"• v H, J C UJ Uli urugl. Z-dCCI atl" ------- , Ja bi bil porabil za posamezne dele pola: do roua v skali toliko, toliko do tega dišečega grma in toliko do spodaj. Poslal sem lahkomiseln in obš a me je izkušnjava, da bi izpustil vrv. Ko so me te misli šle po glavi, sem začutil pod seboj trdna, ravna tla in le malo je manjkalo, da se nisem na ves glas zjokal. Roke so mi bile vse odrte, noge bo se mi tresle kakor od mraza, če se človek po dolgem naporu počuti kakor olajšan. Toda zdaj ni bil čas, da bi se "dajal slabosti. Hvala Bogu in Njegovi neskončni dobroti sem trn ušel iz trdnjave. Poskusiti sem samo še moral, da bi osvoboddil tudi 6Voje tovariše. »No,« sem si rekel, »tukaj prične zame nova naloga. Bojim se, da bo vse hujša od prve Jaz nimam loliko moči, da bi držal vrv napelo, če je pa ne držim, 6e bo naslednji razbil ob 6kali. Ni, da bi imel tako srečo kol jaz.« S svojega stališča sem videl, kadar koli se je megla razpršila, da se je na nekem oknu nad menoj prikazala sveliljka, ki mi je nudila merilo za višino, iz katere bo naslednji padel, in za silo, s katero je moral zajeti ob mene. Se slabši je bilo. ker smo se bili dogovorili, da si ne dajemo nobenih znamenj, samo vsakih toliko in toliko minut [Ki Leclosovi uri te je imel naslednji spustiti v prepad. ?.e me je obšel strah, da so odkrili našo zaroto in pobeg in da 60 moje prijatelje iznova zgrabili, tedaj pa sem po gibanju vrvi opazil, da je moj tovariš zlezel skozi predor in se pogumno spuslil po vrvi nizdol. Pokazalo se je, da je mornar Ganlier po vsej sili cdiel prvi za menoj, toda ni dosti manjkalo, da bi drago plačal za to prednost. Najsi sem se še loliko trudil, |az nisem mogel držati vrvi tako trdno kot sem želel, in cela reč se je končala tako, da je padel z višine več metrov na mene in sva se obadi a kotalila po tleh. Brž ko je prišel malo do sape, me je obeul 6 psovkami, tulil zaradi prtla na roki. ki si ga je bil zlomil in me iznova preklinjal. Opozoril sem ga. naj drži gobec in ga je 6ram. ker tako kriči; kdo bi mogel vedeli, če niso že slišali trušča njegovega padca in kričanja in se niso slraže sklanjale čez zidovje in poslušale?? Vendar je straža šla naprej, ne da bi bila kaj opazila; tretji je z lahkoto dospel do tal, za četrtega je bilo seveda še vse lažje in preden se nas je zbralo deset 6em se spomnil, da bi zdaj lahko mislil na svojo varnost, ne da bi storil kako krivico tovarišem. Njihov načrt mi je bil znan; imeli po zemljevid in koledar in so 6e nameravali podati v Grangemouth. kjer so «e hoteli polastiti kake ... me je obsul > psovkami ■.. ladje. Toda kar nič nisem vede!. Če znajo lsdjo ud vodili, če bi se im posrečilo odpeljali )0. V« njihov pobeg sc je izvršil tako malo prtprav-Ije" ol si človek le more misliti. Samo nepo r-pežjivosl ujetnikov in nevednost preprostih v o-jPakov j?b je zapeljala, da so skušali, .zvrš.t, tako svoio namero. Toda, čeprav sem pm bil dober iS « sem rade volje delal, da se ,e predo dovršil, bi jih bi! pustil iti svop pot, ludi če bi me ne bil obiskal odvetnik. Zaradi ega sem se Emu" al od male družbe, ne da bi zimi besedico ali se poslovil od njih. Rad bi bil še počakal, o 12 do 14 let zapora. Itrez nezaposlenih je sedaj Slovaška. Nov most Adolta Hitlerja so izročili te dni prometu; gre čez Dnjester v bližini besarabsk< ga glavnega mesta Kišinjova z vsega sveta Ko ie iskal slona Misijonar v Afriki p. Janez Devalle pripoveduje: Te dni nas je obiskala čreda slonov. Najbrž ■o prišli iz keniških pragozdov in so približali prav gozdu, ki meji na naš misijonski prostor pri Njeri. Odtod so potem delali izlete v okolico. Naši zamorčki so bili tedaj večinoma na počitnicah. škoda 1 Sloni tako blizu, otrok pa ne, da da bi jih videli. Kdo naj to razume? O, kako bi jih gledali I Torej na delo! Denem si puško na rame in vzamem s 6eboj nekaj domačinov, ki kažejo pot. Stopimo v gozd. Izprva nobene sledi. Tiho in ^arno se plazimo naprej. Naenkrat čujeuio zopet, svojim rilcem, da smo imeli vtis, kot nekoč Jo-zua, ko se je podirala Jeriho... Zbežali smo, saj drugega nam ni kazalo, ker na napad nismo bili pripravljeni. Bežali pa smo, da se je kar kadilo za nami. Ali sle že kedaj brali, kako se lomi in drobi pragozd, kadar se vsuje plaz z gora in si vtira pot skozi goščavo? Tako in samo tako morem izraziti tisto lomastenje, ki so ga napravili sloni, ko so jo ubrali za nami. Mi smo 6e razkropili na vse strani. Bežim, bežim... tik za seboj pa slišim ropot, ko da se svet podira. Srce mi tolče ko kladivo, sape mi zmanjkuje... Naenkrat se gozd razredči, na prostem sem. Obstanem, poslušam, se razgledujem. Kje sem? Kraj mi je docela neznan. Nedaleč zagledani samotno kočo. Tja grem, da mi tam povedo, kje sem. Potrkam na vrata. Nihče se ne oglasi. Grem okrog koče. Zdi se mi, da nekdo zdihuje. Toda kje? Koča je vendar zaprla. Gledani po tleh, glej nekaj črnega v travi I Kaj li je? Pristopim misleč, da je kaka žival, a kako se začudim: bila je stara ženica, umirala je. Oblečena je bila v raztrgano cunje, ležala je na robu jarka, ki je bil sveže .zkopan. Vse razumem: Reva jo bila skoro mrtva. Sorodniki bi jo morali pokopali, kar pa pogani zelo neradi store. Zato so grob izkopali že poprej, da bi pozneje prišli in mrtvo truplo zavalili v jamo in zagrebli Božja previdnost jo bolela, da sem prišel še o pravem času. Zenico sem noznal, ker je hodila !!"!""!"!!! !!"!! ""! "!" """!!"" "!  "!UP!!!"!! !""!"! !""" !" ! ! !!!U!P7P » .. spravljam v tiaro volnrno nogavico .. .« nogavico, pa ne zame ali za svojo IhhIočo kmetijo, kakor praviš. Meni po zaslugi teli dobrih Giani-1 aolijevih ni treba ničesar. Hranim zate. da se boS mogel danes ali jutri neodvisno nastaniti v rodnem kraju. Kar pa zadeva pisma, jih pošiljaj naravnost v Mimizan. Zdaj jih dostavlja h.isparrenski pi-mionoia. a ubogi starec inora vsakokrat napraviti dolgo pot, pa bi mu ta trud rada prihranila. Razen lega, kar zadeva Giampaolijevo družno in mene, li nimam od tu ničesar pisali, kar hi le zanimalo. Slišala sem, da se je starejši Giampaoli hudo Jezil zaradi tvojega odhoda. Od takrat se ni našel nikogar, ki hi te nadomestoval, ker reče pošteno r!ačali. Za zdaj mu neki njegov hlapec goni ovce >'••> Planine: loda čreda se mu je zelo slircua. Videli je, da je tvoj bivši gos|>odar izgubil malone ves svoj denar; bolel je, da bi mu donasal več, loda slabo ga ie naložil. Skoda je lo zaradi gospodične, ki bi ji imel nekoč pripasti. , Na svidenje, dečko; sprejmi poljube od svoje •'■■'biče, ki le objema z vsem ognjem svojega sui-xe8l srca. .... . Tudi gospodična in njen o%a ti pošiljata prisi-6ne pozdrave. , . ,„ Mnogo sreče, predragi moj; glej, da se kmatu vrneš. Tvoja babica.« Prevedel Grifa Koritnlk. Andrejček je počasi bral dolgo pismo. Vžival in srkal je njegovo vsebino kot poživljajočo izbrano pijačo. Ob sporočilu, da je babica v Giampaolijevi hiši, mu je prekipevalo srce od vesleja pa tudi od hvaležnosti do nežne gospodične, ki je poslala dobra vila ubogi starki. Ko je hotel še enkrat prebrati pismo, je zagledal ob rolni napisane te-le vrstice, ki jih je prej spregledal: »Andrejček, ne smeš verjeti vsega, kar ti babica piše o meni in kar sem se jaz branila pisati, ker je lako pretirano. Ne glede na njeno starost, nam je babica zelo koristna in ii moramo mi bili hvaležni. Tudi jaz ti želim mnogo sreče in skorajšnjo vrnitev. Vsi bomo srečni, ko le bomo spet videli... Upam, da se tvoj grdi Modo ne vdaja več svoji samogollnosli. Keei mu, da ne bo od nu ne ničesar več dobil, če bo spet začel kaj takega; ničesar, niti najmanjšega koščka polente. Na svidenje, Andrejček.« Deček je bil silno ganjen oh leni dokazu selrinske ljubezni, ki mu ga je izkazala deklica. I',olj nego kdaj koli prej je zdaj čutil željo, da bi mogel kmalu opraviti nalogo, ki mu je bila naložena, in je bil že ves nestrpen, da bi se mogel ludi on zahvaliti temu usmiljenemu dekletu, kakor je zaslužilo. Naj bi danes ali jutri kar koli zahtevala od njega: v ogenj bi skočil zanjo, £e bi bilo treba. In vse življenje bi mu ne bilo zadosti dolgo, da bi ji mogel dokazati svojo neskončno hvaležnost. Medtem pa se je, »srčen po njej, čulil spodobnega. da hi šel na konec sveta... Toda zaenkrat se je zadovoljil z neznatnejšo odločitvijo; odpovedal se je veselju, da hi v drugo prebral pismo, kakor ga je mikalo: s tem bi potrati1 preveč časa, potrebnega za delo Moral je pohiteli, da je opravil, kar je bilo polretino. da ne hi zamudil niti trenutka za svoj povralek v domovino... Sklenil je. da zopet prebere pismo zvečer, preden pojde spat. »Pojdiva. Medo. zapleši enkrat tarantelo, prijatelj moj, in sicer lepo, kakor je še nisi nikoli... Zaupno (ohrani zase to skrivnost), ples bodi v čast gospodični, ki jo morila se pomniš? Dala li je tisto dobro polenlo ia le tako lepo milovala v La Bm-lide-Claircnce... Ali še veš? Poslala je malone vnukinja moje babice... Iloj, Medo!« ' Cimbala je ubrala svojo znano pesem: cap, cap-cap-cap. cap-cap-capl Medved je plesal: bruni, bruni, bruni! Otroci to v trumah prihiteli in klicali drug dru- 8Pmi-'ililrol llititcl Komedianl z medvedom!« Dau je obetal, da bo lep za mladega Iruleghija. X. Andrejček ni našel v Andujaru cigana, ki ga je iskal, zato se je obrnil proti Cordovi ter prehodil prašno ceslo. ki je deloma vodila skozi so-X in ki ie držala skoz., dolino Guadahiinvira. Ko je zjutraj zarana odrini' iz Montora, je upal, da dospe kmalu morda že v dveh dneh, »veliko, kakih petdeset kilometrov oddaljeno andaluzijsko n eslo. Poleg njena je stopal zvesti tovariš, k. je spotoma govoril, kakor da bi bil prepričan, da ga rilZU»Naprej, Medo, pogum! Vedno bliže sva cilju. Pozneie kose bom iznebil lega prstana se tova oZavila nazaj, k dragi bab; i... k v,I, žlahtni gospodični... Kako bova tedaj zadovoljna, kaj ne, Medo?« izgovoril te besede ali kaj podobnega mu je odgovoril tih medvedov »brun « ter mu tako prebudil utvaro, da deli z njim nade iD "Bine lep pomladanski dan. kakršni so sploh • ' ■ 'a ,J ;i In.li že vroč. kakor morejo biti prikazal ob cesti zelen gozdič, ki ga je vab,I v za-poljiv hlad svoje sence Andrejček, ki je že čutil, da je lačen, se je ustavil, potegnil za seboj dobrega Meda, sedel ob gozdu na tla, v zavetju pred vročino pod zeleno streho vejevja. Vzel je iz bisage kruh in trdi fižol, ki 6i ga je bil kupil v Montoru in je začel jesti, deleč preprosto kosilo z zvestim tovarišem. Studenec v bližini jima je nudil hladilni napoj, da sta: si ugasila žejo. To je bil slasten obed, ki ga je izpopolnil še košček sladkorja, katerega je gospodar prihranil za sladkosnednega Meda in ki je dečka zazibal v prjelno sanjarjenje, v katerem so mu stopali pred oči babica in gospodična, Hasparren in La Bastide, Mimizan in Giampaoli: vse njegove simpatije iu vsi dragi spomini. Iii ie ničel iesli... Medved, ki je imel manj bujno domišljijo, je kmalu zaspal. Nezaznavno je premagal spanec tudi močno utrujenega dečka; kakor je bilo sodili po nasmehu, ki mu je igral na pol odprtih ustih, se prejšnje lepe sanje niso ločile od njega: sanjal jih' je dalje v spanju. Zdajci se je v daljavi prikazal oblaček prahu, ki se je polagoma bližal, tako da je bilo kmalu mogoče ojiazili velik voz, ki se je premikal pod vodstvom neke staie ženske, medlem ko so štirje moški peš stopali za njim. Kdo so pač mogli biti?, Zdaj so hili že dovolj blizu, da so se dale razločiti poleže njihovih obrazov. Vsi štirje so imeli zagorele obraze. Trije so imeli lase in brade črne kot vranje peruti; četrti pa popolnoma bele lase in brado. Bili so cigani. Človek jih nikakor ne bi bil prišleval istemu plemenu, ki mu je pripadal dobri Sintč iz Toleda, tako zelo neprikupne jih je delal že 6am pogled na njihovo boino zunanjost in trdi izraz njihovih obrazov. V vsakem ciganskem rodu najdemo poleg poštenih ljudi, ki se preživljajo s plodom svojega dela, ludi tatove, ki životarijo zgolj ob tem. kar si pridobijo z rokovnjašlvom. Zal, se to ne dogaja samo med cigani. Ce bi bil Andrejček opazil, bi ga bil nedvomno prevzel strah, da bo padel v njihovo ujetništvo: loda njegove oči so ostale zaprte: mimo je spal poleg medveda. Voz je šel mimo; tudi moški bi bili šli mimo, ne da bi bili opazili Andrejčkn, ki ga je kolikor toliko zakrivala goščava, če ne bi eden od ciganov, ki se je bi! odstrani! od drugih in odšel k studencu po vodo. zagledal prijatelja, zleknjena v travi. Takoj je pohitel za tovariši in jim naznanil svoje odkritje, i Veste kaj?« je spregovoril z nizkim glasom, »tukaj v bližini ob cesti spi majhen komedijant z medvedom... majhen je kakor otrok.« »Oh,« so odvrnili drugi, »pojdimo gledat!« Tiho ko miške so se približali in se zaceli pogovarjati med seboj, ko so zagledali spečega komedijanta in medveda. »Kako lepa živali« je zašepelal moški z belimi lasmi in pokazal na medveda. »To bi bilo kakor nalašč za nas, zdai ko smo izgubili svojega medveda... Krasna priložnost za izpopolnitev našega zverinjakat Izkoristimo jo: zveiimo žival ter jo odpelji ino od tod.« »Kaj pa, če se deček prebudi?« Je opomnil eden od sinov; stari je bi! namreč oče ostalih trcB m0*klh' (Na«'aljcvanje prihodnjič.) Ruggero Dom tir«. S teboj vred smo trpeli, ko si bil bolan. Si se že opomogel? So tvoje noge zdaj dobre? Mnogo si trpel zaradi snega, mraza in dežja,, nliožec moj; in morda te bo tudi vročina zdelo-vala, kajti pravijo mi, da je Andaluzija vroča kakor Afrika. Moj Bog! Misliti, da še nisi prehodil nili polovice te neskončne jmli! Koliko nezgod le še more doleteti, koliko bolezni priti nad tel Venomer se tresem, če mislim na to. Poslušati moram Marjetko, ki zatrjuje, da si pogumen in kre|iak in da se li ničesar ni bati. Samo to ine še ohranjuje v upanju, da le bom še videla. Včasih pa se res bojim, da botn prej umrla. Deklica vsakokrat ludi doda. da si tako pri-knjien iu da boš gotovo vedno našel dobre ljudi, kakor so bili tisti, ki so te sprejeli v času snega j>od streho in ti zdravili uboge ožuljene noge ali pa tista loledska ciganska dvojica, ki je bila tako dobrotna do tebe. Dal Bog, da bi bilo tako! Jaz ne hom jrppel-jioma mirna, dokler lo zopet ne stisnem v svoje naročje. Kljub vsemu, kar si doživel, si mi Se poslal toliko denarja! Kako si ga le mogel prihranili? Se nikoli nisem bila tako bogata. Ves de-nar, ki mi ga pošiljaš, spravljam v staro volneno Smrt vsled pasje stekline Novo V • .'•• •.,'•:>,I \*r.~ ' bi ./t, .1 j«! ;/»<••! • jf/.rJ n Ji- ?> •'■••■ '*> '>t "trii po- —■ ,r rj://; a .z 0- * a. V-': i;- . -r. b.v*i ž«jj/*n t« v/ a-.^u^U t. 1. ga je lj:ez vovoda pop»de! in '/{irizel v rok« domači p** MML ki )e S dni prej pop«del in ugriznil tudi ■ritačabtf NL fcraus -z OtbČtjl. -i s« je p0i že -č ':*** prav č .dno ,V/ria-a! — ?ntii\ je svoj :[-f/, 'a ko da y> mu ^a morali odsekati, kljub p-a naznanili živino-/•->-• :i i pobili m poslali v preskavo, o- bi bilo potrebno, da -e ugotovi bolezen, * i'5" v> 'O y> ga pobili, takoj pokopali. i'-' e [/O ugrizu y> ■■'i kmalu zacelile in pogojni Gazela ikoraj dva mesec« ni niti slutil, d* nosi v v M / i": n<- /p-osne «mr'i. fi"le S. okiobr«, ko -o v- pri njem že prijeli kazati zna-, >'ekline — n„ni, bof*e je n b-rn obvarovala oku-/ v, vendar pa j" zaradi varnosti bilo potrebno - cepljenje, da more biti gotova, da ne bo zboli .a /a stekiiuo. 'I* nf-polM-bria smrt je *pet žalosten zgled I .-]■ '« lah,:ou, •'•!:,osti; poko ;n Gazvoda bi mogel fe desetletja fino v zdravju, č« bi takoj, ko /<. pf, ogr.zel, o J1 I k zdravniku, ki bi i.kn-nil v-e potrebno, rij< ;.'a l/i napotil ria cep-I. I.'-, pa [/a naznanil živiriozdravniku, ki iii ugotovil bolezen in opozoril na nevarnost ugriza, /i okuž'-rijf< je dovolj tudi prav majhna ranica, /buli jo tuba lakoj k zdravniku, če koga ugrizu" nepoznan, pritepen pes, vendar pa je treba vso pozornost posvetiti ludi ugrizu znanega pri-i''/:inrga psa, ki ga mora ž.ivinozdravnik vsaj it dni nadzorovali, da se more izključili bolezen psa. Cepljenja proti steklini s-? izvaja v tukajš-i' m Zdravstvenem domu, cejdti pa more tudi v-ak zdravnik, ki si naroči potrebno cepivo. 1'aspi steklina je strašna bolezen, prav grozni "i napadi be-nila, vendar pa jo prav lahko rno-l"«'i> obvarovati se lo bole/ni « takojšnjim cep-Iciiiem, če |ni se že pokažejo znaki le bolezni, j" sinit v nekaj dneh neizbežna. — Dr. Korbar A d Plemenito delo Visokega komisarja. V 110- veličanje praznika ob 20. letnici pohoda na Rim j» Visoki komisar Kksc. Orazioll dal na razpo-I igo ,ri0.(KX) lir m reSilev predmetov, ki so jih morali v ljubljanski zastavljalnici zastaviti naj-levnejSl, zlasti mnogoi lansko družine tur zastavljene predmete potrebujejo za zimo. d Jirlvl materinstva - zlalo svetinjo. Prisilnim oblast v Klinu jo podelila zbilo svetinjo Angelini Snulsn Iz Nea|Kiljn, ki jo navzlic odsvetovanju zdravnikov rajši dala življenje svojemu I. otroku, kakor da lil v Isileznl mislila na sobo. I o srečnem porodu Je namreč umrla. d (Josll Iz aluminija je nedavno Izdelal sproten obrtnik Iz Cnmnosamplora Pokrite so s posebno snovjo, lil vzbuja videz, ko da so gnsli Iz lesa. (losll proizvajajo zelo blagozvočnu, čiste gla-nove. d PnkrnlliiHka pnilkovska šobi v l,)ubl|nnl na I o1|finslt| cesti Al (||) |B IOp,., r0l|ll0 [K>. nlovnll h I novembrom. Podkovanjo kotil jo ob ileliivnlklh od R do H. d /a v o nillm. Mestno resi no nadzorslvo v l.|uMjii ni vabi voznike, ki so že vozili za mostno občino iu vso one, lil Imajo nrlmerna vozila (ka-Hone), ini| sn najlinstinjn do fnlrlkn, B novembra Jav lo zaradi dogovora o odvažnnjti snegn z mest- - • -*vt in v uradu rretl''ga na-i- z/j'rtv* a* Ambfjfevcm trjj -i. 7 v pr.U.čju. levo. v. 7 med dopo:'lan»kiini uradnimi urami. , „ , d I fHikojfs^i dri*'ne apr»v» in d.-jph jav-r;h zavodov, ki so biii oa novo prevzeti, da .-»dom«--- '> v državnih upravah one, ki so bili ,v./v*ni oro«,«, in kot dn«:vnjčarji za ■ /).<*> vojn« cenzur«, so opravifem obveznosti, ki v- na:,aša ra vy zavarovanje. d >'» i-ako živilsko nakazniro io pr»l» » v « ž. vil ostane-o neizpr"menjene. d Padla pod brzerj vlak. a ostali nepoškodovana Na železniškem politaialiSeu v Bologni i® . k 'jci I a na po»p'-;eni vlak Bologria-Pescara 20 let- DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 JE IZŠLA IN SE DOBIVA v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tralikah Cena izvodu L2<« Zahtevajte povsod le našo DHU21NSKO Pit ATI KOI na Adei Cenni iz Imole. Na slopnjiVu ji je spodrsnilo. Izgubila je ravnotežje in omahnila pod vlak. Ljudje so stekli k mladenki, da bi ji pomagali. Kako so bili presenečeni, ko se je samo /. pomoči dvignila na noge — popolnoma nepoškodovana. d Te dni je minilo 10 let, odkar v Ljubljani obstoji Društvo za varstvo živali, d 70 letnico svojega življenja je praznoval prejšnji ponedeljek zavedni katoliški mož, ljubljanski odvlenik dr. Božidar Vodušek. Na mnoga leta! d Za novega okrajnega zdravnika v Novem mestu je imenovan dr. Avgust Korbar. d 175 letnico, kar jo bila ustanovljena, je praznovala 26. oktobra t. t. Kmetijska družba v Ljubljani. d Pomilostitve. Okrajno sodišče v Ljubljani je predložilo državnemu tožilstvu že cele kupe kazenskih spisov o obsojenih osebah, ki so zdaj deležne velike Kraljeve amnestije. Kakor zatrjujejo. bo na okrajnem sodišču pnmiloščenih nad 800 oseb, ki so bile pred 15. oktobrom t. I. kaznovano zaradi prestopkov v smislu kazenskega zakona. d llpraviteljstvo drl. meščanske šole v Novem mestu sporoča svojim učencem In učenkam, ki bo niso mogli do sedaj vpisati in položiti iz-pilov, da se smejo vpisati in polagati izpile še do 10. novembra t. L — Začetna služba božja je bila B. novembra t. I. v kapiteljski cerkvi v Novem mestu d Uradne ure so pri Visokem komisariatu In vseh uradih javnih ustanov od 00 oktobra dalje: dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 15. do 18. tire. d Nesreča ne počiva. Pri padcu s hruSke si je zlomila nogo 40 letna žena posestnika Jožeta Jnvševar iz 6t. Rupreta. — Pri igri si je zlomil nogo 3 letni Slavko Zgajnar, sin posestnika iz Vrbi jen j. — Močno se je usekala v levico kletna Alojzija Bradač Iz Kompolj. — Bukev se je zvrniln na 18 letnega Stankn Strnada iz Vidma pri Dobrepoljah in mu zlomila nogo. — Pri padcu po stopnicah si je zlomila nogo 21 letna po-strežnica Marija Zakrajšek iz Ljubljane. Turška vlada bo oh začetku novega zasedanja v zbornici predložila v odobrilev zakon o boju zoper draginjo in Špekulacijo Po priključitvi Dobrudže k Bolgariji jc kralj »oris prvikrat obiskal te kraje. Prebivalstvo ga jc navdušeno pozdravljalo. !L.?...y ..!.....G.: -°--B...P...Xj V Kari bera » »mrli: upokojeni 00. •. j ^ dar F.-ane Mibolič iz /gor. Kansfu*«. -in4 ■;,-id.':>:ova fena fca.-vi.-a 2/,ha.-. u vdova Ivanka Pjčko. 73 letna kuharica Ana Osel« man. — V visoki sta/o*ti iJ let j« -.m.-: v Ka« dovljiei čevljar Janez iJebeljak. p«L V odrov oč«l — Pri Veliki Nedelji je oi-la v v-'..—-Svarfeva roj. Pungaraek. — V Kihaisi .. zapgj mrtvaški zvon prv--i;..ku iz Dan »4 I '. . Antonu Pakižu. — Irt"?a dne so pokopali i«; let« nega Lovit na Franc-ia, posest.i.ka ;z Goriže vasi. — V Celja so o-i -11 v ve&sosi: Anton Suiter, Silvija Sovine in Rudo)! CnUlj dalj« Vjc|av Cerer iz Ibaobl p ri Kamniku. Fra.nc Jelar ii Velikih Cirahoš, Mihsel Belina iz Gabnega ln Anion La;^ui iz Do!'-nj« vasi pri Prebolan. — V Ptuju so pokopali: Ivana N.ivarja. Mar o letni Ivan Karlin. — V lK,mžalah je umrl klobiKar. trjove« in po-.--stoik 42 letni Frane Flerin. — V Kranju je o>IJla v vednost 13 letna učenka meVan«k« šol Darinka Drasler. — V Stoiicah pri Ljubljani je zapustil solzno dolino 68letni po-e-tnik in prevoznik France Kunstelj. — V St. Vidu pri Stični ie umrla 00 lelna Marija Zal.kar. — V Ijzah prt /g. Tuhinju je na veke zatisnila oči Frančiška Slapar. — Na Vrhniki so pokopali učiteljico v pokoju Pavlo Buhovo. — V Dobrunjah pri Ljtil)-Ijani jo umrl posestnik, gostilničar in rm-^ar Mihael Anžič. — V Kranju je odšla v večnost Marija Jezeršek roj. Rebolj. — V Ljubljani -o odMl v večnost: docent dr. Josip Chole»a. zvesta služabnica črne Uršula, gostilničarka Marija Karo toj. Roblek, dolgoletna skrbna gospodinja 75 letna Uršula Verbajs in upokojenka tobačne tovarn« 83 letna Antonija Kastelic. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi Okros sosedov e Sodobno postajo za perutnino bodo zgradili v Jankomiru na Hrvatskem. Postaja I K) razjioši-Ijala mesec ali 0 tednov stara piščela zlasti v kraje, kjer jo reja kokoši zlasli v zadnjem času močno nazadovala. a Hrvatska bo imela dobro vinsko letino. Mošt ima 18 do 20 odstotkov sladkorja, tako da Ik> imelo vino 10 do 12 odstotkov alkohola. Hrvatski vinogradniki so počakali s trgatvijo do l>oziie Jeseni. s Prvi tečaj hišnih pomočnic so zaključili pred dobrini tednom v Zagrebu. Obiskovalo ga jo 400 gojenk, dovršilo nad 1!(K). s Dvojčke sta povili le dni v Radovljici Katarina Dežman, žena železniškega uslužbenca in ucarjeva žena Cilka Uršičeva. s Hrvatski državni uradniki so zdravniško zavarovani. Poglavnik je podpisal uredlio o ustanovitvi osrednjega zdravstvenega urada za zdravniško varstvo državnih uradnikov. Vsi državni uradniki, njihovi potomci in vdove morajo bili zdravniško zavarovani. Novo finančno breme je prevzela država, državni uradniki plačujejo majhno prispevke, ki ne smejo prsegati 2 odstotka njihovh plač. s V Jelcnju blizu Rastra na Hrvatskem Jo pred dnevi umrla dobra mali in katoličanka Frančiška Juretič, mati 17 olrok, od kalmh J« 13 še živih Njen najstarejši sin dr. Avguštin Juretič je znan tudi v slovenskih katoliških krn" 'i. s Prva musliinanka Zchra Kučukalil je polo-žila te dni sodnijski izpit pred izpitno komisijo a žila te dni sodnijski izpit pred izpitno komisijo vrhovnega sodišča v Sarajevu. s Novo postajo za zdravljenje živino so zro-čili svojemu namenu v Pelrijancu pri Varaždin«. Kmalu bosta dovršeni enaki postaji v Bednjl m Jelžabetu. .„, . 8 Avtobusni promet so na nova uredili me« Zagrebom In Varaždinom. Vozovnica slane 170 kun in jo dnevno enkratni promet v vsako smer. s Aparate za umetno dihanje bodo v kratkem dobilo vse hrvatske gasilske ».upe. s Skoraj 3 milijone kun jo veljalo zemlitsfe, na katerem bodo sezidali novo veliko bolnišnico v hrvatskem Travniku. V Miinchnn je umrl predsednik bavarske vlade in predsednik nemške akademije Ludvvig Siebert. Siebert je bil eden od prvih, ki s« je pridružil Hitlerju. Rodil se jc 1. 1874. Šle v. 45. »DOMOLJUB«, < 111 o 4. nov 1'iiibra 1942-XXf. Stran 11. Dr. France Kos Starosta ali nestor naših modernih slovenskih zgodovinarjev je dr. France Ko«. Hodil se je v S< icili nad ikoljo Loko 1853. Ljudsko tolo je obiskoval v domačem rojstnem kraju, višjo ljudsko joio pa v bližnji Školji Loki Nato je fcel v Kranj, k;er je obiskoval nižjo gimnazijo, višjo ]ia v Ljubljani, kjer je tudi napravil zrelostni izpit z odiič-ji.iii uspehom lela 1874. Potem je nadaljeval svoje študije na Dunaju, in sieer se je posvetil zgodo-\ ni in zemljepisju. V letih 1879. in 1880. je naplavil diplonvske izkušnje, 1881 pa še doklorat iz zgodovinske vede ter postal najprej za eno leto poi-ku-ni kandidat v Ljubljani, nato pa profesor na gimnaziji v Ooriziji in zatem na tamkajšnjem ž' n-kem učiteljišču. Nekaj ča.-a je služboval tudi v Capodistria, pa se je kmalu vrnil na učiteljišče v Goriz.ijo, kjer je ostal do svoje ujiokojilve 1.1911. V Kopru je opravljal med drugim tudi službo tamkajšnjega šoiskega nadzornika za ljudske šole. Po ujiokoi.tvi je živel nekaj časa na Dunaju, nekaj v Selcih, nekaj v Ljubljani, tu stalno od 1919 do svoje smrti 1924. '/.<■ zgodaj je začel dr. Kratice Kos pisati po-Famezne zgodovinske članke in razprave in jih ob-jav'jal v Ljubljanskem Zvonu, Kresu, Letopisu Malice Slovenske in tudi v samostojnih delih. Pred-v-»m se jo posvetil slovenski zgodovini iz srod-n • ga veka in napisal o tem predmetu med drugim tudi te-le razprave: Slovenci za Karla Velikega, O Ciidu in Metodu. O razširjenju krščanstva med Slovenci, O naselitvi Slovencev, O naši domovini pred prihodom Slovencev v naše kraje, O (Igleju. O raznih plemiških rodovinah na naših tleh, posebno o Turjačanib in podobno. Poleg splošno slovenskih zgodovinskih razprav je objavil ludi mnogo krajevno ali lokalno zgodovinskih. Prav posebno mnogo ie študiral zgodovino Škofje Loke in njenega okraja, ko je odkril znameniti arhiv brižinskih škofov in je ta arhiv pri-žel deloma v last Franceta Kosa samega, deloma pa v lasi ljubljanskega muzeja. Ko je živel v tio-rizijl, je mnogo zgodovinskega študija posvetil tudi temu mestu in njega okolici, že na Dunaju pa je podrobneje Študiral in pozneje najiisal razprave iz zgodovine Majerskih mest, posebno Maribora. Celja, Ptuja in drugih. Poleg samostojnih člankov iz zgodovine Slovencev je napisal tudi mnogo temeljitih ocen o zgodovinskih delih drugih zgodovinarjev svoje s Nov kino »Dubrovnik« so odprli koncem oktobra v Zagrebu. Obnovitvena dela so vlejala ftiri milijone kun Predvajali so film »Dunajska kri«, s Zaslužek nriziKonili delavk. Vse neizufene delavke Iki Delavni urad v Zagrebu zaposlil v popravljalnicah slnrili oblek. Delavk eliodo prejemale po 10 kun na uro za prehrano in stanovanj el>o skrbel Delovni urad s sodelovanje ustn-fke-j »enstva. s Tečaj nemškega jezika zn hrvatske časnikarje. Hrvatsko novinarsko društvo je v s|io-Tazumu z zagrebško nemško akademijo pripravilo tečaj za pouk nemščine za člane Hrvatskega novinarskega društvu. s Vsi travniki in pašniki naj se preorjejo, V kolikor so namreč prikladni zn njive m če "iso neobhodno potrebni kot pašniki, lo novo polje bodo posejali z žitom ali delelio. Vse oruge njive je treba skrbno gojiti, da l><) pridelek krme čim obilnejši. Tako je odredilo veliko županstvo hrvatskega Posavja . s Nesreče. IT letni Oton Trop iz Maribora je pri Sv. Petru niže Maribora padci s kolesa in S1 zlomil o na vrhu širok 6 m, na dnu pa 4 m. njegova globina pa »o segala dober meter po sedanji poletni vodostaji Odvajaj bo vodo iz stoječe reke pri naselju Ln tišin Zatem bodo prišli na vrsto še drugi .vodni kanali. Ko bo delo opravljeno bo spodnja ne-relvanska dolina ogromno pridobila na vreti- n*>*-li. ^ lanniM—iiBrr— Kdor ie izdajalec? To ie »Osvobodilna Fronta«, ki je pahnila slovenski narod v najstrašnejšo nesrečo. I ZA FANTE OD FARE j|| IZ DNEVNtKA ŠPORTNIKA 10mZA ......................n.....iMiMiiimiiliniiiiHiimiiiimiiniimiiiinmiiinnn »O, ti strila!« Po nekaj dnevih veselega bivanja v dolini pod Stražnikom je moral Tomaž v Ljubljano na »delo veselo«. Tam so priredili tečaj za sreniske vaditelje. Tako ie postal član »profesorskega zbora«. Kaj član, Tomažu se ie zdelo, da je veliko več! Kdo pu bo imel toliko novega povedati!« Takšni so navadno mladi ljudje, ko jih spustile k delu. Navdušeni in pridni, po vrlin pa še kolikor toliko domišljavi, lil da niso izkušeni, kdo bi jim zameril? Tam, kjer ie Ljudska kuhiniu ali točneje, kjer jesedai Cirilovdom za akademike, ie bila nekoč stara častitljiva telovadnica. Stara, ker ie bila zatohla — in častitljiva, ker so se v njei zbirali člani slavne slrassbourške. pariške, rimske in praške vrste. Ljubljanski fantje, ki so bili vajeni nanjo že z mladih nog. niso opazili nič nevšečnega, Tomaž pa. ki ie bil vajen boljših, je vilial nos in odpiral okna. Kakor lačen kruha, ie čakal Tomaž nn svo-io prvo uro! Potem ie pripovedoval, razlagal, kazal in uril. Premetavali so kozolce, skakali SDSBDSBBaaBaBBaBasaBBKBBHBBESBKH Za Miklavža izide Nars&fe ga že sedaj! aaaHBEssasBanEtiBaaBsaBaeiHMBH čez šliri. nel in celo šesl tovarišev, končno pa so se lotili skakanja čez visoko mizo. Tomaž se ie pognal, odrinil in zlelel po zraku kakor lastovica. »O. ti sirila!« se ie čudil nek Škoficločun, Tomažu pa je bilo ljubo, tla ie slišal pohvalo. Kako tudi ne? Vsi mladi izobraženci so kolikor toliko nečimerni in ko delajo za druge, mislijo tticli na sebe. Koraižno so skakali fantje. Tomaž jih ie paril in bodril, vsi pa so bili zadovoljni. Tu pa tam ie bilo šc slišali »o. ti sirila!« Popoldne so šli nn stadion. Takrat še ni bil urejen kakor dandanes — saj se spominjale časov, ko smo prodajali srečke za stadi-onsko loterijo — za urjenje lahke atletike pa je le prišel zelo prav. Tomaž ic učil suvan ie krogle. Skrbno se je pripravil in pokazal najprej sam. kako je treba metati Uprl ie vso svojo težo v železno kroglo, se bliskovito Dognal in izprožil roko. da ic krogla zletela kot krogla iz topa. »O. ti silila'« tudi tokrat ni izostala. To pa še ni nič. si ie mislil Tomaž in začel pripovedovati vse. kakor ie slišal o »učenosti« suvanja krogle. Začel ic s »ležiščem«. govoril potem pol ure in končal z »ritmiko, pravilnega metanja. In ko ie še enkrat pokazal, kako ie trebil metati, ni bilo nobenega vzklika več. Ozrl se ie na Skol ie-ločana. ki ie ob vsaki priložnosti izustil svol »o. ti sirila!« ta pu ie — spni. Sedeč na tlel je naslonil glavo na kolena in dremal. Ostali so zevali... ....... Ali. ti liubi Bog. kako te bil ioinaž razočaran Tnko je mislil, da še nikdo 1111 Slovenskem nI imel takega »predavanja o krogli«. Ii fant je pa dremajo... Kajpada, jezil se te na fante. I11 še 11:1 misel 11111 ni prišlo, tla začetnike vse tisto o učeni teoriji ne zanima in ne more zanimali. To 11111 je postalo jasno šele zvečer v postelji, ko ie premišljeval o svtucm učiteljskem neuspehu. Pozneje ni več predaval, pač pa dnini naloge in rnzlngnl šele takrat, ko so ga telovadci vprašali, »kako bi. če ic tako prav in zakaj?« Ko so šli tečajniki čez dan ali dva v mnih-no plavnlišče pri »Slonu«, ie bil Tomaž spet dobre volje. Kako tudi ne? Sani te predlagal, da pridejo v učni načrt tečaja tudi ure plavali ia in sedli i votli kmečke fante, ki se vso zimo niso kopali, k plavalnemu pouku. »Vsi smo prepoteni: najprej moramo pod prhe!« ic ukazal in vodil skupine bodočih vaditeliev pno loplc šumeče curke. Potem so se razvrstili okrog bazena. Tomaž pa ie pokazal »cravvl«. Kot riba ie švignil po vodi. Fantom, ki so prvič videli, kako se plava »cravvl«, ie' bila novost hudo všeč, Škofjcločan pa ie dvakrat vzkliknil svoi običajni »o, ti sirila!« Voda v bazenu ni bila kai prida topla, kar pa fantov od fare ni motilo! poskakali so v mokro gmoto in poskušali plavati cravvl. In ko so videli, da ne gre kar tako, kakor bi šel s košem po vodo. so napeli ušesa in se gnetli, da bi videli Tomaža, ki ie kazal delo z rokami posebej, pa dihanje in brcanje z nogami. L'ra je bila prekratka, zabave nič koliko, še in še bi radi v vodo in Tomaž ie moral ukazovati: »Pod prhe in hitro nazaj v Ljudski dom. da ne bo predavatelj čakal!■ Skofjeločana pa ie vzel od takrat nadebudni učiteljski začetnik na piko: če ie dejal »o. ti strila!« ie bilo vse dobro in v redu, če pa ie zadremal, ie začelo Tomaža skrbeti. mm ^v^iTV^^-i t•s", & - V rožah je zdraviei^ K zdravilnim rastlinam, ki iih uporabljamo z ugodnim učinkom prištevamo tudi žitarice in trave. Pri žitaricah jemljemo za zdravljenje navadno le seme, to je zrnje, dočim se zdravimo pri drugih travah tudi z zelenjem, koreninami in semenom. Oves — avena šaliva — je že zelo stara zdravilna rastlina, ki jo omenja že Hipokrat. Kneipp priporoča za okrevajoče bolnike sledečo pijačo iz ovsa. ki je lahko prebavljiva, hladilna in rcdilna. 1 1 ovsa dobro umijemo z mlačno vodo, ki jo večkrat premen jamo. Nalo doli jemo opranemu ovsu 21 čiste vode in ga kuhamo, da postane mehak. Zavrelku primešamo nekaj žlic medu, pustimo, da vre še ne-kai minut, nato precedimo in počasi použiicmo. Oves lahko porabimo za oičo kokošim ali za svinje. Ker pa učinkuje ovsena pijača čistilno na kri. zdravimo z njim različne kožne izpuščaje, srbež in ogrcc. V ta namen pijemo zjutraj in zvečer pa eno skodelico mrzle ali tople ovsene pijače. Tudi pri zaslaianju krvi, putiki in pri navalili krvi v glavo se poslužujemo le pijače. Dr. Keller ie priporočal na poseben način pripravljeno ovseno juho, ki je posebno primerna za ljudi s slabim želodcem. Počasi pražimo skodelice ovsa. da dobi svetlo rumenkasto barvo. Nato doli jemo 1 I vode, ki io primerno osoliino in kuhamo, da nastane gost močnik. Pred uživanjem ga razredčimo z mlekom. najbolje surovim. Poleg ovsenega zrna pa rabimo zelo mnogo še ovseno slamo, ki je zelo učinkovito zdravilo za razne prehlade, katarie v pljučih in grlu, kaši ju itd. Nekaj čiste in oprane slame zrežemo na manjše dele in io skuhamo. Zaradi plehkega okusa io nsludimo z medom, kandisovim ali navadnim sladkorjem, (ai spijemo po eno skodelico zjutraj in zvečer. Profesor dr. llegevvald poroča v svoji knjigi o zdravilnih rastlinah o ovsu sledeče: »Že davno so uporabljali v zdravniški znanosti ovseno obaro pri akutnih in kronični boleznih freves, pljuč in mokril. Prav lako pozna ljudska medicina ovsen čai ter ca velikokrat in uspešno rabi. Ovseno slamo razrezano v rezance skuhamo in spijemo dnevno po 1—3 skodelice čaja, ki ga prej osladimo. Ovseni čaj, ki ga na Ia način pripravimo, je zelo poceni in večkrat pomaga tam, kjer sc konča vsa zdravniška znanost in ne pomagajo nič več nobena druga zdravila. Znani so primeri, da je oves večkrat pomagal pri težkih ohromitvah, božjastih in pri prenapetih živcih (učiteljih, šolskih otrocih, duhovnikih, sploh pri ljudeh, ki mnogo in naporno mislijo). Tudi mi ga toplo priporočamo.« Zunanje rabimo ovseno slamo za razno kopeli pri revmatizmu, putiki, proti lišaiu. bolnemu mehurju, proti pesku, ledvicam itd. Po kopanju spijemo skodelico zavrelka ovsene slanic. Za kopel vzamemo do Vi kg slame, ki io skuhamo in precedimo v že pripravljeno kopel. Proti tvorom, ki se nečcio predreti in dozoreli, polagamo nanie vroč ovsen močnik. Pšenica — tricicuin salivuin — se v zdravilstvu še vedno precej rabi, sai vsebuje seme mnogo fosfornokislega apna. Zaradi tega se rabi za slabo rast kosti, angleško bolezen (ra-liitis) in za okrevajoče bolnike. Tečno in zdravo zdravilo pripravimo iz 50 g pšeuičnega zdro-ba, ki ga poparimo med žvrklianiem z 1 I vrelega mleka ali vode. Nato osoliino in dodamo še eno iajce. Praženo in zmleto zrn ie jemljemo z vodo, mlekom ali jabolčnikom proti živčni slabosti, bolezni srca in tudi proti zlati žili. Dobro hladilno pijačo proti vročici naredimo iz pesti pšeničnih otrobov, ki jih kuhamo pol ure v 1 I vode. Nalo otrobe precedimo ter dodamo zavrelku nekaj žlic medli. Pri prehladih, kaši ju in mrzlici pijemo sledeče zdravilo: pest otrobov skuhamo v llil vode in spijemo tekočino tekom dneva. Zdravilo lahko sladiino s sladkorjem ali medom. Zunanie rabimo pšenično moko za posipavanje mokrih lišujev in odrte kože. Kot klistir proti driski napravimo iz 5 g moke in 1 vode. • Zdravilo zoper grižo: V kozarcu sveže vode slepi loliko lepe pšenične moke, da poslane voda gosta kakor smetana. Ce to zdravilo iein-Ijemo 3—4 krat na dan. sc griža takoj ustavi. Umetno jezero na Bolgarskem Gorska reka Rosica, ki izvira v srednjem Ral-kanu in se izliva v Donavo, je povzročila v Bol-gariij že več velikih poplav. Zdaj jo hočejo zajeziti. Obenem hočejo namakati obširna zemljišča. Del zajezene vode bodo porabili za veliko elektrarno. Jez bodo zgradili na gornjem loku prej imenovane reke. Betonska stena bo visoka 45 metrov. Tako bo nastalo umetno jezero, kjer bo prostora za 100 milijonov kubičnih metrov votle. Voda iz umetnega jezera bo namakala 2G tisoč hektarjev zemlje. Za belgijske delavce, ki potujejo v Nemčijo Rodbine belgijskih delavcev, ki imajo očeta na delu v Nemčiji, večkrat ne morejo nekaj tednov sprejeli denarnih pošiljk rodbinskega poglavarja. Zalo bodo odslej rodbine takih delavcev dobivale jirvili šest tednov podporo, ia sicer za ženo v višini 75 frankov tedensko in za vsakega otroka po 25 frankov. Poleg tega bodo dobile družine še posebne naračunake vsote, ki jih bodo delavcu, zaposlenemu v Nemčiji, pozneje odtegnili v mesečnih obrokih. Rednih podpor ne bo treba vračati. Tri leta nemške uprave na Poljskem Nemški generalni guverner in minister dr. Frank je nedavno podal izčrpen pregled o delu, ki ga je nemška oblast izvedla v državi. Dr. Frank je med drugim poudaril zlasti gospodarski in finančni razvoj poljskega gubernija v teh treh letih, kakor tudi temeljilo izboljšanje zdravstvenih razmer, pri čemer so s-; posebno odlikovali nein.skI zdravniki. Na področju nemškega vojnega gospodarstva postaja Poljska eden najvažnejših činilcev. V teli treh letih je bilo izboljšanih OMO.OOO hektarjev zemljišč in usposobljenih za kmečke pridelke, prav tako pa je bila urejena plovba na Visli in s tem prometna mreža v ninogočeni izboljšana. čitajte in širite »Domoljuba«! Mali oglasnik Pristojbina ia male oglate te plaiuje naprej. Smrekovo treslo lepo, edravo auho tn JeJIc« kupi vsako ko* MClno usnjnrna Lavrlfl ].. 61. Vid pri BtHSnl, LJubljana, Polhove kože tn vse drugo od divjačine, tudi vevertCno, kupuje stalno tn plačuje visoke cone Dav. ZdravIS — Ljubljana, Stari trg 30. PRAVNl^NASVE Tj Ograditcv občinskega sveta? B. R. Pred hišo je nekaj občinskega sveta. Živina, ki se po tein svetu goni na pašo, vam sili pred duri. Vprašate če bi smeli ta svet ograditi. — V kolikor bo stala ograja na vašem svetu in če s tem ne boste jx>-segali v kakšne jiravice drugih, pač ni razJogov, da bi ne smeli postaviti ograje. Ce pa hočete ograjo postaviti na tuj, občinski svet, se morate poprej sporazumeti z lastnikom. Vpis solastnico v zemljiška knjigo. 2. E. L. Pa ženitni pogodili je vse, kar zakonca pridobita, njihova skupna last. Sedaj je mož kupil posestvo, ki je v zemljiški knjigi vpisano samo na njega. Vprašate, če je mogoče na podlagi ženitne pogodbe ženo vpisali kot solastnico in koliko bo znašala pristojbina za vpis. — Vknjižba solastnine se sme dovo-liti samo na podlagi listine, sestavljene v predpisani obliki in vsebujoči pravni naslov pridobitve solastnine (n. pr. darovanje, kupoprodaja itd ). Ker gro za pravni posel med zakonci, bo moral tako listino napraviti le notar, ki bo tudi napravil predlog za vknjižbo. Taksa za vpis v zemljiško knjigo se ravna jio vrednosti jiravice, ki naj se vpiše in jo najdeta v tarili k zakonu o sodnih taksah. Poleg takse bo seveda tudi treba plačati prenosno pristojbino. »lnkogniin.< K. L. S. Mladenič srednjih let U bolel inkognito (nepoznan) vstopiti v cerkveni red. Vprašale, uli je kaj potrebno imeti za to posla t oblastmi. — Dvomimo, da bi kakšen red sprejel novinca, ki se ne bi mogel ali bolel izkazati, kdo da je. Samostanskemu predstojniku se bo pač treba s pravim imenom prijaviti in predstojništvo bo moralo novinca |it> zglašcvalnili predpisih s pravim imenom prijaviti kot stanovalca polioiji, oziroma občini kot zglaševalneinu uradu. Pismeno poroštvo. K. R. S. Neki posestnik j» prodal kupcu onstran stare meje konja. Ker j9 kupec plačal le dve tretjini kupnine, ni hotel konja izročiti brez jamstva Zaradi lega vas je kupec naprosil, da sle mu za poroka. Ker ste kupca poznali in se nanj zanesli, ste napisali na listič, da ste mu porok. Ta papir je kupec dal prodajalcu in je nato prevzel in odpeljal konja. Vendar je imel hlapeo pri tem konju nesrečo, ker so mu ga vzeli in celo njega zaprli. Sedaj terja prodajalec od vas plačilo ostanka kupnine. — Ni odločilna oblika pismena poroštveno izjave, pač pa vsebina izjave. Ce sta napisali, da jamčite prodajalcu, da bo kupec konja plačal in to podpisali — vseeno, ali je bilo to na še tako majhnem lističu — potem je to bila pismena poroštvena obveza, ki vas |io postavi veže. Ce no boste plačali ostanka kupnine, vas bo prodajaleo lahko iztožil in plačali boste morali še pravdna stroške. Le ustmeno izrečeno poroštvo je po postavi neveljavno, zalo pa naj vsak dobro premisli, komu in zakaj se podpiše. Izposojena lehtnirn. B. C. I). Pred petimi leti sle |iosodili svakinji kuhinjsko tehtnico, ki Jo jo rabila v gostilni. Vam jo za ta čas dala slaro tehtnico, ki ni bila več tl|iorahna za javno tehtanju. Sedaj ste pa sami začeli z branjerijo in ste svakinji vrnili staro tehlnlco, ona vam pa noče vrniti vaše, Češ da je že več kot tri lela jireteklo in ja s tem lo posojilo zastarano. — Če svakinja zlepa noče vrnili tehtnice in imate na razpolago zanesljive priče, ki bodo mogle potrdili, da sle svakinji prod pelimi leti svojo tehtnico posodili in da niste medsebojno tehtnic zamenjali, jiotem ho vaša tožba na povračilo tehtnice morala imeti uspeh. Posojila pa ne zastarajo v treh letih, ampak šele v tridesetih letihl Plačevanje zavarovalnih prispevkov v bolezni. O. 1L R. Dokler js pri Zavodu za socialno zavarovanje zavarovani član zaradi bolezni nesposoben za pridobivanje, ni dolžan niti on niti delodajalec zanj plačevati prispevkov za zavarovanja. Nove steklarne v Srbiji V Srbiji je že doslej obratovala tvornica stekla v Cačku. Zdaj gradijo novo tvornico v Arandjelovcu v Sumadijl, ki bo že novembra pričela obratovati. Ta tvornica bo izdelovala steklenice. Predvidevajo še gradnjo tretje tvornce za izdelovanje kozarcev in ostalega steklenega pribora. 'Hft i.' i.lr 'VC|° m?' Inozemstvo JO lir. - Dopise In spise sprejema o red nI št v o »Domoljnba«, naročnhio, Jnserate ia reklamacije pa «pr«»« »Domoljuba«. - Oglasi se znročunajo po posebnem ©i-nikn. - Telefon uredništva in o prave t it. 40-04. Izdajatelj, dr. OregoriJ Pečjak. - Urednik, Jože Kotiček. _ Za Ljudsko liskarno, Jožo Kramarifc