124 Listek. LJubinočica Nočica Ljubi. Letinočica Nočica Leti. • Cvetinočica Nočica Cveti. Ali: . Na -bregu. Gorastala Na bregonebu — Na bregonebu Gorastala. RibiČIdali MrežESčolnov MrežEScolnov RibiČIdali. Kresiognjijose Pod smrekogoslinii Pod smrekogoslinii Kresiognjijose. Vodanebise Nebovodise Nebovodise Vodanebise. Primerov je dovolj. Futuristi so res boljševiki v umetnosti. Negirati staro, je lahka stvar, toda dati novo, fino robo, to je težavna zadeva. Usaja se lahko vsak. Tudi psiček laja na mesec. Mesec pa plove nemoteno po svojih večnih potih. Pavel Goliš. Franz Stroh, Die altslawische Besiedlung des Oberen Miihlviertels. — 72. .lahresbericht des Museum Francisco-Carolinum. Linz 1914. Str. 63—107. Omenjena razprava je izšla izpod peresa germanista. Njen predmet je proučevanje slovanskih krajevnih imen v takozvanem Oberes Milhlviertel, to je pokrajina na levem bregu Donave, severno in severnozapadno od Linca, okrog rečice Grofie Muhi. Nedvomno je, da imamo v tem kotičku Zgornjega Avstrijskega računati s starimi slovanskimi naselbinami, enako nesporno pa je tudi, da ne vemo in ne moremo določiti, so li bili ti Slovani izšli iz severnih (Čehov) ali iz južnih (Slovencev). Franz Stroh je tako srečen, da misli, da je on prvi, ki je ta problem našel (str. 72); našel namreč v toliko, ker meni, da so drugi raziskovavci pred njim videli v teh Slovanih Slovence. Vendar je ta problem star že toliko časa, kolikor časa se sploh ve o tukajšnjih naselbinah. Nikakor ne mislim na tem mestu reševati tega problema; hočem le ob Stroh-jevih nazorih sprožiti nekaj misli in ugovorov, ki jih nameravam drugod v celoto strniti in pojasniti ta problem, v kolikor je to pač sploh mogoče. 125 Predvsem bi omenil, da Stroh za svoje delce ni vporabil vse tozadevne literature; prereka se sicer z nekim Vielhaberjem in Sekkerjem (str. 70—72), ki sta pisala o teh slovanskih naselbinah v političnih časopisih („Muhlviertler Naehriehten" in linška „Tages-Post"), in sta videla v naseljencih Slovence. Radi takih novic se pač znanstveno delujočemu človeku ni treba razburjati; še manj pa, nekako zmagoslavno vzklikati: ,,Die Bevveise, die man bisher zur Unter-sttitzung der Hvpothese von der sudslaviseheu Invasion erbrachte, sind Scheinbeweise" (72). Tu misli namreč g- v Gorzer, ki služi Vielhaberju za dokaz južnoslovanskosti (proti češkemu h-) in pa par ponesrečenih Sekkerjevih razlag. Ta dva gospoda bi Stroh po vsej pravici lehko pustil neomenjena in tudi lokalni patriotizem pri tem ne bi nič trpel. Pričakovali bi pa, da nam Stroh navede tudi drugo literaturo. Kje je n. pr. ostal naš Pajk, Črtice o nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji, Izv. Muz. Dr. VIL (1897) 181 si.; pričakovali bi tudi, da nam pove Stroh mnenje Niederleja, prim. njegov članek „.Jak daleko sedeli Čechove na jih? v ČČH. XV. (1909) 72 si. in pa Slov. Star. II. 351 in 354 si. Pa poglejmo si stvar nekoliko pobliže! Strnadt in Kammel sta videla v slovanskih naseljencih tega gornjeavstrijskega okraja Slovence in sicer radi tako pogosto se nahajajočega nazova Wind- (n. pr. Windberg, Windorf, Windner) in Windisch- (n. pr. lVtndischberg). To je res. A že Niederle 1. c. je menil, da ime Winidi ne znači samo Slovencev, marveč tudi Čehe, kar ponavlja tudi Stroh. Vendar stvar ni tako enostavna in — za svojo osebo — sem istega mnenja kot E. Muka (Arch. f. slav. Phil. 26, 545: „denn nur die Polaben (Obodriten und Wilzen-Lutitzen), Sorben und Slovenen w u r d e n und w e r d e n von den Deutschen Wenden bez. Winden genannt, nie aber Polen und Čechen (Bohmen)". Stroh pa gre kar lehko preko tega mnenja. Navaja citat iz Bretholza (Beoivinidi) in Šafarika, ki pravi, da najdemo nazov Winidi, Windi, Windones pri analistih tudi za Čehe. Niederle 1. c. navaja Chronicon Gothanum, Chronicon Moissiacense in Annales Xantenses; a tod povsod beremo le Beoivinidi, Cichu-Windones in podobno. Res Winedi piše samo Fredegar (lib. IV. c. 48; c. 68), ko govori o slovanskem uporu proti Obrom pod Samom in o Samovi vojni s Franki. Prav nič gotovega pa ni, da imamo v Samovih Winidih videti Čehe. Vse Fredegarjevo poročilo kaže preveč na Turingijo in ne bodo li ti Winidi severozapadni Slovani (deloma že izmrli), kamor kaže tudi pleme Srbov pod Drvanom (Dervanus dux gente Surbiornm) ? Edino le* omemba * Langobardov kaže tudi na Korotance. Vendar ni moja naloga, tu razpravljati o velikosti Samove države, gl. o tem Kos, Gradivo I. št. 154 z opombami, s katerimi se ne morem strinjati (podobno Gruden, Zgodovina, I. 17 si.) in pa kot drug ekstremen nazor Nemeček, 23. Jahresbericht der deutschen Landes-oberrealschule in Mahrisch-Ostraii, 1906. Že radi te nejasnosti ne moremo kratkomalo Fredegar\eyih,Winidov razširiti na Čehe. Ne morem dalje dokazati, da nimamo Čehov že v VIII. stol. na severnem donavskem bregu, le to morem reči, da se Niederle moti, ako sklepa {ČČH. XV. 73) takole: „Ale čteme-li r. 791, že čast vojska Karlova (na v^prave proti Avarum), vracela se z Pan-nonie zpet „per Beehaimos", jsou tim patrne mineni Češi pri severnim bfehu Dunaje, nebot' pruchod zemi Českou do Sas nebo Durinska je velmi nepravdepodobny. Tim spiše, že se podle annalii vraceli zpet tou cestou, kterou prišli, tedy do ftezna, kde Karel sve vojsko sebral." Poglejmo v Listek. 126 L*tetek. Einhardbve arinale; tam beremo, da je Kari zbral vojsko in jo v treh tokih vodil proti Avaroln;' jeden tok pod vodstvom Theoderika in Meginfrida, je Sel „per aquilonalem Daiuibii ripama in ko so bili boji zmagoslavno končani, piše annalist: „Alias vero copias, quibus Theodericum et Meginfridum praefecerat (namreč Kari), per Beehaimos via, qua venerant reverti praecepit." Te nCopiae" pa se niso vrnile v Rezno, kakor piše Niederle, ker beremo dalje: „Sic pera-grata ac devastata magna parte Pannoniae cum incolomi exercttu Francorum in Baioariam se (t. j. Kari) recepit. Saxones autem et Frisiones (ti so bivali na severu) cum Theoderico et Meginfrido per Beehaimos, ut iussum erat, domum regressi sunt." Iz tega vidimo, da ta del, ki je prodiral na severnem bregu, ni šel na Bavarsko nazaj, ampak domov in to preko Češke. Iz tega terej še nikakor ne sledi, da imamo že v tem času na severnem donavskem bregu Čehe. Imamo jih pač 200 let pozneje, in tudi že na južnem bregu; prvič so omenjeni 1. 987, torej dokaj pozno. Jeli potem verjetno, da sklepam per analogiam, da bi Čehi že v VIL stol. prekoračili nordwaldski pragozd in se naselili v Oberes Muhlviertel? Ni li bolj umevno, da so alpski Slovani (špecijalnega imena (Slovenci, južni Sloveni) nočem rabiti, ker imam v mislih le pritok z južne strani ter se tu ne spuščam v vprašanje kakršnekoli jezikovno dovršene diferenciacije), ki so se naseljevali — kakor vemo tudi ob Aniži, Ipuši, Štiri, Travni, po Hausrucku, prekoračili tudi Donavo? (gl. Kos, Spomenica tisočlet-nice Metodove smrti, str. 90 si.) Dalje moramo tudi pomisliti, da so tod ob času naselitve Slovanov v Alpah vodile še poleg rek stare rimske ceste: Noreia — Stiriatis — Gabromagus — Ovilavis; Ovilavis — Juvavum; Ovilavis — Lentia Joviacum — Boiodurum, in da so se Slovani najbrž tudi po teh cestah izprehajali proti severu. Stroh sam pravi, da imamo v tem okraju dvojno slovansko plast, staro in mlajšo (slednjo v XII.—XIII. stol.) in zdi se mi, da se ne motim, ako menim, da je prva južni (prva slovanska plast je najmanj iz VII. stol., ker že 1. 827. najdemo v listini, pisani na Chestinbercu, pet Slovanov z nemškimi imeni, torej že pokristjanjenje in germanizacijo), druga pa severni pritok. V tem me potrjuje dejstvo, da n. pr. ob reki Grofie Muhi, ki bi bila Čehom s svojim tokom naravnost vodnica, nimamo nobenih slovanskih naselbin, pač pa ob Pesenbachu in Roteli, ki tečeti to stran Nordwalda. Na vsak način pa se je lotil Stroh tega vprašanja z neodpustljivo veliko površnostjo. Danes pač ne bomo več trdili, da so se Čehi priselili v svoja sedanja bivališča z juga; zato so tozadevne Strohjeve misli brezpredmetne in ne pojasnijo slovanske naselitve.,Pozneje rabi Stroh sam stavke kakor: „auf jiingere tschecho-slawische Zmvanderung venveisen die O. N." str. 102) in sam smatra dotok z juga za verjetnejši (str. 76). Prvi del razprave je name napravil vtis, da se Stroh kar ni mogel odreči misli južnega pritoka Slovanov, da pa je le rad škilil na Čehe, in to le radi tega, ker je pač hotel polemizirati z imenovanima gospodoma Vielhaberjem in Sekkerjem. Njegova izvajanja, ki slednjič niso drugega kot cela vrsta nabranih in prepisanih citatov, niso niti temeljita niti znanstvene narave. V drugem delu razpravlja Stroh o posameznih krajevnih imenih. Le nekoliko pripomb hočemo podati. Kakor že marsikomu, tako je tudi Strohu slovanska slovnica tuja vas (prim. na str. 87 „sla\visches tonendes s"). Nihče tudi ne zahteva, da naj se je nauči; če pa že hoče govoriti in soditi o teh stvareh, potem pa je njegova dolžnost, da jo malo pozna. Tako meša sufikse, Listek. . 127 rh in i. sta mu kar približna znaka in spozabi se celo tako daleč, da napiše na str. 79: „asl. tr6b m> = idoneum esse." ' Razlaga namreč ime Trejling, v listinah še Trefenic in podobno; v threbenicha vidi menda sufiks -icha in da imenu pomen „den zur Siedlung giinstigen, geeigneten Ort"; pomeni pa iz-trebljen kraj in threbenicha je tršbmiki*. Ako je osebno ime Zemilo (str. 87) res nekdanji v^semili-, potem bi ta oblika kazala na jug, kajti Čehi bi imeli vse— in ni verjetno, da bi za —š— stal —z—. Zdi se mi pa, da smemo pridružiti ime Zemilo imenom Cemicas (iz prve polovice IX. stol.); Zemicho (iz XI. stol.), Zenugoi (= Semigoj; iz XIII. stol.), Zemigog (XIII. stol.) na Gorenjskem in Zemiliup (XII. stol.), iz česar je menda današnji Zemling na Nižjem Avstrijskem ter Semislav v Zemzlavstorf (iz 1. 1232.; gl. Zahn, Ortsnamenbuch 169 1), iz česar je današnji (z)Enzelsdorf, severno Wildona na Štajerskem, torej deblo, ki ga imamo n. pr. v ruskem semnja. V Tj-epigo (str. 87) vidi Stroh ime Trebbkh (pač za trčb—). Mogoče je to ime v zvezi z moškim imenom Trepina (XI. stol.; gl. Redlich, Die Tradi-tionsbiicher 79) na Bledu; ali pa je to Trebegoj? Regnitz— spada pač k raki* in ne k reka (str. 97). V lastnih imenih, ki jih Stroh ni pojasnil, Zenasit in Zinacho smemo pač videti doslej drugod neolrranjeno osebno ime sen—, na katerem slone tudi krajevna imena kakor češ. senice, senčtin, senešnice, polj. sieniaiva (prim. Miklošič, Denkschriften XIV. št. 272), torej Senožit in Senek (sendk). Osebno ime Zebon bo pa najbrž Shbonb (prim. zbislav iz si>byslal>b, Miki. Denkschriften X. 317), teže sobow>, prim. češ. soboti (sob h). Pri krajevnem imenu Chotivein (93 si.) je Stroh zbral interesantne paralele, pusti pa ime nerazloženo. Zdi se, da moremo v tem imenu videti le končnico -ina, ki sicer ni preveč pogosto v rabi, a imamo vendar pri Srbih ime Brankovim., ali pa pri nas: Rotivein (pri Marenbergu; iz Radovina, 1. 1329. Radivein), Gradivein (nad Gradcem; iz Gradovina, 1. 1138. Gradeivin); sklepajoč po Chotevice, Chotenice bi imeli v našem imenu Chotevina. Neusserling (str. 98.) nam je nov primer za prehod skupine —dl— v —rl— (gl. Ramovš, Arch. f. slav. Phil. 36,456—457); listina piše še Neuzzedling, kar smatra Stroh za „na sedlnik", najbrž prav, prim. vas Selnik pri Želimljah; —dl— še nikakor ne govori za češke naseljence, kakor misli Niederle 1. c, ki vidi povsod Čehe, kjer so krajevna imena jedla namesto jela (zato prav do Drave) in ki je celo Jedlesee in Jedlersdorf (ne Jedlesdorf) pri Dunaju proglasil za češka, dasi so stare oblike teh dveh imen Oatcinesseive (dat.) Uezense (prvotna oblika Uotillnes-se; spada k osebnemu germanskemu imenu Uotilo-Uoto) in Urliugestorf (t, j. Kampfdorf); k etimologiji teh imen gl. Nagi, Dialektforschung und geogr. Namenskunde v Festschrift d. Ver. f. Landeskunde v. N.-Oest. 1914, 4 si. Kakor je nastala štajerska Ragnitz (prim. Štrekelj, ČzZN, 2), tako bo pač tudi Lagnitz (pri Strohu brez razlage; str. 97) prvotna Lakovnica, prim. dvoje Lakovnic v novomeškem okraj« in Lakovnica pri Laškem trgu. Težko pa je najti v Stammering-u. nekdanji smrt>ki> (str. 98); ime je pač germansko. 1 Podčrtal jaz. R. 128 Listek. Ime Zivettl (str. 100.) pa kaže človeku na Češko, prim. Svetla, s čimer se strinja tudi dejstvo, da so vsa taka imena na severni strani Nordvvalda. Krajevno ime Klum nas zopet spominja na Niederleja L c, ki zahteva za Čehe kulm—, za Slovence pa edinole kolm—, ter tudi v koroških Kulmitz, Kulmitzen (pri Sv. Vidu) vidi češke naselbine. Vemo pa, da slovenski jezik do XV. stol. ni imel tu —ol—, temuč dolgi zlogotvorni /; transkribirali pa so ta glas različno: tako bereš pri Schumiju, Urk. B. d. Herz. Krain s. v.: Cholm (1. 1102.) v Istri in Chvlm (1. 1261.) na Kranjskem; prim. še Tnlminum (štirikrat). Da, Oblak LMS. 1889, str. 142 se je zelo čudil, kako to, da beremo že v tej zgodnji dobi —ol—, iz česar sledi, da je pričakoval samo —ul~~ ali —el—, —al—. Na drugem mestu (Slov. Stud. III.) bom natančneje pojasnil ta pojav, ki je odvisen od sosednjih labialov; tu opozorim le na dejstvo, da piše še celo Trubar pri labialih skoro vedno —ul— n. pr. vulzhizha CII, 273, nmlzhe T 57, 101 i. dr. Naše ime Klum pa z gotovostjo ni južnoslovanska, marveč poznejša češka naselbina, kakršne imame še Pehersdorf, Pehaimstoif in podobnih nemalo. V Jaukenberg (starejše de Jouchenberge) se Stroh trudi najti besedo jug. Mislim, da je v tem imenu naš Ihan (starejše Juhan, prim. nemško Jauchen), na kar me navaja Jauchendorf (južno od Cmureka), ki ga listine imenujejo Janichendorf (1. 1307.), Janchindorf (1. 1400.) in podobno; gl. Zahn, OB. 279/1; ne tiči li tu ime Ivan? Pri imenu Zarg, ki ga izvaja iz besede zorica, je bral Stroh najbž — c— za —k— a la cantare, in se še sklicuje na isto napako pri Kammelu, Anfange 147, op. 1. „Zorica Sorg" (na Koroškem). Zarg bo najbrže Zorhko, prim-hrv. Zorkovci. S karte, ki je delcu pridejana, človek lahko nekaj sklepa; kar je slovanskih naselbin na severni strani Nordwalda, bodo pač češke; južne pa so po mojem mnenju, kakor že rečeno, naselbine alpskih Slovanov, vmes pa pomešane mlajše češke, ki gotovo ne segajo čez X. stoletje nazaj. Da so v tem okraju bile pred Slovani že bavarske naselbine (že od leta 500 po Kr.), to vemo iz zgodovine in Stroh je podal par lepih imenskih razlag; v germanistiki je pač bolje podkovan. Dr. Fr. Ramovš.