ILUSTRIRANI SLOVENEC
LETO VII 12. APRILA 1931_šT. 15
NAŠA KRALJICA MARIJA TO SlKO JE POSNEL ZNANI UMET. ZAVOD „TONKA" IZ ZAGREBA OB PRILIKI BIVANJA NAŠE KRALJEVE RODBINE V ZAGREBU
118
Grška vojaška delegacija pred spomenikom neznanega vojaka na Avali. Pred kratk im se je mudila v Belgradu večja grška vojaška delegacija, ki je med drugim obiskala tudi grob neznanega vojaka na Avali. Spredaj vidimo grškega poslanika Melasa (1) in generala Katenjotisa (2).
Spodaj: Princ Pavle kot mlad gimnazijec   v   narodni   noši, ki jo nosijo na zgodovinskem Kosovem polju.
Na levi: Otvoritev jugosl. razstave v Pragi, ki sta jo priredila naš centralni presbiro in >Putnikc. Razstava vzbuja splošno pozornost. Na sliki so naši zastopniki in odlični češki gostje.
Spodaj:   Dr. Frančišek B. Sede j,
goriški nadškof, ki je slavil dne 26. p. m. v Gorici 25 letnico svojega škofovanja. Odlični cerkveni knez je zaradi svoje slovenske neupogljivosti že dolgo časa predmet stalnih prostaških napadov fašističnih listov in funkcijonarjev.
Na dcsui: Nova jugoslovan-sko-češka trgovinska posod-ba je hila podpisana dne 31. p. m. Za Jugoslavijo jo je podpisal naš trgovinski minister J. Demetrović (glej si. na desni), ki se je podal v to svrho v Prago.
Spodaj: Pogled na parnik »Franchet d'Esparay«, ki se je dne 7. p. m. potopil na Donavi pri Belgradu. Parnika doslej še niso dvignili.
119
Na desni: Udeleženci vrtnarskega tečaja,
ki ga je priredila za vrtnarsko mladino mariborska vrtnarska zadruga od 1.—8. }. m. GG. dr. Heric, Valeč, Jemec in Ur-)anek so predavali o razvoju in kulturi rastlin.
Spodaj: Zapoški fantje, ki odhajajo k vojakom. Slika je posneta ob priliki zadnjega nabora. Potrjeni imajo po gorenj-¦__-Ski fiftvadi oliasene klobuke.
Spodaj na desni: Snežena umetnina naših kmetskih fantov. Lev, ki so ga izdelali ob priliki zadnjega snega sredi Trboj domači fantje. Poleg leva stoji njegov >krotilec<.
Posledice silue poledice, Ivi jc zadelu nekatere okraje sredi preteklega meseca in o kateri smo poročali že v zadnji številki. Zgornja slika nam kaže potrgane telefonske žice v hrvaškem Kotarju (Foto Palian, Sušak), slika zgoraj na levi nam pa kaže drevored pri Postojni, katerega je poledica vprav strašno oklestila. Sadno drevje je v vsem okraju skoro uničeno za več let.
Na levi: Radovljiška dekleta, ki so se udeleževala letošnjo zimo ondotnega gospodinjskega tečaja. V sredini sede: voditeljica tečaja gdč. Kelhar-Černe (1), njena pomočnica gdč. Milavec (2), ing. Rataj (3) in prireditelj tečaja, g. dekan Fatur (4).
120
121
Naši
Vladimr Šubic
arhitekti
Med potresom in vojno je imel v Ljubljani arhitekt razmeroma majhno besedo, zato je tudi velik del tedanjih zgradb naravnost neokusnih. Šele ustanovitev naše slovenske univerze je prinesla tudi na tem polju popolen preobrat. Vpliv njenega arhitektonskega oddelka se izraža namreč že danes skoro na vsak korak. Njegov genialni profesor Plečnik je sam prevzel moderno regulacijo mesta, ki jo vodi sicer tiho, zato ^ pa s tem smotrenejšo svojo umetniško roko, a pri izvrševanju njegovih načrtov in pri novih majhnih in velikih stavbah se udejstvuje cela vrsta nadarjenih arhitektov. Med najvažnejše spada Vladimir Šubic, o katerem lahko reče, da daje s svojimi velikimi reprezentativnimi stavbami lice moderni Ljubljani.
VI. Šubic se je rodil 1. 1893. v Ljubljani kot sin ustvaritelja naše srednje tehniške šole. Izhaja torej iz umetniškega rodu poljanskih Šubicev (Vla-dimirjev brat Mirko je slikar). Po dovršeni srednji šoli v Ljubljani je študiral tehniko na Dunaju in v Pragi, nato je pa prevzel mesto profesorja za arhitekturo na zavodu svojega očeta. Tu je deloval par let, nakar je vstopil kot arhitekt v službo ljubljanske mestne občine, od 1. 1930, pa deluje kot arhitekt našega Pokojninskega zavoda.
V javnosti se je pojavil Šubic takoj po dovršenih študijah 1. 1920. Z raznimi kon-kurencami je vzbudil občo pozornost. Dobival je prve in druge nagrade ter je tedaj n. pr, prodrl s svojim regulacijskim načrtom mesta Karlovca. Po vstopu v mestno službo je pa začel kar po vrsti graditi velike stavbe in palače, izmed katerih jih objavljamo nekaj v naši današnji seriji. Vse vzbtijajo zaradi svoje individualne umetniške koncepcije in smotrene ureditve notranjosti splošno priznanje. Prav sedaj gradi v Ljubljani popularni blok hiš Pokojninskega zavoda z nebotičnikom, v Celju pa veliko stanovanjsko hišo istega zavoda. Še letos začno )o njegovem načrtu izvrševati v Dubrovniku ve-iko zimsko kopališče, v Splitu palačo PZ, v Ljubljani pa najbrže palačo Trgovske akademije.
Ku minacijsko točko njegovega dela tvori ljubljanski »nebotičnik« s celim blokom, ki bo dal s svojo mogočno zunanjostjo novo značilno obeležje vsemu središču moderne Ljubljane. Njegova dela izražajo smotreno kompozicijo tlorisa z zunanjo monumentalnostjo, zlasti v pravilnem razmerju materijala in harmonije ploskev in mas kot bistvenih delov moderne arhitekture. Umetnik nam še veliko obeta. ct.
Definitivni model ljubljanskega nebotičnika iz Gajeve ulice. Na desni: Pogled na model nebotičnika z Dunajske ceste.
Spomenik padlim  vojakom  šenpeterske fare v Ljubljani.
Dvorana  Trgovskega doma  v Ljubljani z dekorativno karto Jugoslavije (delo prof. M. Šubica) na zadnji steni.
Na desni: Ing. arhit. Vladimir Šubic.
Spodaj: Mestna stanovanjska hiša na Ahacijevi cesti v Ljubljani.
Palača Delavske zbornice v Ljubljani. Na levi: Novi Trgovski dom v Ljubljani.
Stanovanjska palača Pokojninskega voda na Miklošičevi cesti v Ljublj
Dvorana Delavske zbornice.
Na levi: Arhitektov dom v Levstikovi ulici v Ljubljani.
Na desni: Stanovanj, hiša Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani.
zanni.
122
Skadarlija, dom belgrajskih bohemov
Vsako mesto ima svoje individualne zanimivosti, znamenitosti in značilnosti, naš jrestolni Belgrad ima pa svojo Skadar-ijo. Takoj prve mesece po prevratu, ko so začeli zahajati naši ljudje v večjem številu v Belgrad, se je raznesla n. pr. slava »Treh seširjev< po Sloveniji prav tako, kakor ljubljanskega »Figovcac in kdorkoli je le utegnil, ga je otiskal. —
»Trije šeširji« so pa srce Skadarlije. Skadarlija je danes zadnji, a že tudi izumirajoči del starega, še turškega Belgrade, v katerem so stanovali nekoč samo cigani. Ko se je začelo mesto širiti in so cigane polagoma izrivali iz te četrti, je dobila tudi glavna ondotna ulica ime »Skadarska ulica«, a to ime je ljudstvo skrajšalo v »Skadarlijo«. Zgodovina Skadarlije je že sama po sebi povzročila, da je vladala tu od nekdaj mnogo večja svoboda v vseh pogledih nego kjerkoli drugod. Odpadke in smeti so metali od ne-cdaj enostavno na cesto, po dvoriščih so se prelivali potoki gnojnice, ondotnim beznicam in pivnicam sta gledali tako politična, kakor tudi sanitetna policija vedno skozi prste, skratka: Skadarlija je bila že od nekdaj nekak belgrajski »Otok Svobode«. In ravno to je, kar je privlačilo že v prejšnjih rodovih v ta del mesta razne umetnike in boheme, kakor: poete, igralce, časnikarje, slikarje itd'., ki so se tu lahko za majhen denar krepko »razmahnili«. Že veliki srbski pesniki Djura Jakšić je bil stalni gost ene najznamenitejših skadarlijskih »kavaren«, — »Treh šeširjev«, popularni igralec čiča Ilija Sta-nojevič je bil pa pravi njen sestavni del, z njima pa seveda še dolga vrsta drugih bolj ali manj znamenitih imen srbske kulturne zgodovine. — Danes je tudi ta belgrajska značilnost, s katero je zvezane toliko lepe in romantične tradicije, posvečena smrti in se naglo umika modernemu velikemu Belgradi!.
Vhod v zgornji del Skadarlije.
Na levi: Znana skadarlijska kavarna »kod Vuka Karadžića«, v sredini oddelek za znamenito belgraj-sko speoialiteto »čevapčiče«.
Spodaj: »Čiča Ilija«, prihajajoč od »Treh šeširov«, obdaruje ciganske otroke, ki prepevajo po Skadarliji od hiše do hiše.
Skupina belgrajskih igralcev (M. Gavrilovič, čiča Ilija Sta-nojević, dr. Milovanović in Rajčič-Čvrga) prihajajo iz »kafane kod tri šešira«.
Na levi: Dolnji del Skader-lije, miren podnevi, bučen po noči.
Na desni: Umirajoča Skadarlija, spredaj je videti še stare prvotne koče in bajte, katere se pa morajo že umikati novim modernim zgradbam.
123
Zasedanje organizacijskega odbora za panevropsko konferenco. Pod
predsedstvom Brianda (1) se je vršila v Parizu seja organizacijskega odbora za panevropsko konferenco, ki se vrši v maju. Vse kaže, da bo velika ideja žalostno zvodenela, kajti kljub večnim miroljubnim-frazam, se Evropa od meseca db meseca bolj napolnjuje z eksplozivnimi snovmi. Na sliki je videti Hendersona (2), Doumonda (3) in
Thomasa (i).
Belgijska prestolonaslednica Astrid
s svojim sinčkom Balduinom, bodočim prestolonaslednikom.
Na desni: Mussolini otvarja žitno konferenco v Rimu, ki se je udeležuje 48 držav in ki je obravnavala vprašanje žitnih cen, carine in obsega pridelovanja. Udeležena je bila tudi Jugoslavija.
Spodaj: Ledena puščava pri Novi Fundlandiji, preko katere se je rešil z nečloveškim naporom del posadke razletele se polarne ladje »Viking«. V ozadju rešilni parnik, ki jim je pripeljal prvo pomoč.
\a desni: Itali j. zun. minister Grandi (X) poroča pred parlamentom o fvancosko-italijanskem pomorskem sporazumu,  V sredi  Mussolinii
Spodaj: Parada faiističnih mladinikih organizacij ob priliki 12 letnice ustanovitve mšija, S takimi paradami «e arži gladno prebivalstvo v "       stalni napetosti.
124
Športni kotiček
Ena izmed prvili sportnili panog, ki si je osvojila svet, je bila težka atletika. Zadnja leta je sicer nekoliko zaspala, oziroma se je omejila le na razmeroma majhen krog njenih gojiteljev. Glavni veji težke atletike sta boks in rokoborba, ki ju goji tudi pri nas nekaj športnikov, zato objavljamo danes iz teh dVeh par slik, ker se bo prihodnjo nedeljo v Mariboru vršila tekma za tozadevno prvenstvo Dravske banovine.
Na desni: Težkoatletski odsek ljubljanske »Ilirije« (načelnik g. Kos), ki je eden najmočnejših v državi.
Spodaj: Vaje v boksu: Kritje in začetni gibi.
Spodaj na desni: Lepa parada nevarnega udarca z desno zgornjo luktjo.
Nujna prošnja našim prijateljem.
Glede objavljanja slik smo že opetovano vso proceduro pojasnili na tem mestu. Pa se je spet vse pozabilo. Uredništvo ne more odgovarjati na vsako številnih pisem.
Prisiljeni smo zato poslužiti se tega mesta in sporočiti vsem našim prijateljem naslednje:
1. Uredništvo od srca rado ustreza tudi zgolj lokalnim željam in objavlja slike društev, tečajev, odborov itd., toda zadnje mesece nas s tem blagom kar zasipajo in če bi hoteli objaviti vse, bi morali posvetiti samo tem vsaj 2—3 strani v vsaki številki. To pa je popolnoma nemogoče, kajti taka slika zanima samo one, ki so na njej upodobljeni, in kvečjemu še njih najožje znance, dočim je za vse druge brez prave vrednosti in zmisla.
Tudi v bodoče bomo radi po možnosti še objavljali take slike, če bo objava vsaj malo utemeljena, če je vsaj nekaj verjetnosti, da bi zbudila slika kaj zanimanja tudi izven domače vasi. Take slike naj imajo vsaj nekaj življenja (pri igrah važen prizor z odra, pri tečajih pogled na ude-leženke(-ce) pri delu, razstavi itd.). Če v njih ni življenja, so si take slike podobne ko dinar dinarju.
2. Slike naj bodo aktualne in naj se pošljejo takoj po. dogodku. Kaj naj začnemo n. pr. z obiranjem sadja meseca marca? Meseca julija se je vršila neka zanimiva prireditev, sliko nam pa pošljejo februarja s prošnjo, naj jo ja gotovo objavimo že v prvi prihodnji številki, ker je nujno. Mož ni pomislil, da bi se nam smejalo vse, če bi jo objavili, obratno, še sila užaljen je bil, ker smo jo odklonili.
3. Objavljati moremo le lepe fotografije in risbe, nikakor pa ne tiskanih slik. Čeprav smo to že ponovno povedali, dobivamo ven-
darle še vedno dan za dnevom razne izrezke iz listov in knjig, razne tiskane razglednice itd. in nas potem pošiljalci vprašujejo, zakaj jih ne objavimo. Pa tudi fotografije morajo biti čiste in nepokvarjene, ne pa motne, zamazane, nejasne itd. Velikost je lahko poljubna, samo da je fotografija dobra.
4. Vsaka slika naj ima na hrbtu čim i z č r p -neje pojasnilo, kaj predstavlja, ne pa na posebnem listku. Nezadostno pojasnjenih slik ne moremo objavljati. Imena in datume pišite točno in razločno.
5. Tisti, ki žele imeti slike vrnjene, naj to označijo na hrbtu slike s točnim svojim naslovom. Če bi kdo pomotoma slike ne dobil vrnjene, pa je to želel, naj jo zahteva od uredništva vsaj v teku 14 dni po objavi, kajti pozneje ne   moremo   prevzeti   nobene   odgovornosti.
6. Večkrat se nam pripeti, da dobimo slike šele v drugi polovici tedna s prošnjo, naj bodo gotovo objavljene že prvo sledečo nedeljo in je seveda potem največja zamera, če jim ni mogoče ustreči. Slike moramo imeti 14 dni pred objavo in le posebno važne lahko uvrstimo devet dni pred izidom. Slike se uvrščajo po svoji važnosti. Naj se tedaj naši prijatelji ne razburjajo, če poslana slika ni objavljena. Zlasti velja to za tako priljubljene krajevne serije. V tem pogledu sta srednji dve strani zasedeni in obljubljeni časih že po več mesecev naprej in: kdor prej pride, prej melje.
Najvljudneje prosimo naše mnogoštevilne prija-   -telje,  da  vzamejo  ta  naša  ponovna  pojasnila  na znanje, pa bo mnogo manj nevolje, zamere in pisarije.
Uredništvo »Ilustriranega Slovenca«.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznik slik dovojlen le s privoljenjem uredništva