0(3 splavarss* ega •_© &mnega mesta. Zastopniki angleške velesile zborujejo te dni v glavnem mestu Kanade v Otavi in rešujejo važna gospodarska vprašanja Anglije. O mestu Otava zna Evropa toliko kakor — nič. Krog leta 1820 je živel v pokrajini, v kateri stoji mesto Otava, samo eden Amerikanec. Naselil se je ob bregu reke Otava in je prodal pozneje desno obrežje za 200 dolarjev. Na tem bregu je pozidal leta 1823 oberst By, ki je zgradil v Kanadi By-kanal, mesto Bytown. Nekaj let pozneje se je začela neznatna naselbina neverjetno naglo razvijati. Vzcvetela je z vso mogočnostjo lesna industrija. Naselbino je zopet znatno razširila gradnja Radeau-kanala, ki služi kot zveza med obema deloma Kanade. Mesto je že štelo 10.000 prebivalcev, ko ga je dvignila ugodna osrednja lega v prestolico ogromno razsežne Kanade in so ga prekrstili po reki, ob kateri leži, v Otava. L. 1865 so bila v mestu zgrajena prva vladna poslopja. Leta 1867 je bil ustanovljen domijon Kanada in Otava, nekdanje spravarsko mesto, je postala velevažna postojanka. Reka Rideau, ki tvori pritok Otave, deli glavno mesto v dva dcla, in sicer: v zgornje in spodnje mesto. Oba dela sta med seboj spojena s takozvanim visečim mostom. Lega mesta je ena najlepših in je mesto obdarovano od naravnih krasot, kakor malokatero drugo. Iz mesta je videti v dolino reke Rideau, kjer so nepopisno mikavni vodopadi. Gri_ Barack-Hill se dviga 45 m visoko nad mestom in na njem stoji bajno lepo vladno poslopje, v katerem zborujeta senat, parlament in so nastanjcna tudi razna ministrstva. Okrogla stavba poseda knjižnico z 250 tisoč knjigami. Poslopje je obdano od ob.irnih parkov. Otava ima dva inuzeja, razstavne dvorane in ogromno farmo za poskusne nasade. Pač pa je tukaj zelo ostra zima. Vsako leto zamrzne Otava in po letu se razvije živahen promet s sanmi. Otava šteje danes 159.000 prebivalcev in je glavna alneriška postojanka, kar se tiče lesne kunčiie. Sliko otavskega parlamenta, v kate« rem zboruje angleška gospodarska konferenca, prinašamo v današnji šte-< vilki.