41Hladnikia 47: 38–45 (2021)
zahtevno, saj so po mojih izkušnjah populacije novo opisanih taksonov majhne, nekatere 
uspevajo tudi na strmih, težko dosegljivih pobočjih.
Vsekakor pa sta oba članka v publikaciji zanimiva in tistim botanikom, ki jih rod 
Nigritella zanima, obetata veliko izzivov pri iskanju in prepoznavanju novo opisanih vrst 
v Karavankah.
LITERATURA 
BlAŽič B., 2017: Taksonomsko-morfološka analiza murk (Nigritella ssp.) v Sloveniji. 
Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, študij ekologije in 
biodiverzitete, Ljubljana 226 str.
BlAŽič B. & B. dolinAr, 2018: Določevalni ključ: Murke Slovenije (Nigritella sp.). Trdoživ 
(Ljubljana), 2: 34-39.
FoelSChe W., WüeSt r., dolinAr B., dAkSkoBler i. & i. PAušič, 2017: Nigritella kossutensis 
und Nigritella ravnikii, zwei neue Kohlröschen auf der slowenischen Seite der 
Karawanken.- J. Eur. Orch. 49 (3-4): 473-550.
FoelSChe W., WüeSt r., merz e., geBrAud m. & o.geBrAud 2018: Nigritella lithopolitanica 
und Nigritella karawankarum spec. nov., das Steineralpen-Kohlröschen und das neue 
Karawanken-Kohlröschen. - Ber. Arbeitskrs. Heim. Orchid. 35 (1): 47–121.
FoelSChe W., FoelSChe g., WüeSt r., merz e., gerBAud m., gerBAud o., kreutz C. & 
K. (C. A. J.) kreuTz, 2020: Nigritella carniolica, Nigritella lithopolitanica var. luciae, 
Nigritella hygrophila var. pauciflora und drei neue Hybriden von der slowenischen Seite 
der Koschuta. - Ber. Arbeitskrs. Heim. Orchid. 37 (2): 140–187.
hedren m., lorenz r., tePPner h., dolinAr B., giottA C., grieBl n., hAnSSon S., HeidTke 
u., klein e., PerAzzA g., StåhlBerg d. & B. SurinA, 2018: Evolution and systematics of 
polyploid Nigritella (Orchidaceae). Nordic Journal of Botany 36(3): 1-93. (doi: 10.1111/
njb.01539)
PAušič I., dakskoBler I., surina B. & B. dolinar, 2018: Taxonomic revision and 
morphological analysis of Red Vanilla Orchid, Nigritella miniata (Crantz) Janchen 1960 
s. lat. (Orchidaceae-Orchideae) in Julian and Dinaric Alps (Slovenia), Wulfenia 25: 179-
208.
WüeSt R., Merz E., geBraud M. & O. geBraud, 2020: Nigritella x wulfeniana, Nigritella 
x hennigsiana und Nigritella x foelscheana, drei neue Hybriden aus der Köhlroschen-
Vielfalt der Koschuta-Südseite im slowenischen Teil der Karawanken. . - Ber. Arbeitskrs. 
Heim. Orchid. 37 (2): 122–139.
Branko dolinar
Herbarij Ernesta Mayerja kot zapuščina v herbarijski 
zbirki LJS
Akad. prof. dr. Ernest Mayer (1920 – 2009) je bil profesor za botaniko na Biotehniški 
fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec (znanstveni svetnik) na Biološkem inštitutu 
Jovana Hadžija ZRC SAZU, član SAZU ter častni član Botaničnega društva Slovenije. 
Miscellanea42   
Lavdacijo je 28. 4. 1998, na ustanovnem občnem zboru Botaničnega društva Slovenije 
pripravil prof. dr. Tone Wraber (Wraber 2001, 1_Ernest_Mayer.pdf (botanicno-drustvo.si)
V času Mayerjevega službovanja na Botaničnem inštitutu Univerze v Ljubljani so (ob 
pomoči sodelavcev) njegova prizadevanja koncem šestdesetih let privedla do organiziranja 
enotne univerzitetne herbarijske zbirke LJU, v kateri je shranjena tudi večina njegove 
herbarijske zbirke, zbrane do leta 1978. V prostorih Herbarijske zbirke Biološkega inštituta 
Jovana Hadžija ZRC SAZU (LJS) na Igu pa se nahaja 100 škatel s herbarijskimi polami 
rastlin, ki jih je Ernest Mayer večinoma zbral v času svojega delovanja na Biološkem 
inštitutu (od njegove zaposlitve leta 1978 do upokojitve 1991) ter po upokojitvi in jih je 
v hrambo zapustil inštitutu. Škatle, v katerih se nahajajo posamezne pole z rastlinami, so 
oštevilčene in označene večinoma po abecednem redu rodov oz. taksonov. V maju 2016 
sva z B. Vrešem pri iskanju rastlin v tem herbariju ugotovila, da bi bilo primerno narediti 
podrobnejši pregled in seznam herbarijskih pol, ki se v njem nahajajo. Odločila sva se, da 
vsako polo z rastlinami in pripadajočo herbarijsko etiketo fotografirava in podatke o rastlini 
vneseva v podatkovno zbirko FloVegSi (= Favna, flora in vegetacija Slovenije) BIJH ZRC 
SAZU. Vnašanje podatkov je bilo dolgotrajno, pogosto tudi naporno, vendar sva v januarju 
2021 evidentiranje končala. Fotografirala in v podatkovno bazo sva vpisala 3525 herbarijskih 
pol.
V eni škatli se nahaja od 30 do 70 herbarijskih pol, odvisno od velikosti nabranih rastlin 
in števila nabranih primerkov (duplikatov). Vse rastline, ki jih je E. Mayer nabral in vložil v 
polo so opremljene z etiketo »Herbarium Ernest Mayer (Ljubljana)« in označene s številko 
herbarijske pole (N°) (slika 1).
Slika 1: Herbarijska pola s primerki provansalske kukavice (Orhis provincialis), ki sta jo 
nabrala Ernest Mayer in Milena Mayer. (foto B. Vreš)
43Hladnikia 47: 38–45 (2021)
V herbarij Ernesta Mayerja (v nadaljevanju HM) niso vložene samo pole avtorja 
herbarija, ampak so v zbirki zastopani tudi primerki drugih avtorjev, največ iz republik 
bivše Jugoslavije. Veliko pol avtorjev, ki so rastline prispevali v herbarij HM, je opremljeno 
z originalnimi etiketami herbarijev inštitucije v kateri so nabiralci pole delovali (slika 2), 
dodatno pa je v polo priložena tudi etiketa HM z zaporedno številko. Večina takih pol je z 
oznako »duplikat«, nekatere pa so originalne.  Ti primerki so bili v Mayerjevo zbirko uvrščeni 
na podlagi herbarijske izmenjave z različnimi herbarijskimi zbirkami oz. ustanovami, ki jo 
je Mayer vzpostavil že v času službovanja na ljubljanski univerzi in je z njo nadaljeval na 
Biološkem inštitutu (ZRC SAZU) ter tudi še po svoji upokojitvi med raziskovalnim delom 
na SAZU. Njegova herbarijska izmenjava je potekala predvsem z naslednjimi herbarijskimi 
zbirkami: BEO (Beograd), KL (Celovec), W in WU (Dunaj), GJO in GZU (Gradec), H 
(Helsinki) in TUR (Turku), M (München), TSB (Trst) idr.
Slika 2: Herbarijska 
pola (duplum) s primerki 
jajčastoklase vilovine 
(Sesleria ovata), ki jo je 
nabral avstrijski botanik 
Gerfried Horand Leute. 
(foto B. Vreš)
Med avtorji pol vloženih v herbarijsko zbirko HM je pričakovano največkrat zastopan 
Ernest Mayer (2600 pol). Na večini njegovih pol je kot soavtorica nabirka zabeležena 
njegova žena Milena Mayer, ki ga je spremljala na botaničnih ekskurzijah. Med slovenskimi 
botaniki so največ herbarijskih pol prispevali D. Trpin (146 pol), M. Zupančič (122), V. 
Miscellanea44   
Ravnik (107), T. Wraber (48), A. Martinčič in V. Žagar (35), I. Dakskobler (34), J. Suhač 
(24), B. Vreš (20) itd. Vseh slovenskih avtorjev s herbarijskimi polami v zbirki HM je 45. 
Nekaj pol so prispevali tudi M. Accetto, J. Bavcon, B. Dolinar, B. Drovenik, L. Godicl, 
R. Justin, M. Lazar, M. Lovka, N. Mršić, M. Planina, A. Podobnik, N. Praprotnik, B. 
Prekoršek, A. Seliškar, V. Strgar, B. Surina, F. Sušnik, G. Tomažič, M. Wraber in L. Zor.
Med tujimi avtorji so najpogostejše pole botanikov bivših jugoslovanskih republik. 
Največ jih je  prispeval V. Pulević (134 pol), sledijo K. Micevski (121), V. Blečić (101), V. 
Nikolić (31), V. Matevski (27), N. Diklić (15) in drugi. Od evropskih botanikov so največ 
pol prispevali G. H. Leute (40 pol), W. Greuter (29), H. Kunz (19), H. Merxmüller (18), 
W. Sauer (15), K. Ronniger (13) in B. Zollitsch (11). Ostali, nam bolj znani avtorji kot 
so W. Koch, H. Teppner, D. Phitos, L. Poldini, D. Peev, C. Zirnich, so zastopani z manj 
kot desetimi polami. Skupaj je 67 tujih botanikov prispevalo rastlinske pole v Mayerjevo 
zbirko.
Po državah je pričakovano največ nabranih rastlin iz Slovenije (1115 pol), sledijo 
Makedonija (469), Črna gora (467), Srbija (327), Bosna in Hercegovina (178), Avstrija 
(164), Italija in Kosovo (108), Švica (40) in Portugalska (32). Manj kot petnajst pol prihaja 
iz Romunije, Bolgarije, Francije, Grčije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Albanije, Španije, 
Finske in Uzbekistana. 
Med rastlinskimi vrstami je vloženih največ pol s rastlinami iz rodu Pedicularis (189 
pol), Draba (170), Dianthus (152), Cerastium (141), Silene (123), Ranunculus (99), 
Centaurea (77), Asplenium (70), Campanula (62), Gentiana (56), Thymus (55), Lathyrus 
(46), Achillea (43), Onosma (39), Veronica (34), Gentianella (33), Potentilla in Rumex 
(33), Cirsium (32), Saxifraga (31), Moehringia (28), Allium, Euphorbia in Primula (26), 
Viola (25), Pulsatilla (20) itd.
Njegova najstarejša herbarijska pola v zbirki, je njegov predvojni nabirek srhke 
gladnice (Draba aspera = D. bertolonii) z Grintavca (12. 7. 1940), večina njegovih 
predvojnih in medvojnih herbarijskih primerkov pa je zgorela na Dunaju ob koncu 2. sv. 
vojne (Vreš 2009).
Med zavarovanimi vrstami (Uredba o zavarovanih rastlinskih vrstah v RS) so v 
herbariju dobro zastopane kukavičevke (Orchidaceae), med katerimi sta vloženi tudi 
dve poli z v Sloveniji redko vrsto Orchis provincialis, nabrani na črnogorski Rumiji in v 
hrvaškem delu Istre. Naj omenim še nekatere redke rastline iz Rdečega seznama rastlinskih 
vrst, kot so Adenophora liliifolia v dolini potoka Belica pri Osilnici, Degenia velebitica s 
Šugarske dulibe na Velebitu, Ophioglossum lusitanicum iz Istre, Botrychium virginianum 
iz Kamniške Bistrice, Pulsatilla grandis iz Deliblatske peščare v Banatu in Senecio doria 
iz Bačke.
Herbarij Ernesta Mayerja, shranjen v prostorih Biološkega inštituta Jovana Hadžija 
ZRC SAZU (LJS) na Igu, je bogat z rastlinskimi vrstami, vendar predstavlja le del njegove 
herbarijske zbirke, saj je njen večji del vključen v zbirko LJU, številni duplikati pa se 
nahajajo v različnih herbarijskih zbirkah po Evropi. V prihodnje bo njegova herbarijska 
zapuščina še vedno zanimiva vsaj tistim botanikom, ki se ukvarjajo s taksonomskimi 
in sistematskimi raziskavami različnih polimorfnih taksonov, zato bo to edinstveno 
herbarijsko zbirko potrebno v prihodnje urediti tudi za javni, spletni dostop.
45Hladnikia 47: 38–45 (2021)
VIRI
Vreš B. 2009: Akademik prof. dr. Ernest Mayer (1920–2009). Hacquetia 8(2): 175-178.
WraBer T. 2001: Ob imenovanju prof. dr. Ernesta Mayerja, rednega člana SAZU, za 
častnega člana Društva botanikov Slovenije. Hladnikia 11: 51-53.
WrABer t. & m. zuPAnčič 2001: Ob osemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Razprave 
SAZU 42 (2): 7-38.
Branko dolinar