nsnau se sprejemajo in velja liistopna vrsta:
i kr.,	<'e	se	liska	1 krat,
it	it	n	r	2
it)	1.	tl	'1
Pri večkratnem tiskanji se 'asa primemo /manjša.
R o k op l«i
se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo 5 aiiministracija) in ekspedicija na ve likc-m trgu k. štev 9, II. nad stropji.
Po poSti prejerten veljat celo leto . . 10 gl. — kr.
Za
Za poileta Za četrt leta
V adminisirsciii veljat Za	celo leto	.	,	8	gl.	40 kr
Za	pol leta	.	4	20
Za	četrt leta	.	.	2	10..J(25^
V Ljubljani na dom pošil]Sfe^i \ velja 60 kr. več na leto/-. fežšts&r
Paliiičeii list zi sloveiisll narod.
jjjj
Vredništvo na velikem trgirais *' št. 9, v II, nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden Tn' sicer v torek, četrtek ;n soboto.
Budgetna obravnava pa slovenske šole.
Z Dunaja 10. marca.
Budgetna obravnava slovenskim poslancem daje priliko zbornici razkladati svoje pritožbe in vladi razodeti svoje prošnje in želje. Dr. Tonkli je že v budgetnem odseku stavil resolucijo, da naj se ministerski ukaz glede rabe slovenskega učnega jezika na Kranjskem raztegne tudi na druge dežele, kjer stanujejo, Slovenci. Dr. Tonkli je hotel vtemeljiti to resolucijo. ter se je vpisal kot govornik pri srednjih šolah. Ker je bilo pa za budget vpisanih žc mnogo govornikov, in ker ni imel ravno vzroka hvaliti naučno ministerstvo, vpisal se je za govornika zoper budget. Pa tudi za isterske Hrovate je potrebna enaka določba glede hrvatskega jezika. Oglasil se je toraj V i-tezič, ter je hotel enako resolucijo nasvetovati za lirvatske srednje šole; ker je bilo pa dvomljivo, pride li na vrsto ali ne. menjala sta za mesti z dr. Tonklijem. ki se
Nemški liberalci so se silno hudevali zarad tega in njih listi so kričali, da tako ravnanje je nezaslišano, da hoče večina manj-
govornik. Zato se je pa zbornica izpraznila, ko je poprijel besedo. Koliko časa bode zbor-I nico mučil, še ne vem, a če pojde tako na-sini usta zamašiti itd. itd. Gospoda ni po- prej, danes še ne bode dovršeno naučno mi-mislila, da je dozdaj sama ravno tako rav-1 nistevstvo.
nala in se s tem ponašala. Lani se je bili Pa tudi v odsekih so si liberalci raz-
dal eden govornikov, če se ne motim Neu-wirth, vpisati za neki predlog, a v vvodu je naravnost povedal. da bode govoril zoper postavo in se je dal za njo vpisati le zarad tega, da prej pride na vrsto. Naši poslanci pa. ki so se dali vpisati zoper naučili proračun, so hoteli zares tudi govoriti zoper naučno vodstvo in so tudi govorili, kolikor jim je bilo mogoče.
Pa liberalci se niso samo hudovali, ampak so včeraj v zbornici kar naravnost in slovesno naznanili. da se zdaj tudi oni ne bodo nič več ozirali na večino, ampak da se bodo brez usmiljenja držali dnevnega reda. Kaj to žuganje pomenja, včeraj še nismo vedeli, danes pa to vemo in skusimo dovolj. Pogovorili so se. da hočejo z dolgimi in dolgočasnimi govori obravnave tako raz-
je nadejal. da hode govoril kot generalni tegniti. da bode državni proračun do velike
govornik, ako bi se obravnava prej sklenila.
Pa liberalci niso bili voljni dr. Tonkliju prepustiti besedo, in so se v obilnem številu vpisali. To vidivši vpisali so se pa tudi skoraj vsi slovenski in še nekteri češki poslanci. Ko je bilo toraj po govoru dr. Viteziča, ki se je krepko potezni za svoje lirvatske rojake, treba voliti generalnega govornika, in so liberalci vidili, da so v manjšini, se volitve niso liotli vdeležiti. Se ve da je bil po tem takem dr. Tonkli izvoljen soglasno.
noči komaj dovršen in da zbornici ne bode ostalo toliko časa. da bi zamogla rešiti tudi šolsko postavo. Že prej toraj zaznamovajo poslance, ki imajo nalogo prav dolgo govoriti. Včeraj se je zavezal Viesenburg govoriti 1 uro, pa je govoril dve uri in zato žel obilno pohvalo. Za danes se je Exner zavezal govoriti dve uri, pa je govoril skoraj tri ure, da bi tudi njegovo zgovornost občudovali njegovi tovariši. Za njim govori dr. Lustkandel. ki je že znan kot dolgočasen
delili svoje nalogo, kakor se je sinoči pokazalo v šolskem odseku. Reer je namreč naznanjal, da o tem in tem ne bode govoril in da reč prepusti AVildauerju, ravno tako je rekel Russ. Ko je pa AVildauer prišel na vrsto, čenčal je tako zmedene in neslano, da so se mu jeli poslanci smejati, in seje naposled svoji čudni učenosti smejal tudi sam. Treba bode toraj misliti, kako se takemu ravnanju pride v okom, in desnica bode naj-brže prisiljena šolsko postavo odložiti čez veliko noč, ako bode hotla o pravem času dognati državni proračun.
Včeraj sta prva govorila dr. Vitezič in dr. Tonkli; govoril je tudi naučili minister, ki je rekel, da se mu zahteve Slovencev ne zde tolikanj resne, da bi se zamogla vlada na nje ozirati. Vsled tega je bila obravnava zopet odprta, in oglasili so se k besedi še Coronini. AVurmbrand in Vošnjak. C or oni ni je nasvetoval, naj se paralelni italijanski razredi navede za italijanske otroke na Goriškem. AVurmbrand pa je hudo napadal slovenske zahteve in pogreval že čestokrat zavrnjene laži, da Slovenci nemajo učnih knjig, da je slovenski jezik neotesan in okoren, da naj počakamo, kakšen nasledek ali vspeh bodo imele slovenske šole na Kranjskem itd.
Odločno ga je zavrnil dr. Vošnjak in
Povrstnost misel.
Povrstnost misel, kaj je to ? Ne vem, kako bi pravi vzor s tem narisal, ali kako imenoval, da bi se jaz in bralci porazumo-vali. Povrstnost misel (sanjarije?) pomeni posebne oddelke ali trenutke človeka, v čigar glavi misel misel drvi, spodrine, druga drugi sledi ter se misli motajo, kakor sukanec (nit) iz motovila. •
Včeraj proti večeru sem šel malo na sprehod, da hi se po trdem delu glava malo odpočila ter nekoliko zdravega zraka vžival. Zato sem si prizadeval, da bi nič posebnega ne mislil, ampak le naravo občudoval ter si trudno glavo ohladil. Mar li mislite, da bilo je mogoče ? Ne, nikakor ne, ves trud je bil zastonj. Misel je spodrivala misel. Toliko jih je rojilo po trudni glavi, pa druga izpodrivala je drugo tako, da mi so zdaj, ko sem se pripravil, da bi jih otel pozabljivosti le še prav zadnje v spominu. Zanimive so, radi tega hočem jili spraviti na Tapir, da se bom kasneje, kedar mi bo
prišel ta listek pred oči. čudil tej velikej svojej duhovitosti.
Kdo ugane, kaj sem mislil? Nihče, vem da ne, ko bi si še tako glavo ubijal. Misli ponesle so me bile po neznanih potih domov in me posadile na klop pred tistega starega Ivozareta s Polja, ki je bil prišel z velikim mehom nam oznanovat novo leto. Zanimalo me ni toliko srebanje in zdihovanje njegovega mehu, katerega je tako neusmiljeno nategah ampak misli so se pomudile z večini dopadajenjem pri godčevem imenu. Še zdaj mi se dobro zdi, ko se spomnim, kako mi je bilo všeč. Kozare — sem mislil —, prekrasno ime! Kako blago zazvoni na uho! To vedel je že pred dobrimi šestdesetimi leti gospod Krstnik, ki pri krstu na Sv. Treh Kraljev dan nikakor ni hotel dovoliti, da bi dali novorejenčeku trivijalno ime France ali Jože, ampak je malemu Kozaretu sam odločil čvrsto ime arabskega kraljica — Gašper. — Kozare je grča čisto prave domače korenine, ki se mora priteči slovenskemu ušesu. V moških letih bil je Kozar, zdaj pa ko je jel v dve gubi lesti in nazaj rasti,^je privzel za podporo še „e", ki lju-
dem tožno naznanuje, da ta človek ni več tisti krepki Kozar, ampak Kozave, kateremu pešajo že dušne in telesne moči, ali pa vsaj ene izmej njih. Kaj pa dela Kozar? Opravilo njegovo bereš mu lahko na obrazu. Ondi je zapisano z debelimi črkami: opravljam imenitno kraljevsko opravilo — pasem, pasem koze, lepe rogate in muzaste koze. — Kozaretu dale so toraj koze ime. Srečni Kozare! Ime dala ti je živalica, ki je bila našim očetom tako v čislih in je še nam tako, da nobena druga ne tako. Po mnozih krajih rede koze, kakor krave, jih lepo molzejo, in pasejo, kolikor morejo dobro. To pa delajo samo radi tega, ker hočejo kaznovati krave, ki so bile tako same svoje, da niso hotele ostati v tistih krajih. Tako visoko cenijo koze, da njim v čast imenujejo nekatere kraje: Kozjek, Kozarji itd. Da, nekaterim ljudem se še celo nečastno zdi hraniti koze po hlevih in jih imajo po hišah ter ravnajo ž njimi, prav kakor z ljudmi. Jemljejo jih k mizi, jih pošiljajo v šolo, dajejo cesarju v službo in jim skazujejo še več družili častij. Slišal sem včasih, da kozle nule tudi po mestih v hišah raznih bratovskih
trdo prijel tudi ministra, ker se mu zahteve j naveden izrek nam kaže. da »Evropa" IV sloveuske ne zde resne. Kadar pa vlada od lijakom ni vstregla, toraj naj doleti nje ne* poslancev zahteva povikšauja davkov, ali te [hvaležnost sedaj enkrat čas osvete. in ime reči, je to jako resna reč, in ne ve,J Nepotrebno pa je že vprašanje, kaj je kaj bi porekla vlada, ko bi se ji odgovorilo, j Slovanstvo s Poljaki pridobilo? — Ni pri-


da ji to ne more biti resnica. Vse govore Vam pošljem po stenografičuem zapisniku, da jih v slovenski prestavi objavile bralcem ‘ Slovenca", kolikor se vam zde zanimivi.
*.
Zarja pred soinceni.
■:	S Stajarske v us febrnariji.
(Konec)
Po drugod je ideja duševne edinosti Slovanov poganjala veliko globokejše korenine. Taka klasična zemlja slovanske vzajemnosti je pred vsem češka. Zavest eno-plemenosti z ostalimi Slovani, sočutje do pobratimov prevzele so tam od vrha do vznožja vse vrste naroda, ki se ponaša s tem, daje podal svetu pisatelja »Narodopisa slovanskega" in pevca „Dcery Slavy“. To slovansko sočutje in njega odnošaje v literaturi opazujemo do dandanes povsem nespremenjene. Navzeta jih je vsa literatura in ni ga morda češkega časopisa, kateri bi več ali manj ne posvečeval prostora za seznavanje bralcev svojih s slovstvom, z minulostjo in sedanjostjo pobratimov. Prišlo je že celo do tega, da se je pokazala potreba ustanoviti poseben organ, kateri bi edino temu cilju služil.
To so toraj besede „Pravde" in sicer pravcate ..Pravde" t. j. resnice. Kar je še več, služi v pretres »Sborniku", za naš dokaz jasnejše zarje pred soinceni že to zadostuje. „Kaj smo pridobili?" vpraša pisatelj, „iu kaj zgubili?" Rezultati samospo-znanja so pač vsikdar najboljši, in razvidno je že, da je Poljakom skoro nekako žal, da ne zavzemajo oni tistega, ali vsaj takšnega mesta v slavistiki, kakor Čehi. Leliko bi je pač, pa kdo zamore reči, da ga ne bodo, ako se z vso gorečnostjo dela lotijo.
Znamenit poljski učenjak je enkrat dejal: Odtrgali smo se od Slovanov, ker smo se hoteli tovarišlti z »Evropo"; pa če nas
in vravnavajmo naš sveži potočič vedno ži-vejše v prostrano rečišče slovansko!
dobilo le velik lOmilijonni narod, marveč kakor že rečeno, tudi njih delovanje na slovstvenem in kulturnem polji. Poljaki, ki imajo za lastne brate, živeče pod pruskim jarmom še veliko storiti, vlagajo vendar denar v podporo preganjane narodnosti Lu-žičkim Srbom in če so zbirali kedaj legije, da so ovirali ž njimi vspehe ruskih vojsk, bodo sedaj v tekmovanji ž njimi za slovansko reč veliko storili, vsaj požrtovalnosti se tam ne manjka. Da veje tara istinito drugi veter, kaže mi tudi pismo Poznanjskega družtva prijateljev znanosti, ki se v izvirniku glasi: Z radošcia otrzymališmy list Panski i iv odpoviedzi na niego ivysylamv roivnoczesnie podjac naivzajem, abyš nam Pan ze sivej stronv przvslal troche ksiipžek sloivinskich, ktorych niemamv.
Bardzo nam milo, že Sloivianie Stvrvjscv odzvivaja sie do nas i pamietaja o laczaisci z Polakam i, iv i e ni i m y z a iv s z e iv spol n e j spran-i e sloivian skiej. KI. Kantecki. Po slabili močeh sem jaz tej želji vstregel, toda »Matica" naša ne žabi poslati tem, zanimivajočim se za Slovence, nekoliko v to stroko spadajočih knjig!
Da resnica, odkar so potovali slovanski romarji v Rim skozi naše kraje, zanimiva jih vsaka notica poleg drugih Jugoslovanov tudi iz živenja Slovencev in mnogi se oglašajo za slovenske knjige. Pa še v eni reči smo Slovenci preveč pomanjkljivi: Žepni slovar, obojih delov (slov. nemški) v enem zvezku, ki bi naj znanim Holtze-ovim v Lip-skem podoben bil, naj bi bil tudi tam na Du-uaji, v Pragi, v Krakavi ali Lipskem na prodaj. Takšno delo, po novejših pravilih izdelano, si moramo v kratkem omisliti, vsaj nam ne bo potrebno samo za Slovane ki se za nas zanimivajo, marveč tudi za naše dijake, uradnike, katerim se je Janežičevega slovarja v dveh zvezkih posluževati prav okorno. Upam, da tega mnenja nisem
ona za svoje ude ne sprejme, maščujemo se | pjsai v to, da bi se naj, kakor navadno, za to nehvaležnost kot Slovani. In više J prezri0. napredujmo tudi mi s časom, in
Govor grofa Riharda Beicredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici
(Dalje.)
Leta 1869, ko so se pri nas posvetovali o postavah za ljudsko šolo. so gledali s pazljivim očesom na te izgledne šole na Nemškem, a čuda, da niso zapazili, da so te šole verske, iti posnemaje te izglede so odpravili bivšo šolo poglavitno zarad tega, ker je bila verska.
Na Badenskem, čegar postava — dne 8. marca 1868 — je bila posebno vzor naši ljudski šolski postavi 1. 1869, kajti § 3 je zvest ponatis § 25 badenske postave-- tam so v šolski postavi določbe, s katerimi bi bili zadovoljili tukajšni katoliki, da bi bile prenesene v verskem oziru v Avstrijo. V ti postavi 1. 1868 se bere v § 6 določba, da imajo ostati vse dosedanje verske šole. Dalje je tam določba, da je občina v kraji, ijer je verska šola, a se tam nahaja 50 otrok drugačnega veroizpovedanja, dolžila tudi za spoznovavce te vere vstanoviti, posebno šolo in država je dolžna tako šolo podpirati. Dalje je tam določba, da se smejo take šole strniti ali spojiti v jedno samo šolo le takrat, ako verska občina v to privoli in v tem oziru tako vestno ravnajo, da skličejo vse Občinarje skupaj, da glasneje. Tudi je v § 12 določeno, da ima občina, kedar se napravlja nova šola, določiti, ima li šola biti verska ali ne?
Prehajam tedaj do druge važne točke in hočem o pridevku, da smo izobraženju sovražni, bolj na drobno govoriti, ker iz tega temnega zakotja pokaže se ljudska šola v krasnem svitu. No, ako se nasprotnikom očita, da hočejo odstraniti osemletno šolsko dolžnost in tedaj uničiti učni smoter, mislim, da bodem take trditve prav lahko osvetlil.
Naj ima kdo hudobne volje, kolikor drago, uničiti more le to, kar biva. Največ občin pa je, ker se o osemletnem šolskem obiskovanji ne more govoriti. Prosim, ozrimo se le na olajšave, katere dovoli šolski in učni

•mm
družeb, česar pa ne vedo vsi, in radi tega. se tudi jaz nočem veriti, da je povse resnično. Saj se drugod ne manjka kozlov. Le poglej tja, kjer igrajo za kratek čas igre in ne za denar, n. pr. kjer »župana vlečejo" ali »zajca gonijo" — kaj vidiš tam, kedar je igra končana? — Poprej sta bila dva igralca, zdaj se je pa tisti, ki je igro izgubil, spremenil v kozla in njegov nasprotnik mu nagaja: b-e-e trk!
Kalcošne igre imajo pa pastirji pasoč krave po gozdnih pašnikah ? Naj raje gonijo kozo, katera mora, če prav ima navadno tri noge, poskakovati, kakor ne vem kaj, kedar jej prileti krepelce pod noge. Nekoliko bolje, kakor tej kozi, godi se njenim sestricam, ki prebivajo povsod, koder stanuje človek, in so po gospodarjih prav različne velikosti, moči in podobe. Ena vrsta teh koz zovejo se „kovaške koze". Jako so krepke, kar nič se ne zmenijo, kedar jim naloži kovač na glavo prednjo nogo konja, kateremu dela železne črevljice. Še močneje so pa »vinske koze", ki so močno postrežljive. \ inšček privede tako živalico k vozu z vinom naloženim in jej vali preko hrbta težke sode na tla. Te koze ne potrebujejo nič hrane. Da
se le kje pod streho pri zidu tišče pa prebijejo več let zdrave in krepke. Po tem znaku ločiš jih lahko od onih, ki bivajo najraje po kuhinjah pri kuharicah in so neizrečeno razvajene. Vinščeki — mislile so si kuharice — preslabo plačujejo svoje po-magalke. Revice skladajo vino, da jim kosti pokajo, pa ne da bi jim privoščili požirek krepilne pijače. Nam se vse bolj smilijo naše koze in kozice. Kedar več dni lačne počivajo v svojem kotiči na mrazu denemo jih lepo k ognju gret in jim privoščimo v želodec dišeče masti in slastne pot vice, da se sirote malo okrepčajo. In s kuharicami strinjajo se tudi kmečki gospodje. Vsako leto zakoljejo enega ali več ščetincev, meso skrbno nasole pa je obesijo gor blizu strehe pod koze. ki so pa vendar s prejšnjimi več ali manj v sorodu. Ena vrsta pa je še, ki se prav močno loči od drugih. Te koze dale bi se vvrstiti mej krvoločne zveri. Majhne so pa zelo nevarne. Ker ne vedo, kje stanujejo, se jih je prav težko ogniti. Kogar napadejo, ga tako zdelajo, da le še malo živ. ostane, ali ga pa še celo umore.
Ker Slovenci toliko vrst koz rede, smem trditi, da so jim te živali priljubljene. —
Tako sem sinoč mislil in radi tega ni čudno, da mi je Kozare tako neznansko ugajal.
Od koz prišle so bile pa misli še na druge živali. Opazujoč veliko kozjo rodovino videl sem namreč, da je bilo mnogo več samic nego samcev. To se mi je zdelo čudno in jel sem misliti, ali še kake druge živali samice bolj ljubimo od samcev ali so le koze tako srečne. Kmalu sem našel še drugje ženski spol v množini in sicer tudi pri krotki in koristni domači živali — piri konji. Konj je mnogo krepkejši in vstraj-nejši, pa vendar imam raji kobile Čudno je to, pa resnično. Gorenjci, ki kažejo nagnjenje do resnega'in težkega, ljubijo težke, bolj za pezo, nego urnost pripravne kobile, ki se dajo voditi tudi ženskej roki. Lahkim in veselim Dolenjcem ugajajo pa čvrste in brze kobilice, ki so za vse dobre pa toliko moške, da se dajo le možkim v roke. Iz tega bi lahko kedo sklepal, da so one kobilice, ki tam po travnikih skačejo tudi dolenjske reje, česar bi morda pa vsi ne potrdili. Ker to ni dognano, naj pa še jaz tako pustim kakor je in pogledam raji, kje je več kobil ali na Gorenjskem ali na Dolenjskem. To vprašanje je jako važno. Go-
red 1. 1870 in ki so bile razširjene še 1.1879. Vsak se bode menda prepričal, da pri teh olajšavah, ki se dajejo na kmetih, in trdijo, da prav radodarno, ne more biti govorjenja o osemletni šolski dobi. Nisem pa v načelu, kar še enkrat ponavljam, zoper osemletno šolsko dolžnost in tara, kjer občina tega želi in kjer hoče in more nositi bremena, s tem združena, naj ostane osemletna šolska dolžnost.
Kar se tiče učnega smotra, je sicer res težko, o tem kaj določiti, ker se ne ve, ali se oblakov dotika ali se zemlji bliža.
Tega mi ne razjasnijo ne učni črteži, niti ne morem pritrditi gospodu pl. Hasner ju, ki pravi: Učitelji nimajo tega razlagati. Zelo sem se potrudil, da sem bral vse navode in učne črteže, tako so obširni, tako nejasni, da sem tega mnenja, učiteljem mora se izročiti, kako gre razlagati določila o učnem črtežu. Ako sta pa osemletna šolska dolž nost in učni smoter res brezpogojno nedotakljiva pri ljudskem izobraževanju, potem moram vprašati samo to: Kako je bilo mogoče. v postavo sprejeti §§ 9 in § 60. Oba govorita o šolah po tovornicah in pravita, da se smejo take šole dovoliti na korist ve-licemu kapitalu. Sedaj pravi § 9, da se mora po takih tovarniških šolah najmanj po 12 ur na teden poučevati. Dobil sem izkazov o tovarniških šolah po Češkem, iz drugih dežel jih nimam. Na Češkem je 13 tovarniških šol, v katerih se poučuje 610 otrok. V 12 šolah poučujejo res da, samo po 12 urna teden v 1 po 18, in še v neki drugi po 14 ur na teden.
No gospoda moja, to je že samo na sebi kaj slabo, da pošiljajo 9 do 12 letne otroke v tovarne na delo, a zelo je obžalovati. da to še zlajšajo s tem, da jim zarad šole pri-jenjajo. Otrok, ki mora zjutraj za rano delati v tovarni, je toliko utrujen, da to gotovo upliva na duh in ni ni - kaj sposoben za poučevanje, dasiravno postava določi, da ima poučevanje biti zjutraj ob 7 in zvečer ob 6, ne ravnajo se strogo po tem, ker naj-del sem tovarniško šolo, kjer so pooučevali od 6 do 8 zvečer. Taka poučna ura gotovo ni toliko vredna, kakor poučna ura v splošni ljudski šoli. Ali vzemimo le razmerje po 12 ur na teden v fabriških šolah mimo 27 do 28 ur v ljudski šoli. Ako pa cenimo šolsko dolžnost po vrednosti poučevanja, namreč po
številu poučnih ur v 46 tednih v letu, tako najdemo , da po fabriških šolah zadostuje šolsko poučevanje petih let.
Ako danes kmet zahteva zlajšave za sVoje otroke pri šolski oblasti, koliko mu bodo stavili zaprek in koliko dokazov mora prinašati. In na zadnje vendar, vem to iz lastne skušnje, očitajo mu, daje neprijatelj svojim otrokom, da je to zoper njih korist in izobraženje, in tega ne privolijo, ako pa mož jutro pošlje svoje otroke v tovarno, dosegel je več, kakor mu more privoliti kaka j šolska oblast (prav dobro na desni in vsej to le na korist velicemu kapitalu. (Pravo na desni).
Tudi § 21 v našem predlogu daleč zaostaja za to prijenljivostjo, katero izgovarja § 9 obstoječe postave. Kaj pravi namreč § 21? Nič drugega ne pravi, nego da otroci, ki niso 5 let, marveč 6 let po 28 ur na teden, vsako leto 46 tednov v splošni ljudski šoli bili poučevani, še niso nauka dovršili, marveč morajo hoditi še dalje k poučevanju, vendar po manj ur na teden. Ta prijenljivost je veliko manjša, kakor je v § 9. Ako se ugovarja zoper to določbo, kako hoče pa občina, kako občinsko zastopništvo za tako šolsko olajšavo prositi? Morda, da posamezni občini niso s tem zadovoljni ? To popolno pritrjujem, a tako se godi vsakemu zastopništvu, da posamezni s sklepi niso zadovoljni, ako je pa to sklepovanje pravno, mora se vendar izvršiti. Nevarnost pri sklepih občinskega zastopstva je tem manjša, čem bolj Občinarji med sabo občujejo, kakor pri drugih zastopih, tedaj se ni bati, da bi zastopstvo ne poznalo, kar si občina želi. Ako pa pravite, občina je stranka , kako more o tem sklepati ? Da , gospoda, kdo pa ni po tem talcem stranka ?
Vsekale o imajo udje občinskega zastopa tudi svoje zasebne koristi. Take pa imajo članovi vsake, tedaj tudi šolske oblasti. In občinski zastop, ki je poklican, da skrbi za gmotne koristi v občini, ki mora prevzeti vsako trenotje srenjskib gmotnih pripomočkov za občinske potrebe, mora vendar vedeti, kaj imajo Občinarji posestva, koliko si ga pridobivajo in s čim se prežive, drugega se ne zahteva. Zastop le tačas kaj zahteva, ako ga gmotne razmere v to silijo. Tudi, kar se tiče didaktike, to ni na škodo, marveč
korist iz tega vzhaja, kajti prosim, le pomislite, da pri sedanjih naredbah, z olajšanjem, katero dovolijo ministerski razglasi, ni mogoče sestaviti učnega črteža, ker nihče ne ve, koliko otrok bode v prihodnjem letu n. p. v 8. razredu hodilo še v šolo. Ako pa občina sama prosi, moramo se na to zanašati in po tem se lahko učni črtež osnuje.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 14. marci ja. Avstrijske dežele.
Z Dunaja 13. marca. V večerni seji je državni zbor sprejel predštev denarstvenega ministerstva in začel debato o kupčijskem ministerstvu. Pri poglavji »loterija" je priporočal Roser resolucijo za odpravo loterije in je rekel, ako bode tudi sedaj nevspešen njegov nasvet, bode nasvetoval, poslanci naj se obrnejo do svitlega cesarja s prošnjo, naj naroči ministerstvu, da predloži nasvet za odpravo loterije. Resolucija se je izročila budgetovemu odseku.
V	zaupni (tajni) seji je pritrdil državni zbor po Pumi debati s 156 zoper 107 glasovi v sodnijsko preiskavo zoper poslanca pl. Schonererja.
Z Dunaja. Za diplomatičnega poslanca za Kitajsko, Siameško in Japonsko je imenovan grof Zalevski, za Teheran (Perzija) baron Kozjek, pl. Hofer je diplomatičen agent za Egiptovsko.
Zadruga nemških dijakov v Beču je bila te dni razrušena in premoženje vradno zapečateno. — V malo letih je to žo četrto dijaško društvo, ki je zarad nevednosti in šlrilenja na Prusko razpušeno. Mar li ni nekaj gnjilega pri nemških dijakih na Dunaju ? Kaj pa ko bi bil to sad mnogo poklicanih profesorjev iz Nemčije na Dunaj ? Videant eonsules!
„Die Opposition wird alt“ je rekel neki državni poslanec, ki ne sedi na desnici. Mi dostavljamo: Levičarji so nekako zblazneli; ker si komaj mislimo, la bi take kozle preobračali pri — zdravi pameti!
V	ogerskem državnem zboru bijejo sedaj boj za srednje ljudske šole. Več dni trajajo debate, a še niso dovršili glavne debate. — Postava je obrnjena zoper druge
renjci, vem, da hočejo imeti prednost, pa je le nimajo. Ne rečem, da Gorenjci nimajo več kobil za vožnjo, ali tovornic in družili vrst kobil je pa vsekako več mej Dolenjci. In katere so več vredne ? Kako mi je pravil že doma Petrovec tisto zanimivo kupčijsko pogodbo ? — Če se ne motim, tako-le: Tačas ko so Eibničanje z lonci še tovorili, prišla sta na somenji dan Ribničan in Dolenjec vkupe v gostilno. Ribničan pravil je, da je kupil lepo kobilo, ki je za vožnjo kakor sama žarjavica, tovora pa se boji kakor zlodej križa. Dolenjcu zdelo se je to hudo in je dejal: lej prijatelj! jaz sem pa oni dan kupil doli od Matejšeta kobilo, ki pa za vožnjo ni, ampak le za tovore. Zato pa je blago, da ni treba boljšega. Ni še da bi dejal stara in nese, kolikor jej kedo naloži. Le to napako ima, da sne, kolikor vidi.
O, to nič ne deje — meni Ribničan, se jej pa oči zavežejo ali pa manj v jasle da. — Kaj pa, ali bi hotel menjati?
Zakaj ne — odgovori Dolenjec —, če kaj pridaš?
Kaj bom pridajal — zavrne ga Ribničan
— ko je moja boljša. Nu, pa če je tvoja, res taka kakor praviš, pa narediva „tikoma“.
„Res“, je odgovoril Dolenjec in vdaril Ribničanu v roko. Potlej pa je šel domov in mi pokazal leseno tesarsko kobilo za kozolcem. Kako je bilo potlej s to kupčijo, ne vem; le toliko sem slišal, da je Ribničan bil pripravljen dati vozno kobilo za tovor-nico in to je zadosti, ker kaže, da morajo biti tovorniee več vredne.
Tako je pravil Petrovec in rad mu verjamem, zato ker je že star in ni vajen lagati. Ker so toraj tovorniee več vredne, smem reči, da imajo Kobilarji v Kobiljeku od teli imena, ker so bolj imenitne. Poleg tovornic imajo pa Dolenjci tudi še druge kobile ali prav za prav kobilice, ker so tako majhne pa gibčne. Ne mislim onih, ki so zmeraj po travnikih pašo, ampak vse bolj imenitne. Te so tako mogočne in prebrisane, da določujejo uram, kako hitro naj hodijo. Niso žive, pa se vendar zmeraj gibljejo in v uri nihalo gonijo. Od teh kobilic ločijo se bistveno spet tiste, ki so tako krotke, da se dajo celo ženskam za prejo
voditi. Te so tudi močno urne. Tako hitro se vrte v perotnicah, pri kolovratil, da se skoraj ne vidijo. Glavni znak teli dvojih je, da nimajo nič mesa na sebi, pa se vendar gibljejo. Nasprotne tej vrsti so pa take, ki so koščene in so kosti pokrite z mesom, pravim okusnim mesom — pa so zmeraj mrtve in se vendar povsod paroma nahajajo. Kjer koli je taka kobilica, je blizu nje tudi prav tak konj koščen in zmerom pokrit. Čudno je pri njih tudi to, da mora oba nositi tretja žival — kokoš ali sploh kak tič. Ta konj in kobila sta namreč tičji kosti.
Ženski spol v kozji in konjski rodovini prevladuje. To je bila zadnja sinočnja misel, potlej sem pa zaspal. Sanjalo mi se je, da sem v Velikem travniku pasel in da smo golobčkali. Tisti Kozare je bil kragulj in nas je klical „golobček, golobček!“ mi pa smo mu odgovarjali »golobje meso bi rad. jedel, pa še kobiljega nimaš11.
K temu danes samo to pristavim: izplačalo bi se, ko bi drevi kedo pomislil, kaj in kje je vzrok, da imamo Slovenci tolike koz in kobil.
narodnosti na Ogerskem, drugič pa jemlje gimnazijem samoupravo; mnogo je na Ogerskem gimnazij cerkvenih, katere je vstano-vila katoliška cerkev, ali pozneje protestantje, kalvinci in luteranci. Te gimnazije bi imele biti sedaj v nekakem oziru državne, t. j. država bi nauke prejpisala in nadzorovala, ali se ravna po zapovedanem učnem črtežu. Verska izpovedanja hočejo, da bi spričevala na njih gimnazijah dobljena imela javno velavnost, a vendar bi država ne imela pri tem nič govoriti. Skrajna potreba je tedaj, da se enkrat to naravna; od 1. 1869 so to že osemkrat poskusili, ali vselej kalvinci to znajo odvrniti, ker pravijo, da hočejo poka-toličiti njih šole in tega še danes ne nehajo trditi. Načrti vlade pa tudi daleč presegajo prave meje. Ako se postava vendar sprejme, ne bode miru na Ogerskem, stranke se bodo še huje med sabo svadile.
Vnanje države.
Kameke odstopivši pruski vojni minister je dobil križ in zvezdo velikih kom turov hišnega reda Hohenzollerjev. Naslednik njegovi je imenovan general Bronsart pl. Scliel-lendorf, a ne Blumentlial, kakor so' listi prenaglo poročali.
V	Parizu so poskušali delavci rogoviliti 9. t. m. Zbralo se jih je več tisoč, a policija je nemirneže razpodila in več oseb zaprla. Poskušala je potem znana Luise Mi-chel delavce nahujskati, ki so nekaj pekovskih štacun oropali in vozov prekucnili, a tudi sedaj jih je policija razgnala.
V	nedeljo so zopet rogovilili delavci. Vojaki so jih drvili iz ulice, kjer so se zbirali v ulice. 15 oseb je bilo zaprtih. — Od tistih, ki so jih v petek zaprli, jih je bilo 19 obsojenih, a sedem oproščenih, nekaj jih ostane še v preiskavi, med drugim nekdo, ki je imel razstreljivne stvari pri sebi. — Intransigant, Vres Garat, ki je rekel, da so rojalisti podkurili to vstajo, je bil v „Salle Bivoli11 tepen in na ulice postavljen.
dunavske konference je trajala od 5 do pol sedme ure zvečer. Vdeležili so se je vsi pooblaščenci. Baje so podpisali zapisnike.
Donavska konferenca je sklenila, da imajo agentje dunavske komisije pravico, prepričati se v delih, ki se vrše v Kilijnem ustji. Avstro-Ogerska je prijenjala v tem, da ne tirja dvojnega zastopa. Obrežne države, ki so Bumelija, Serbija, Bolgarska, so povabljene, da se pridruže sklepom. zarad tega je ratifikacija še odložena.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 12. marca. (Državni zbo r. Baron Ban m.) Državnemu zboru je danes dr. Smol k a naznanil, da je včeraj zvečer ob sedmih poljski poslanec baron Baum za srčnim mrtudom nenadoma umrl. Omenjal je njegovih lepih lastnost in rekel, da ga ni na Poljskem moža, ki bi bil vžival tako splošnje zaupanje pri vseh krogih kakor Baum. Solze so predsedniku zalivale oči, ko je to govoril, in skoraj bi mu bile zadušile besedo. Ministra Diinajevski in Ziemal-kovski, kakor tudi nekteri drugi poslanci se tudi niso mogli zdržati, da bi ne bili jokali.
Vlada je izročila predlog, naj se ji dovoli pol milijona gld. v podporo njim, ki so bili po kaki nesreči prizadeti; tudi se je naznanilo pismo deželne sodnije, da naj se privoli obravnava zoper poslanca Schonererja, potem pa se je nadaljevala budgetna razprava o finančnem ministerstvu. Govorilo je več gospodov, med njimi tudi g. Klun, ‘daje zavrnil napade Mengerja in Rusa v splošnji obravnavi in pri dispozicijskem zakladu. Njegov govor je ponatisnjen danes v „Vaterlandu“, po kterem ga lahko posnamete.
Seja se je končala še le ob štirih po-poludne, zvečer pa se je sošlo še več odsekov. Dela se toraj našim poslancem ne
Iz Rima se naznanja, da bode priliodnjii manjka, in kdor primerja sedanjo dobo s konsistorij 15. marcija.	| prejšnjimi liberalnimi časi, mora pripoznati,
Sv. Oče bodo pri konzistoriji imenovali j da se nikdar ni toliko delalo, kakor ravno 10 rus ko-p olj škili škofov, namreč j sedaj. Zadnja seja bo menda v petek, ker nadškofa v Mohilevem in v Varšavi in škofe j se ni nadejati, da bi budgetno obravnavo v Kališu, Plocku, Žitomiru, Sandomiru, Vilni, I dovršili že v četrtek.
Samogitiji, v Kielcah in Lubljmu; potem bodo papež imenovali še škofe v Tiraspolu in Seynyu.
S Francoskega. Med ministerstvom je baje Valdek-Rousseau, ki je pokazal, da ima svojo glavo. Že dvakrat so mu mogli pri-jenjati, ko je šlo za umeščenje generalov, samo da se ognejo ministerskega razpada. — Naslednik Chanzy-u v Chalons ob Marni je postal Teter konstant Tliierrv, dosihmal poveljnik 63. brigade v Narbonne. Namesto vojvode Aumale pride general Goury, dosihmal poveljnik pri zemljemerstvu pri tu-lieški vojni. — V seji starašinstva je očital AValdeck-Rousseau načrtu Dufaure zarad pravice združevanja, da namerava nekak privilegij za samostanske družbe, a druge družbe namerava omejiti. — Postava se lahko naredi za oboje, a ni ravnati z njima po enakih načelih. — Jules Simon je privolil načrt postave, kar se tiče premoženja, nekoliko prenarediti, a pravica združevanja mora ostati verskim družbam v imenu svobode. — Obravnave se imajo še nadaljevati.
Starešinstvo je s 169 glasovi zoper 122 zavrglo načrt zarad združevanja, ko je vlada .obljubila predložiti drug načrt.
Iz Londona 10. marcija. Zadnja seja
Z Dunaja, 13. marca. (Šolska postava) je v odseku dovršena, ki priporoča da naj jo državni zbor sprejme brez pre-membe, kakor jo je sklenila gospodska zbornica. Ker pa večina trdi, da šolske postave prav za prav spadajo pred deželne zbore, sklenila je nasvetovati resolucijo, v kteri se vladi naroča, da naj prej ko mogoče izroči načrt nove šolske postave, v kteri bodo samo načela določena, natančneja izvršitev pa prepuščena deželnim zborom. Levičarji so naznanili, da bodo zbornici priporočali poseben nasvet, kot nasvet manjšine, ter za §§ 48 in 75 zahtevali večino dveh tretjin, češ, da se s tema paragrafoma preminjajo temeljne državne postave. Pri obravnavi, ki se bode v zboru vršila še le po veliki noči, bode 'poročal Lienbacher. Desnica bode morala napeti vse svoje moči, da dovrši to postavo, sicer je zgubljena, ker bi se razrušila v raznotere stranke, ki bi jih ne bilo več mogoče zediniti. Zato je šolska postava velike politične važnosti, in jako kratkovidni so ljudje, ki pripadajo k sedanji večini, pa od svojili poslancev zahtevajo, naj glasujejo zoper šolsko postavo. Ko bi bila pokopana šolska postava, bi tudi sedanji večini odklenkalo za zmerom!
JKsT* Dalje v prilogi.
'L Dunaja, 13. marca, i Državni poslanec. S c h o n ere r.) Glasoviti S c h 6-nerer je nedavno pri Wagnerjevem ko-mersu, kterega so se vdeležili tudi nekteri pruski dijaki, take reči počenjal, da ga državno pravdništvo toži zarad kalenja javnega miru. Včeraj je dr. Sniolka to naznanil državnemu zboru, ki ima določiti, ali naj se Schonerer izroči deželni sodniji ali ne. Odsek, ki je za take zadeve izvoljen, imel je precej sinoči sejo ter dr. Fuchsa izvolil za-poročevalca. Danes se ob desetih zopet snide, da sklene, kaj hoče nasvetovati zbornici.
Še drevi bo menda t a j n a seja, v kteri se bode obravnavala ta zadeva Eksekutivni komite je sklenil, priporočati desniškim klubom, da naj se Schonerer sodniji prepusti Liberalni listi bi radi odbili zvezo s Scho-nererjem. ter celo pišejo, da je. bolj vdan desnici, kakor levici. Pa gospoda žabi, da je Schonerer vedno z levico glasoval, da se je dostikrat že zanj potegnila in da je nemško-narodna misel, ktero je prvi povdarjal Schonerer, poslalo glavno načelo zedinjenih levičarjev. Nekteri listi bi tudi radi videli, da bi se Schonerer ne izdal sodniji, ter opominjajo, da je svoje dni liberalni državni zbor odrekel izročitev Greuterja in nekega poljskega poslanca. Da je pa lani večina privolila v preiskavo dr. Oelza, to je liberalna gosposka pozabila.
Schonerer je bil včeraj v zbornici, ko je predsednik naznanil zahtevo deželne sodnije. Dr. Smolka mu je dovolil prebrati do-tično tožbeno pismo. Ko je pa to dovršil, pomaknil jo je tikoma iz zbornice. Pravijo, da danes pride v zbornico, in da bode sam zahteval, naj se dovoli v sodnijsko obravnavo, ker se neče kot figamož skrivati za posla-niško nedotakljivostjo. Ob enem pa se neki huduje, da ga sodnija toži kot kakega pobalina samo zarad kalenja javnega miru, On hoče biti tožen zarad veleizdaje! Možu menda v možganih vre, sicer bi se ne ponašal z rečmi, od kterih se mora s studom obrniti vsak pravi domorodec.
OdSavinje, 11. marca. (,.Župnikova kletev11.) Pod naslovom: „Des Pfarrers Fluch“ sta prinesla dva židovska lista: ..Deutsche 5Vacht;i in ,/Tagespost11 popis nagrobnega govora, kterega je imel im spri-cevanji teh obrekljivcev č. g. župnik Mat. vrečko v Jurjevem kloštru poleg Laškega trga pri pogrebu nekega samomorivca. Vsakdo je lahko pri priči sprevidel, da takih kletev nad ranjcim, nad njegovimi otroci itd. ni mogel nikdar govoriti katoliški duhovnik, kakor jih spodtikata onadva vmazana lista častitemu gospodu župniku. Današnja „Xacht-ivachterca11 je tudi že prisiljena, objaviti poslanico imenovanega gosp. župnika. Pa ne, da bi pristavila, da obžaljuje, da je bila zapeljana, ko je tako grdo psovala častitega gospoda, temveč naravnost v svoji nesramnosti še vedno trdi, da je vse resnično, kar so njej pravile priče o tistem govoru.
Gosp. župnik o tej poslanici pravi, da so ga zjutraj pred sprevodom žlahtniki ranj-cega prosili, naj spregovori pri pogrebu nekoliko besed, s kterimi bi spričal, da nij domača družina kriva nad nesrečo ranjcega. G. župnik je toraj govoril o navadnih vzrokih takih groznih učinov, potem posebej o vzrokih tega samomora in v imenu ranjcega je povedal besedo do navzočih.. Da hi bil rekel „vsi so pogubljeni", .... ga že ima v svojili parkljih itd., kar mu očita celjska nesramna lažnjivka in njena graška botra,
Priloga „Slovencu“ štev. 52.
nij res. Pa vse eno! Povejte gospod župnik to še enkrat, in še bolj določnimi besedami; pripeljite semkaj vseli 700 ljudi, ki so bili pri pogrebu in naj le vsi resnico z Vami spričujejo: teli ljudi ne bote nikdar pripeljali k spoznanju njihovega zanikarnega rokov-njaštva.	- ni—
Tajnik kranjske hranilnice je bil ime-lskega kluba. Baron Anton di Pauli je bil
novan: dr. Maks. pl. tVurzbah.
(j- Čast g. P. J.uliim Jereb), r. 1. febr. 1845, preoblečen 1804, prof. 1867, za maš-nika posvečen 1868, je po kratki a hudi bo
tirolski plemenitaž v naj lepšem pomenu. On je bil naj bolj nadarjenih borilcev za versko edinost na Tirolskem, vse kar je o teni ukrenil deželni zbor je prišlo po večem
lezni v pondeljek dopoldne umrl, ter sijajno iz njegovega nagiba, v državnem zboru je
bil pokopan včeraj ob 4 popoludne. E. I. P. (Spored porotnih obravnav) v teni zase-
je naslednji: 14. t. m.: Šober France, hudodelstvo tatvine; predsednik g. L. Eauniker; 20. t. m.: Korbar France, Windischer Alois
Telegrafa „Sioveni;u.“
7. Dunaja 14. marca.
Zbornica ravno obravnava državne želez niče, sklepa pričakujemo v petek. Sclidnererja je sinoči zbornica sklenila prepustiti, sodniji z 49 glasov. — V Berolinu je bil pismonoša
oropan in umorjen. - Shod kmetovalcev tukaj	žebrete (š¥enie“ga'učite^* je dr.
danes sklene zborovanje /m osnove mu- 6
barske velike zadruge je vse gotovo.	Mosche; 21. t. m. uopoiudne; Iglič Marija,
umor; predsednik Kapretz; 21. t. in. popo-ludne: Kokalj Peter, uboj; predsednik Kapretz. S to obravnavo je konec porotnemu zesedanju.
bil posebno zanimiv njegov govor za krščansko ljudsko šolo. Kanjki se je pa tudi za
danji razen tistih, katere smo že priobčili, domovino bojeval 1. 1859 in 1866 ker je bil
stotnik pri deželnih strelcih in odsihmal pečal se z osnovo deželne hrambe.
Iz Štange se piše: Mladi tat
in Zebre Jakob, hudodelstvo goljufije, tatvine |K r- Kovačič iz Dola, ki je. lansko leto
in obrekovanja; predsednik pl. Zkuber, za-
Domače ilovice,
V Ljubljani 15. marca. (Konfiskacija) Zadn ja številka »Slovenca “ je bila konfiscirana zarad dopisa „S Sta-j a r s k e g a".
(Blag dobrotnik.) Blagorodni gosp. vit. Gutmanstlial-Benvenutti se je ponudil, da
Razne reči.
— V lavantinski škofiji so prestavljeni: 0. g. Ant. Drozg v St. Kupret v
hoče na dan cesarjevega bivanja v Ljubljani|si0v. Goricah, č. g. .1. Stanjko v Vuzenico pogostiti reveže v ljudski kuhinji in poleg I in č. g. J. Markovič k sv. Tomažu bi. Vel. tega dati še vsakemu polič vina. V ta na- Nedelje.
men seje obrnil do g. Hengthalerja, mestnega blagajnika, ki si je največ zaslug pridobil za ta zavod, da mu potrebno naznani. G. Hengthaler je sklical odbor skupaj, ki se je dobrotljivemu gospodu zahvalil in ga volil za častnega uda.
(Glasbena Matica v Ljubljani) je založila novo koračnico, ki jo je za glasovir zložil in na svitlo dal naš jako spreten ter izurjen goslar g. Viktor Parma. Naslov temu delu je: „Jour flxe“ — Marš. Skladba je poklonjena slavnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani iii se odlikuje vzlasti po motivih posnetih z domačih narodnih napevov, zato se utegne prijateljem domače .naše glasbe priljubiti. Priporočati pa je tudi malim god-čevskim družbam na deželi, ki radi svirajo domačinke. Tisk je prav čeden in tudi zunanja oblika okusna. Dobiva se za 40 kr. pri Glasbeni Matici in pri J. Giontinitu v Ljubljani poštnine prosto.
(Kranjska hranilnica.) V četrtek 8. t. lil. je bil občili zbor. Premoženje se je pomnožilo za 1,114.4:17 gld. 3 kr. in je bilo konca leta 1882 — 17,799.021 gld. 47 kr. L. 1882 se je posodilo na posestva 804.239 gld. Zastavljenega je bilo 23.606 komadov za 107.777; rešenih 22.539 za 99.689 gld. Pri zastavnicije imela hranilnica zgube 3077 gld 48 kr., kar se je splačalo iz založnike. Kreditno društvo, ki podpira kupčijo in obrt je imelo dobička 1443 gld. 52 kr.
Ravnateljstvo je sklenilo, da se bodo odslej državna dolžna pisma (obligacije) izkazala v tisti vrednosti, v kateri so zad-
Za pogorelce v Košani so pre-svitli cesar darovali 600 gld.
Za zidanje šole vVerbovi (II. Bistrica) pa so cesar podelili 200 gld.
— Vikarju na Gradišči, znanemu pesniku Gregorčiču je vis. ministerstvo podelilo štipendijo k daljšemu izobraženju.
— Učiteljske službe so razpisane: Na 3razredni ljudski šoli v Laščali druga učit. službah plača 500 gl. definitivno ali začasno do 15. aprila t. 1. Na 3razredni ljudski šoli v Sodražici druga učit. služba. 1. p. 500 gl. začasno do 15. aprila 1.1. Oboje pri c. kr. okraj. šol. svetu. — Na 2raziedni šoli v Planini druga učiteljska služba, 1. p. 400 gl. do 8. aprila t. 1. pri c. kr. okr šol. svetu v Logatcu.
— Služba okraj, sodnika pri c. kr. okrajni sodniji v Postojni VIII. razreda, prošnja do 23. marcija t. h
— j- Umrl je v Gradci gosp. Anton Rajmund državni grof Lamberg, gosp. Or-tenek-u in Ottenstein-u; višji dedni stalmoj-ster na Kranjskem in slovenski marki c. k. kamornik in major brez službe v 59. letu starosti.
— G rof Leo Thun je bil te dni v veliki smrtni nevarnosti. V neki sobi so ga našli nezavednega zarad izlilapenja plina. Po marljivi zdravniški pomoči je spet okreval.
njega decembra vsacega leta, za spremembe postopanje večkrat Avstriji sovražno, 1.1866
tu in na Rovi v farovži kradel in bil na 2 leti težke ječe obsojen je umrl. — Že čez en teden strašna burja razsaja, da ni bivati na prostem. Hudi kašelj tudi tukaj otroke davi, katerih je že precej pomrlo, a odraščeni šo pa še precej zdravi. Tukajšnjih ljudi je veliko pri rudariji v Litiji. Pa njih zaslužek le malo tekne. Menda zato, ker ob nedeljah dostikrat delajo. Kako bi se to hudo zelo odpravilo?
— Čudno! Kaj nek tacega? Čudno, da štajarska c. kr. kmetijska družba vzela je „ Kmetijsko prilogo" poštenemu listu ter izročila hinavskemu zapeljivcu „Kmetskemu prijatlu" v Celji, po domače Celjskemu lisjaku. — Še bolj čudno je, da si imenovana družba prizadeva s »Kmetijsko prilogo“ tudi hinavski list razširjevati ter ga udom vsi-iovati. Sem ter tje (n. pr. v Trebovijah) so temu hudo oporekali ter žugali iz družbe izstopiti, če se jim bode še kaj tacega vsi-lovalo. — Bi se jim ne smelo zameriti.
— N a Gole m V r h u v Dalmaciji je treščilo med vojake, mrtev je 1 vojak, 2 teško ranjena, drug) so omamljeni.
— Pravda zoper socialiste. 4. julija i. 1. sta napadla Pfleger in Engel čevljarja Merstaiingerja na Dunaji. Pfleger je stopil k njemu, kakor da bi hotel kaj kupiti, za njim pa pride Engel, ki je povpraševal po nekem delavcu, in se začel besedovati z Merstalingerjem. Med tem pa oba zagrabita Merstaiingerja, Engel mu tišči pod nos gobo s kloroformom napojeno, med tem Merstalinger pade v nezavest; pobral je Engel ves denar, kar ga je mogel dobiti, on pravi da ga je bilo 200—220 gld.; a Merstalinger pravi, da je bilo denarja 1150 gid, dragotine pa Merstalinger ceni na 782 gld. Policija je prišla na sled družbi socialistov, med njimi je Hotze z denarji, kolikor jih je se ostalo,., pobegnil v Ameriko a zoper 28 drugih se je začela 8. marcija pravda pred porotniki. Zatoženi so vsi obrtniki raznih strok, 7 jih je brez vsake vere
■j- Umrl je 11. t. m. ruski knez (konfessiunslos). Med zatoženimi ste tudi
Gorčakov, na Nemškem v Baden-Baden 85 let star. Od 1. 1856 je bil minister turnirjih poslov na Ruskem, in mnogo vplival na osodo sveta. Pravijo, da je bilo njegovo
(diference), pri kurzu se ima vstaiioviti posebni založni zaklad. Koliko ima znašati ta zaklad se bode določilo vsako leto pni računskem sklepu.
Posebni pspecijelni) reservni zaklad znaša 228.127 gld. 8 kr.; dohodkov 1. 1. je bilo 158.390 gld. 25 kr.; kurznega dobička je bilo 69.736 gld. 83 kr.; reservni zaklad koncem 1. 1881 je bil 1,423.011 gld. 38 kr.; skupnega reservnega zaklada je tedaj koncem 1. 1882 — 1.651.138 gld. 46 kr.
Za občno koristne in dobrodejne namene se je bilo izplačalo: 13.590 gld. Denarnega prometa je bilo za 20,166.928 gld.
je pretrgal zvezo z Rimom. L. 1872 je delal trocarsko zvezo 1. 1876 je posredoval shod cesarja Aleksandra II s cesarjem Avstrijskem o Liberci. Vdeležil se je po rusko-turški vojski pomirja v San-Štefano (febr. 1878; in berolinskega kongresa julija 1878. Nekaj let sem se ni pečal več z državnimi opravki, v politiškem svetu, zarad tega ne bode pirememb.
Umrla sta ta stran Litave moža slavno-znana v konservativnem taboru. — Baron Baum poljski poslanec ki je umrl v nedeljo nagle smrti je bil zelo čislan med svojimi rojaki, bil je odločno konservativni ud polj-
dve ženski Ana Heitzer, 32letna vdova, tintnica, in Jakobina Hotze, 32 let, nje mož Henrik je mizarski pomočnik.
Tožba obsega 76 pol in začenja z letom 1878, ko je deželna sodnija na Dunaji obsodila zarad veleizdaje Janeza Mosta, kije bil pozneje pomiloščen in iz Nemčije pregnan, ki sedaj vreduje časopis „Freiheit“, ki izhaja v Londonu; časopis ta so najdli tudi pri zatožencili. Tožba omenja več sestavkov v tem listu, iz katerih se spozna veleizdajski znak tega lista. Most je spisal tudi brošuro z naslovom „Taktik centra Freibeit", v katerem razvija program za skrivne družbe. Na podlagi teinu so se začele snovati v Avstriji tajne družbe, ki sestojijo iz 5—6 udov. Vse te družbe vodi tajno osrednje vodstvo, njega načela so izražena v tistem programu. Ta program oznauuje kar na-
ravnost uboj in smrt vsem, ki niso udje in ki društvu nasprotujejo. Ta čas je v delal-skem društvu nastal razkol, in nastala je tako zvana radikalno-anarhistična stranka, nje glasilo je „Zukunft“ in Mostova „Frei-heit“, od te se loči zmerna delalska stranka, nje glasilo , Walirheita je bilo na novo vsta-novljeno. Udje prve vrste so se potem toliko ože združili in delajo na vse kriplje zoper zmerno stranko.	(Dalje prih.)
— Samomorov je bilo na Dunaji pretekli mesec le 26! Le 26, pravite! No, za kaj pa ne? Saj jih je že bilo včasih po 36 in več na mesec, zdaj pa le 26, tedaj še dva manj, kakor na vsaki dan eden. Oj ti novi svet — vidiš kak sad rodi brezverna liberalnost!
— V Bruselji na Belgiškem je 28. pret. m. umrl neki Pavl Metajer, anarhist (razdejevalec — požigalec), ker se mu je bomba, ktero je v žepu nosil za vbijanje, razpočila. V jutro pride k vladnemu odvetniku neznan človek, ki se mu je sam predstavljal s sledečimi besedami: „Jaz sem Jo-rois, predsednik odseka za pokop kozmopolitov (svetovnih državljanov)." Dovoljenje za pokop mu je bilo dano. Ob 3 popoludne je stalo nekakih sto ljudi, ki so vsi nosili rudeč križ z nevenljivim cvetom (požigovalci pa križ!) Nemec je položil na mrtvaški zaboj venec iz gipsa ves rudeče povit z napisom : ,,N e m a n i č i vseh dežel združite se s Pavlom Metayer-om."
S Španjskega. „Črna roka“ se imenuje nihilistično društvo, ki se je prikazalo na južnem Španjskem v strahoviti velikosti. Pravijo, da šteje nad 49.000 članov, ki so razdeljeni v 800 sekcijah. — Skoraj neverjetno število. Dle časa se niso zatorovanje brigali, a ko se je zgodilo ob kratkem času 14 umorov, začela je vlada stopati na pete tem ljudem. Dosihmal je zaprtih že 350 oseb. Kaj pa hočejo ti rovarji ? To kar nihilisti na Ruskem in socijalisti po drugih deželah. Preobrat vsega obstoječega, s pota spraviti in uničiti vsacega, kedor jim nasprotuje. V prvi vrsti gre tukaj na bogatine in premožne, na vlado in nje organe, dalje pa nad vse mirne ljudi. Tla so bila na Španjskem v to pripravljena. Več let in zaporedoma je bilo slabih, povoden m. leta je vse končala, skrivnih rovarjev se tam ni manjkalo in tako se je izleglo peklensko gnezdo, h kateremu pripadajo v prvi vrsti vsi fanatiški rovarji in privrženci tajnih družeb, njih pomagači so hudodelci, ki iz straha ali iz drugih vzrokov pristopajo. Razburjenost v deželi je strašanska; ne mine dan brez ropanja, brez umora, odpeljujejo se osebe, družbami neljube, žugalna pisma se pošiljajo ljudem na dom. Glavarja „Črne roke* 11 so menda zalotili v Arcos. „Zavezniki“ (federirani), katerih je baje 190 zvez, priporočajo vojsko zoper imovite stanove ne le z bodalom marveč tudi z lažjo in obrekovanjem, tudi hočejo uničiti pismohrane. „Črna roka" pa bolj teroristično postopa, kar ukazuje, podložni morajo slepo ubogati sicer sami zapadajo smrti. Sled pelje notri v Genevo v Švajci, kjer je središče mednarodnih zarotnikov.
Kaki prizori se nam odpirajo za prihodnost ! Liberalni brezverci, to je vaše delo, sad vašega liberalnega truda! Res, pridno spletate ognjeno šibo, ki vas bo znabiti v nepredolgem času grozovito bičala — vni-čila. Ne pozabite parižke „comune“ - brezvernih požigalcev— 1. 1871! „Kdor sapo seje, bo vihar, nevihto žel, pravi nemški pregovor.
— Iz Leith (Škotsko.) Vapor „No-vara“, se je potopil na potu iz Kopenhagena v Leith. Rešenih je bilo samo 16 oseb, drugi (nad 60) so vtonili.
— Angleški naravoslovec raz-glasuje svoje skušnje s škorpijonom. Znano je, da od nekdaj velja kot gotova resnica, da škorpijon v smrtni nevarnosti sam sebe piči in umori. — G. Romens je tisti angleški naravoslovec, ki zatrduje, da to ni res. Mnogo je poskušal, dražil in silil škorpijona, da bi sam sebe umoril, a ni ga mogel v to napraviti. Tedaj je togotnež in brezumnež še zmiroin pametniši, kot liberalni brezverci.
Dunajska borza
13. marca.
Papirna renta za 100 gl............ 78	gl.	25	kr.
Srebrna „	„	,, „...............78	„	45	„
Zlata „	„ ,,	 97	„	u	„
Državno posojilo 1. 1804...........167	„	50	„
Kreditne srečke (za. 100 gl.) . . . 170	„	50	„
Ljubljansko posojilo................23	„	25	„
Ges. cekini ........................ 5	„	—	„
Francoski za 20 fr.................. V	n	49	„
Nemška marka........................58	„	55	„
Eksekutivne dražbe.
1*5. marca. 1. eks. držb. pos. Gregor Benčina iz Martinjevrha, 630 gld. Loka 1. eks. držb. pos. France Koprivnikar, 2578 gld. Litija. 1. eks. držb pos. Marija Marolt iz Sodražice, 3735 gld Ribnica. 1. eks. držb. pos. Jan. Legan iz Korita, 1110 gld. Trebno. 1. eks, držb. pos. Andrej Knafelc iz Knežaka. Bistrica,
17. marca. 3. eks. držb. pos. Marija Marolt Podpoljane. L.ašice. 1. eks. držb. pos. Matej Lesar iz Grahovega, 2118 gld. Logatec. 3. eks. držb. pos. Matija Škof iz Dolenje vasi, 2080 gld. Logatec. 3. eks. držb. Luka Nagode, Ravnik,_ 5280 gld Logatec. 3. eks. držb. pos. Franc Žnideršič iz Cirknice 4211 gld. Logatec. 1. eks. držb. pos. Lorene Švelc iz Dolenje vasi, 2812 gld. Logatec 1. eks. držb. zemljišče urb. št. 63, in urb. št. 73, pod Moravče. Brdo. Helicitacija zemljišča Johane Delhunije iz Planine. Logatec. 3. eks. držb. pos. Anton Kebe iz Spod. Jezera, 1264 gld. Logatec, 1. eks. držb. pos. Andrej in Marija Blaževič iz Krške vasi, 703 gld. Krško. Logatec. 1. eks. držb. pos. Marija Logar iz Zgornje vasi, 7270 gld. Logatec. 3. eks. držb. pos. Matija Škof iz Dolenje vasi, 2080 gld. Logatec. 1. eks. držb. pos. Jernej Ule iz Cirknice, 110 gld. Lo gatec. 1. eks. držb. pos. Jože Leskovec iz Hotedršice, 2115 gld. Logatec. 1. eks. držb pos. Janez Skvarča iz Rot, 4100 gld. Logatec. 1 eks. držb. zemljišč urb. št. 63 pod Moravče in urb. št. pag. 117. Brdo. Re iciracija zemljišča Jožefa Starihe iz Kašlja, 565 gld. Metlika. 1. eks. držb. pos. Jan. Nagode iz Hotederšič. 2790 gl. Logatec. 3. eks. držb. pos. Jože Prudič iz Dolenje vasi, 1428 gld. Logatec. 1. eks. držb. pos. Tomaž Koderman iz Kokošne, 1087 gld. 60 kr. Brdo. 1 eks. držb pos. Andrej Opeka iz Dolenje vasi, 2100 gld. Logatec. 1. ek3. držb. pos. Jan. Lekan iz Rot 4790 gld. Logatec. 1. eks. držb. pos. Janez Klemenc iz Jakobovic, 4615 gld. Lo gatec. 1. eks. držb. pes. Janez Kopacin iz Podrage Vipava. 1. eks. držb. pes. Andrej in Marija Blaževič Kršita vas, 703 gld. Krško. 1. eks. držb. pos. Matej Štrukelj iz Studenca. Ljubljana. 3. eks držb pos. Blaž Lužar iz Vižmuijev. Ljubljana.
Umrli so:
9.	marca. France Santner, 6 ur, slabost. Luci a Petrič, čevljarjeva vdova št. 64, gled. ulice.
10.	marca. Marija Steiman, 1. rrnsec 20 dni.
11.	marca. Friderika Cascrmau, 1 leto tl mescev. Jera Slovša 52 let. And'ej Novak 23 let, kaznjenec na Gradu; tuberkuloza. Jože Jevic, 4 leta , Crnavas.
12.	marca. Simon Kozjek, čevljar 36 let, pljučna tuberkuloza. O. Joahim Jereb, duhoven reda sv Frančiška 38 let, vnetica pljuč,
13.	marca. Jera Fiala, p znikova žena 37 let, pljučna tuberkuloza.
V bolnišnici:
8. marca. Ignacij Brencc, tehtničar 76 let, vsled padca. Filoraena Sehmalz 30 let. pljučna tuberkuloza. Katariua Babnik, špitalarica 69 let, vnetica pljuč. Marjeta Stepic, 65 let, starost.
fztf. a z daril za „IVar. dom.“
Dozdaj je bilo nabranih . . . 8795 gl. 44 kr k temu :
Iz pušice pri banki ,,Slaviji“ . . . Iz pušice pri ,,Bobončku“ .... G. Ravnihar Franc v Ljubljani . . G. Anton Hajšek, dekan v Sl Bistrici G. Simon Pihler, kaplan v Makolah . Ribnica 13 X 13 Xl;i= V,3 X3 . Iz pušice v Čitalnici v 11. Bistrici . fz pušice v gostilni pri g. Hartmanu
v 11. Bistrici ..................
Na pevskem večeru due 3. decem. v ljublj. čitalnični gostilni nabranih Rodoljubi iz Sarajeva vkupe . . . G. Cibič Anton, dekan v Črnicah . G. dr. A. It. Roji« v Gorici . . . . G. dr. Fr. Oblak v Gorici .... G. J. Berbuč, c. kr. prof. za 4 mesce G. Ant. Toman, vpokuj. c. kr. učitelj v Gorici, vsak dan 1 kr., za pol
leta.............................
Mesečne doneske za oktober, november in dec. rodoljubi v Gorici vkupe
G, F. F. v Gorici . ,..................
G, Jazbec Ivau v Zagrebu . . . . Iz pušice v slov. čitalnici v Gradci . Na igralnih mizah v ljublj. Čitalnici
meseca novembra .................
G. Franjo. Bulo v Trstu ......
G. Janez Črne iz Dvora pri Zužemb. 1j pušice v prodajaluiei gg. Souvanov U. Anton Turnšek, zastopuik banke
hlavije v Nazaretu...............
G. Matija VVutti, zastopnik banke Flavije v Vočiiu..........................
G. Anton Koželj v Merami . . . . Rodoljubi iz Lužke doline vkupe . . Iz pušice v prodajaluiei M. Stamcar-
jeve v Velesovfciii..............
G. Josip Petkovšek, slikar v Mouako-
vem je nabral....................
Rodoljubi v Zagrebu....................
G. Josip Janežič, zastopnik banke
Slavij« v Lješali................
li pušice v kavarni	„Mcrkur“	•	.	.
G. Dolinar Anton v	Lučnah	.	.	.
G, Bohinec Žiga v Ljubljani . . . Zastopniki banke Slavije:
G. Peter Buj s v Dvoru.................
G. Kazimir Jclušič v Kastvi . . . G. Fran Florijaučič	v Žužemberku	.
G. Frau Dominko v	Kobaridu	.	.	.
Skupaj do Sl. decembra 1882 .
23 „ 15 „ 5 „ -- „ 60 „ 35 „ — u
3	d 92 ,,
-	32 „
5	40 „
21 „ - „
-	„ 80 ,,
12 „ 89 .
8	„ 13 „
1 „ 88 „
9	„ 35 ,, 1,-0 1 11 »
4	„ 20 ., - ,, 39 „
1 „ 90 „ 1 ,, 37_ „ 9035 gl. 94 kr.
Zahvala,
Za tukajšnje pogorelce prejel sem sledeče darove: iz Skotje Loke 5 gl., iz Hote-deršiee 4 gl., iz Knežaka 14 gl., pa zopet 5 g]., z Dunaja 10 gl., iz Ljubljane ud neznane družine 10 gl., oa „!Slovenca“ 50 gl., od g. Šeemana 5 gl., iz Slavine 13 gl., iz sv. Kriza pri Litiji 2 gi.
Za vse te prejete darove izrekam v svojem ter v imenu pogoreicev prisrčno zahvalo:
„J3og stotero poplačaj!"
Naj bi pač ti vrli gg. dobrotniki imeli mnogo posuenialcev, ker v resnici je ubožtvo še večje, nego sem sam s prvega mislil. Zato mi ne vzemite za zelo, mojin ponovljeni n prošinj !
V Košani v dan 11. marcija 1883.
Matija Torkar, župnik.
Za vdikonome praznike.
Misale Romanum
cuiii Proprio dioee. Labacensis
imamo v zalogi razno vezane in sicer:
a)	Z zlato obrezo v nudečem, plavern ali zelenem šagren-usnji po 25 do 27 gl.
b)	S posrebrujenimi ali pozlačenimi okovi in zaklepi ter bolj ali manj ozaljšanem vezanji na izber po 35 do 45 gl.
c)	V izborno lepem vezanji po 70 do 80 gl.
Tudi za druge škofije preskrbujemo vrezane ,,1’ropria dioecesana“ z misali enake oblike in enakega tiska, le prosimo 14 dni odloga, da zamoreino zahtevano vezanje preskrbeti.	Kafol, bukvama.
Gospodinja
ki vsa hišna dela dobro razume, dobi stalno službo. Le poštene iu dobro priporočene osebe naj se pismeno oglasijo pri gospej (2)	Ida Kristan v Kopru.