Listek.
25 *
G. skladateljeva glasba, katero poznamo kot dovršeno v obliki in fakturi, priporoča se vrlo že sama.
IV. Slavnostna himna zlatomašniku svetemu Očetu, Papežu, Leonu XIII. Za mešani ali moški zbor s spremljavo orgelj, zložil Ig. Hladnik. Op. 8. Cisti dohodek je namenjen ,,študentovski kuhinji" v Ljubljani. Založil skladatelj. Tisek Blaznikov. V Ljubljani  1887.  Cena 30  kr.
Ne zlagamo se z onimi, ki so tej himni vrednost odrekli. Koliko pa neki velja izjava glasbenikov, katerim vsa glasba obstaje v toniki in dominanti dur-tona, iz katerih se kaj lehko napravi novošegni t,didldumdaj", katerega nam bi radi vrinili naši fanatiki v cerkev, šolo in dom ? — Himna je v vsacem oziru dobra; ne pomanjkuje ji niti umetnosti, niti značajnosti. Orgije imajo obligatni pedal; zatorej pa je spremljevanje na orgijah precej težavno in zahteva vrlega organista. Da bi' postala himna v.šem glasbenim krogom pristopna, svetujemo g. skladatelju, naj bi jo priredil v ložji obliki in za spremljavo na klavirji. Radi pripoznavamo g. skladatelju redek glasbeni talent ter mu čestitamo na lepi himni.                                                                                                  D.  Fajgelj.  1
»Gorski odmevi«, čveteroglasne pesmi, zložil H. Volarič, op. b. Založil skladatelj. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 70 kr. (po pošti 75 kr.). Tako je naslov lični zbirki skladeb, koje so prišle na svetlo pred nekoliko tedni. O Volariči je le jeden glas : da je za glasbo izredno nadarjen. Jaz pa za svojo osebo trdim — in menda se ne motim — da, kar je bil rajni Pagliaruzzi na pesniškem polji, to nam je vrli njegov krajan na glasbenem. Zal, da dičnemu mlademu skladatelju ni dano. da bi živel v kakem mestu, kjer bi se mogel v svoji stroki popolnjevati; in kjer bi morda našel strokovnjaškega pravega prijatelja, kateri bi ga vodil po poti, ki mu jo je odmerila — Evterpa. A kaj se hoče! Volarič je učitelj, učitelj na — Primorskem! In, ker je tudi g. Volarič rojen ,,pod nezgodno zvezdo", vidimo, da se vrli ta talent nalik nekaterim drugim prav zmožnim tovarišem izgublja v mali vasi, kjer mu materijalno stanje ni ugodno, niti se mu ne nudi prilika,  da bi se njegov talent tako razvijal, kakor bi se lehko v veselejših razmerah.
Toda pustimo te jeremijade ter poglejmo nekoliko pobliže najnovejše njegovo delo! To obseza na 21. straneh naslednje skladbe: A) Moški zbori: 1. Trobojnici (besede J. Kržišnikove); 2. Kukavica (besede Stritarjeve); 3. Za dom (besede Bojanove) ; 4. Njen venček (besede Bapti.stove); 5. Izgubljeni cvet (besede S. Gregorčičeve); 5. Briška budnica (besede Jakoslavove). B) Mešani zbori: 1. Le pevaj, ptičica (besede A. Kodrove); 2. Rožici (besede Baptistove); 3. Slovan na dan! (besede —?—) 4. Pri zibeli (besede A. Pinove);  5.  Lehko noč! (besede  ¦—•?—).
Skladba ,,Izgubljeni cvet" je posvečena ,,slavnemu pevskemu zboru v Privačini" ; ,,Briška budnica"  veleč. gosp. Andreju Znidarčiču,   ,,Lehko noč"  pa gosp  Ivanu Kranjcu.
Znana umeteljnica, gospa Lucila Podgornikova, trdi o teh skladbah, da so zvršene v obče marljivo, pa da nekatere niso primerne podstavljenemu tekstu. Ne oporekam povsem velecenjeni umeteljnici; vendar zdi se mi, da čestita gospa v takem oziru sploh sodi preozkosrčno, kar je pokazala tudi s svojo sodbo o večnolepem in vedno navdu-sujočem Jenkovem ,,Napre/iu, kateremu je očitala isto nedostatnost. Opomniti moram vendar,  da iz nekatere teh Volaričevih skladeb veje nekaj cerkvenega.
A naj označim vsako skladbo posebej!
,, Trobojnici11 je jako lep, krepak in tekstu primeren zbor, ki bode povsodi ugajal. Pohvalno se moram izraziti tudi o „Kukavici\ v kateri skladatelj mojsters';i Urala ku-kavičino kukanje. Istinito, človeku poslušajočemu to skladbo, zdi se, da je v gozdu ter mu na uho zveni kukavičin ,,ku-ku!" •— Ognjevit in krasen zbor je ,,Z« domu, veVen tolmač pesnikovih čutov. — vNten venčeku pa mi ne ugaja,   dasi je   muzikalno-pravilen J
252
Listek.
baš tako se ne morem ogreti za ^Izgubljeni cvet", ki se mi zdi nekoliko — prisiljen. — ^Briška budnica'1 pa je zopet prav dična skladba. — Mešani zbor: „Le pevaj, ptička" je nekako preveč cerkven in tekstu ni povsem primeren. Isto tako je ^Rožici" tekstu neprimerna skladba, katera bode težko tekmovala z napevom, ki ga je pokojni Avgust Leban zložil istim besedam ,,Doli v kraji sama za-se." — ^Slovan na dani" pa je skladba, pred kojo se je treba odkriti — izborna! Jako nežna, srce božajoča pesemca je tudi „Pri zibeli", ki bode povsod naredila efekt, ako se bo pela precizno. Krasna je tudi „Lehko noč". Posebno takti, ki izražajo voščilo: ,,lehko noč!" izborno so pogojeni. Z neskončno milobo ti objemata dušo zadnja dva takta, kjer voščilo ,,lehko noč" s svojim pp. in rit. nekako odmira na pevčevih ustih.
Ako še omenim, da so pričujoče skladbe v obče melodijozne, pravilno harmoni-zovane in ne težke, povedal sem o njih vse, kar sem imel povedati.
Iz dna srca čestitam vrlemu mlademu skladatelju, da se z gotovimi vspehi kaže svetu slovenskemu, ki sme od njega pričakovati še mnogo krasnih glasbotvorov! Želim pa tudi iskreno, da ga narod slovenski podpira z obilim naročevanjem. Učitelju z letnimi 400 gld. je plača itak tako skopo odmerjena, da mora biti v vednem boji za eksistencijo svojo. Ce pa takov za glasbo nadarjen mož sam še svoje skladbe zalaga, to je vendar naša rodoljubna dolžnost, da ga podpiramo, da si s tem ne poslabša, temveč da si poboljša materijalno svoje stanje! Kakor smo dognali iz gotovega vira, g. Volarič je do zdaj pri svojih izdavah še vselej — izgubil, in tudi pri sedanji izdavi se mu kaže — izguba! Ni li to sramota za nas ? Narod slovenski! podpiraj nadarjene umeteljnike svoje, drugače se kažeš nevrednega, da ti jih je dalo nebd! — ,,Gorski odmevi" se dobivajo pri g. skladatelji, H. Volariči, učitelji v Kozani (p. Cormons bei Gorz).                        Janko Leban.
Za Levstikov nagrobni spomenik je nabralo pisateljsko društvo doslej 489 gld. 84 kr. Predavanje prof. Fr Levca o Levstiku in njegovem pomenu v slovenskem slovstvu dne" 26 marcija t. 1. v dvorani ljubljanske čitalnice dalo je 90 gld. čistega dohodka. Pri predavanji so bili navzočni tudi preblagorodni gospodje deželni predsednik Andrej baron Winkler , deželnega sodišča predsednik Fr. Kočevar, župan ljubljanski Peter Grasselli, mnogo duhovnikov in veliko druge odlične gospode ljubljanske — vseh skupaj nad 250 oseb, da je bila dvorana vsa polna. Ta živahna udeležba nam je lep dokaz, da se vedno bolje spoznava, kako velike in važne so zasluge Levstikove za slovensko jezikoslovje,  za pesništvo  slovensko  in za  ves splošni razvoj književnosti naše.
V. Mandelcu v spomin. Kolikor je meni znano, bilo je 1856. leto prvič, da so dijaki ljubljanski ob počitnicah v večjem številu pohodili naš rajski, takrat še skoro popolnem nepoznani Bled. Cveterospev (oba Klinarja, Razboršek in Bohm) pel je v Mal-nerjevem novem salonu poleg nemških tudi več slovenskih pesmij ter si pridobil veliko pohvalo  sicer ne mnogoštevilnega občinstva.
Poznejša leta pa je bilo potovanje na Bled že tradicijonaluo. Na Velikega Smarijina in prihodnji dan bilo je vse polno slovenskih dijakov od blizu in daleč, izmed katerih se je vsako leto odločilo manjše krdelce »v Bohinj, v Bistriško dolino« Tako je bilo tudi 1858., ko smo nekoliko prekrasnih dnij prebili v idilični krčmi »Pri Tončku«, a se pri tem seznanili tudi z neko ljubljansko  gospodo, ki se je tedaj hladila na Bistrici.
V rečene gospode preprijetni družbi obiskali smo dne" 19. avgusta Bistrice prekrasni slap, katerega naj bi pač noben turist ne pustil na strani, potem pa čudovito Savico, od katere smo se popoludne vrnili na svoj glavni stan, k Tončku na Bistrico, kjer se nas je zbralo prav prilično število. Bili so v naši družbi pokojni Mandelc, Tusek, Erjavec, poleg njih pa mnogo   drugih, še sedaj živečih  gospodov.   Zabava je bila uprav