I
ja i
r
FT '> O J <p O O O X tj
GLASILO
KR.JCAN SKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Vsem članom in članicam, somišljenikom in somišljenicam, vsem sodelavcem in sodelavkam srečno In veselo novo leto.
Ured. In upr. ,,Delavske pravice" Jugoslovanska strokovna zveza Krščanska delavska mladina
Pomen strokovnih organizacij
K novemu letu
Leto 1939. je za nami. Za Jugoslovansko strokovno zvezo je bilo to leto izredno težko in tudi važno. Že zadnji meseci leta 1938. so kazali, da bo članstvo JSZ postavljeno pred težko odločitev: ali še hoče ostati zvesto načelom ustanoviteljev svoje organizacije ali bo podleglo modernim družabnim nazorom sedanjega časa. Z vso silo so se gotovi ljudje zaletavali v JSZ in jo hoteli na vsak način zdrobiti in uničiti. Pred dobrim letom so časopisi na dolgo in široko naznanjali slovenski javnosti, češ da ni skupine, kjer članstvo ne bi izstopalo iz skupnosti JSZ. Vsakdo si je ob pričetku leta 1939. moral misliti, da je naša organizacija v popolnem razsulu in da bo slej ko prej izbrisana iz. seznama slovenskega društvenega življenja.
Toda prišel je mesec januar. Tik pred sejo vodstva je izšla v časopisju »Ponudena roka« kot rešilna bilka moštvu potapljajoče se ladje. Celoten načrt je bil tako napravljen, da je bil vsakdo prepričan, ki ni poznal naše skupnosti, da se bo JSZ potopila, njeno članstvo pa bo iz človekoljubnih nagibov rešila druga ladja. Toda seja vodstva JSZ je pokazala, da so gotovi ljudje delali račune brez krč-marja, pa ne le to, pokazala je tudi moč ideje in miselnosti, ki je srčna žila našega gibanja. Kot en mož so se dvignili naši tovariši in tako jasno in odločno manifestirali za načela JSZ kot še nikoli ves čas obstoja našega krščanskega socialističnega gibanja. Ta seja vodstva JSZ bo v njeni zgodovini važen mejnik.
Prišel je občni zbor JSZ. V letošnjem letu je bil vključen v proslavo 45-letnice ustanovitve našega gibanja in 30-letnice obstoja JSZ. Čas, v katerem smo živeli, je že sam na sebi posvečal posebno pozornost našemu občnemu zboru. Tega važnega pomena so se v polni meri zavedale tudi vse naše skupine in poslale na občni zbor svoja polna zastopstva, da so tako pripomogle k čim lepši proslavi naših jubilejev in tudi kar najbolje manifestirale za krščanska socialna načela. Poleg januarske seje je bil tudi ta občni zbor pravi in nepotvorjeni izraz tesne tovariške povezanosti v organizaciji in odločne volje, da slovenski krščanski socialisti so in ostanejo zvesti načelom pokojnega ustanovitelja krščanskega socialističnega gibanja dr. Janeza Kreka.
Oba ta dva dogodka sta dokazala v dovolj jasni luči vsakomur zrelost in sposobnost slovenskega delavca. Dokazala pa sta nam tudi ob najbolj važnem času, da se JSZ ne da razbijati s papirnatimi bombami, niti kako drugače, ampak da je JSZ tako močno vkoreninjena v srcih slovenskih delavcev, da bi ji življenja ne pretrgala niti sama sila. Pa še to samo navidezno. Kajti JSZ bi živela tudi v tem primeru še vedno naprej v slovenskih delavskih srcih, ki bi komaj čakali prilike, da znova zagrabijo kramp in lopato za novo stavbo JSZ.
Ne bomo se spominjali poleg teh
»Slovenski delavec« že več tednov stalno dokazuje svojim bralcem, kako sijajno deluje sedanja uprava Delavske zbornice za delavski stan. Pri tem ne pozabi kritizirati prejšnje uprave, ki da ni tako intenzivno delala za delavski stan, ker je bila tako rekoč pod diktaturo delavskih strokovnih organizacij.
Ni za enkrat naš namen, da bi obravnavali sijajno delovanje sedanje uprave Delavske zbornice v korist delavskega stanu, pač pa hočemo premotriti razmerje med delavskimi strokovnimi organizacijami in Delavsko zbornico.
Zakon o zaščiti delavcev pravi, da je Delavska zbornica razredna predstavnica delavcev in nameščencev. Njena naloga pa je, da ščiti gospodarske, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev na ozemlju svojega območja.
Iz teli osnovnih zakonitih določil sledi, da mora biti delovanje Del. zbornico v skladu s koristmi delavcev in nameščencev, na drugi strani pa je tudi dolžnost delavcev in nameščencev, du podpirajo Delavsko zbornico pri njenem delovanju.
Prejšnja uprava je delovala v resnici v najožjem stiku z vsemi delavskimi strokovnimi organizacijami. In sicer iz več razlogov.
Pri svojem delovanju se more opirati Delavska zbornica v prvi vrsti na zavedne delavce in nameščence. Zavedne delavce in nameščence moremo iskati samo v strokovnih organizacijah. Izven teh ni zavednih delavcev in nameščencev. Že to dejstvo je zadostni vzrok, da se je opirala prejšnja uprava Delavske zbornice na strokovne organizacije.
Je pa še drugi važnejši vzrok za to. Delavske strokovne organizacije so starejše kot Delavska zbornica. Tudi del. strokovne organizacije se bore za gospodarski, socialni in kulturni dvig svojih članov. Zaradi tega se morajo pečati z vsemi vprašanji, ki pridejo v poštev pri reševanju njihovih nalog. Iz tega
razloga imajo delavske in nameščenske strokovne organizacije več izkušenj in znanja kot Delavska zbornica.
Strokovne organizacije so pokazale z dolgoletnim in že ustaljenim delovanjem pot, po kateri mora hoditi vsaka svobodnn delavska ustanova, tudi Delavska zbornica, zlasti ta, če hoče izpolniti svojo nalogo, to je da ščiti gospodarske, socialne in kulturne koristi deluvcev in nameščencev.
Delavska zbornica se mora pri izvr. ševanju svoje naloge poglobiti v resnično življenje delavca in nameščcnca. Mora poznati njegovo življenje v obratu, doma v družini, pa tudi njegovo udejstvovanje, v javnosti. Dobro mora poznati vse sestavine, ki posegajo v gospodarsko življenje delavca in ki oblikujejo njegovo kulturo. Brez tega poznanja mora postati Delavska zbornica navadna birokratična ustanova, — brez žive zveze z delavstvom in nameščenci. Postati mora neplodna ali pa še celo škodljiv izrodek na delavskem telesu.
Ali ima Delavska zbornica sredstva, da pjo«ire v to in tako delavsko življenje!1 Jih nima! Zbornica nima niti ča- 1 sopisja, niti vsakdanjih stikov v zadostni meri. Taka sredstva imajo le delavske strokovne organizacije in samo te posegajo odločilno in oblikujoče v delavsko gibanje. Pa tudi delavstvo ima zaupanje le do svojih organizacij. Zato je prejšnja uprava, ki je bila izvoljena od delavcev in nameščencev, delovala skupno z delavskimi strok, organizacijami, zavedajoč se, da bi prišla ob svoj življenjski sok, če bi se oddaljila od delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij.
Dejstvo, da je Delavska zbornica vse študije, ki se ukvarjajo s položajem delavstva v Sloveniji, izvedla večinoma s pomočjo delavskih strokovnih organizacij. Tako je bilo s študijem o položaju lesnega odnosno žagarskega delavstva in s študijem o preživljanju delavstva.
Če hvali »Slovenski delavec« sedanjo
upruvo Delavske zbornice, jo hvali zaradi materiala, katerega so zbrale delavske strokovne organizacije za Del. zbornico.
Ni resnična trditev, da bi morale delavske strokovne organizacije usahniti brez denarnih virov Delavske zbornice. Prave delavske strokovne organizacije so živele, ko še ni bilo Delavske zbornice, žive tudi sedaj, ko se je sedanja uprava zavzela, da jih gospodarsko ubije, pa bodo živele še tedaj, ko Delavske zbornice morebiti sploh ne bo več. Delavske strokovne organizacije so bistveni sestavni del delavskega stanu, dočim Delavska zbornica ni. Zato bodo delavske strokovne organizacije obstajale toliko časa, dokler bo živelo delavstvo, česar o Delavski zbornici ne moremo trditi.
Če moremo danes trditi, da je slovenski delavec najnaprednejši in naj-zavednejši del delovnega ljudstva, se moramo zavedati, da je to zasluga delavskih strokovnih organizacij. Te so in še oznanjajo delavsko zavest, dvigajo delavstvo duhovno in gospodarsko. Te zasluge odrekajo delavskim strokovnim organizacijam samo sovražniki delavstva. Le najemniki kapitalizma. Strokovne organizacije so namreč temu trn v peti, ker se predobro zaveda, da so strok, organizacije njegov edini resni in nevarni nasprotnik. Zato stalno nasprotovanje organizacijam, zato toliko poizkusov, da bi ukinili svobodo strok, organizacij, zato tudi toliko sumničenj in obrekovanj nasproti strokovnim organizacijam.
Sedanje razmerje med Del. zbornico in strokovnimi organizacijami predstavlja nenormalno stanje za Del. zbornico. To nenormalno stanje bo trajalo toliko časa, dokler ne bo dobilo delavstvo in nameščenstvo prilike, da pod vodstvom svojih organizacij v tajnih in svobodnih volitvah pove, kakšno upravo hoče imeti v Delavski zbornici in kako naj bo urejeno razmerje med njo in strokovnimi organizacijami.
dveli dogodkov minulega leta še dru-
fih, ki jih je bilo polno vse leto in i bi tudi pričali o trdni in odločni zavesti _ našega članstva. Saj nam je sleherni teden, skoroda vsak dan prinesel kako novo skrb in novo težavo. Nikdar nismo bili brez njih; ne skupine, ne centrala. Prav vsakega sredstva so se nasprotniki JSZ poslužili, da bi omajali bodisi medsebojno tovarištvo, bodisi zaupanje ter vero v načela našega krščanskega delavskega gibanja.
Te dni ob zaključku starega in ob nastopu novega leta se z veseljem spominjamo vseh teh borb. Z mirnim srcem in veselo dušo lahko ugotovimo, da je bilo minulo leto sicer težko in težavno, toda častno za nas. Prebrodili smo vse neprijetne ure in visoko dvignili načela dr. Kreka o važnosti svobodne delavske krščanske strokovne organizacije.
Skupnost, ki je družila članstvo JSZ od njenega začetka in prav posebno še v minulem letu, naj nas druži neokrnjeno naprej. Še celo več. Vsak napad in vsaka skupna neprijetnost naj nas še vedno bolj združuje, da bomo v bodočih dneh nepremagljiva armada, ki skrbno čuva Krekovo dediščino. Vedeti moramo, da se naša Krekova dediščina ne da spreminjati, prav tako pa tudi JSZ ne, ampak da bo dr.
Krek tisti mož bodočih dni slovenskega naroda, ki ga bo ponovno združil v skupni borbi za pravico slovenskega delovnega človeka.
Z novim zaupanjem v končno zmago večne Resnice in Pravice stopamo v novo leto! Naj nas ne strašijo in plašijo bodoči dnevi, ki stojijo kot črn in grozeč oblak nad svetovno oblo. Ne vemo, kaj nam prinesejo, toda naša vera mora biti močnejša kot vsi viharji današnjih dni. Trdno stojimo v boju za pravice delovnega človeka.
Bodimo pa poleg odločnih borcev za pravico tudi dobri tovariši vsem trpinom naših vrst. Delavec danes veliko trjji, ne le gospodarsko, ampak tudi duševno. Trpljenje vzbuja v človeku nezadovoljnost, skrb, dvom in obup. Le malokdo pozna danes delavčevo dušo, le prehitro ga javnost obsodi in še poveča njegovo dušno bol. Zato bodimo v bodočem letu tovariši vsakomur, z dejanji in lepimi beseda-
mi ga duhovno dvigajmo, da ne klone nastalim težkim razmeram in ustvarjajmo novega človeka, ki bo gradilcc novih lepih časov. Le tako bomo najlepše vršili svojo delavsko in krščan. sko dolžnost.
Da bi bilo novo leto srečno za vsakogar izmed nas, ta misel nns navdaja prav vse ob zatonu starega leta. Z /eljo, da nam da Vsemogočni v bodočem letu potrebno zdravje in zadostno moč v borbi težkih dni za pravico delovnega človeka, čutim dolžnost zahvale prav vsem tovarišem, ki so s svojo močno delavsko zavestjo pomagali prebroditi JSZ vse težave preteklega leta s pozivom na novo delo v bodočem letu. Naj nas tudi v bodočem letu druži naša skupna ideja, in vsakdo izmed nas naj doprinese po svoji zmožnosti delež k uresničenju te velike miselnosti v našo skupno duhovno in gospodarsko korist.
Žumer Srečko.
Srečno in uspeha polno novo leto 1940 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
„TR1GLRV‘‘ industrija perila in oblek
I. OLIIP, ljubUana, stari trg 2
 	Pod	trančo	Ste	v. 1
Strokovna po voeiia
Papi
»lrmearji
Dne 20. decembra tega leta je bil
podpisan med podjetjem Združene papirnice in strokovnimi organizacijami naslednji zapisnik kot dodatek k obstoječi kolektivni pogodbi:
Na podlagi dogovora med predstavniki Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. ter zastopniki delavstva omenjenega podjetja se dopolnjuje uvodoma omenjena kolektivna pogodba z naslednjimi določili:
1. Uvažujoč narasle cene življenjskih potrebščin pripada za čas, dokler ta porast cen traja, vsakemu delavcu odnosno delavki za vsak delovni dan izjemna draginjska doklada v znesku 4 dinarje. Za vajence znaša ta doklada samo 2 din pod drugače istimi pogoji. Draginjska doklada pripada omenjenim osebam že od 1. decembra 1939.
2. S 1. januarjem 1940 stopi v veljavo v delni spremembi čl. 2. dodatka 1. koiektivne pogodbe delna prekategorizacija delavstva v višje skupine s to omejitvijo, da finančna obremenitev za podjetje ne sme prekoračiti za delavstvo, zaposleno na obratih ob Ljubljanici, mesečno 8.828 din, a na obratih ob Sori 1.500 din mesečno. Prekategorizacijo izvrši v tem okviru podjetje po zaslišanju del. zaupnikov.
3. Če bi se cene življenjskim potrebščinam v bodoče za 10% ali več zvišale ali znižale, pogodbena stranka, ki hoče uveljaviti zvišanje ali znižanje, obvesti sopogodbenika z navedbo dokazil o upravičenosti stavljene zahteve, nakar se zastopniki obeh strank sestanejo zaradi novega dopolnilnega dogovora.
O draginjski dokladi smo zadnjič že nekaj napisali, danes pa še nekaj o prekategorizaciji
Ko je podjetje pod stalnim pritiskom intervencij že od leta 1937. dalje in na razgovoru 14. tega meseca le nerado pristalo na prekategorizacijo večjega števila delavstva (v Vevčah 130), se je dvignil med delavstvom val, ki
bi hotel to predlagano vsoto 6000 din ali doseženih 8.828 din razdeliti vsem kategorijam in vendar vsakemu čim več. Ker pa pri tako omejenem okviru ni mogoče vseh želja upoštevati, je sedaj pri nekaterih precej nezadovoljstva. Popolnoma javno in nepristransko se je s sestanki uredila prekategorizacija, ki je videti precej pravična, kajti upoštevale so se predvsem nižje plačane kategorije in to v prav vseh oddelkih tovarne. Ni ta nova razdelitev še ideaina, še se bodo pokazale hibe in tudi napake, vendar en korak naprej smo le naredili. V bodoče bo pač treba delati na to, da se spravijo v pravilen odnos vse kategorije, ki so od leta 1937. tako čudno zverižene. Na primer urna mezda 3.95 din, zakaj ne 4 din; 3.70 din, zakaj ne 3.75 din; 6.95 din na uro, zakaj ne 7 din itd. Potem pa še mezde kot smo jih imeli pred stavko. Danes je draginja na višini ileta 1930-1932, zakaj bi tudi ne bili z zaslužki!
Zato je treba, da smo organizirani do zadnjega delavca in delavke. To pa ne samo en mesec, dva — kot se menja vreme ali letni čas, temveč stalno. Delavstvo brez močne organizacije ne pomeni nič. Z njimi dela podjetnik po mili volji.
Tovariš, tovarišica! Vprašaj se, če vršiš ali imaš v redu svoje dolžnosti do organizacije! če jih nimaš, uredi jih ob vstopu v Novo leto. Zavedaj se, da brez dolžnosti ni pravic in obratno, zato pojdi na delo, organiziraj, da postane naša delavska skupnost močna in s tem močna naša JSZ. Velike so naše naloge v bližnji iri daljni bodočnosti in treba bi bilo, da bi postal vsak član delaven zaupnik. In še ne bi zmanjkalo dela na tem področju. Ko stopamo v Novo leto, si trdno obljubimo, da bomo v tem letu več storili za našo skupnost in naše pravice, kajti šele potem bomo lahko rekli: Srečno Novo leto!
Resolucija
sprejeta na javnean zborovanju delavstva in nameščens-tva, ki se je vršilo dne 10. decembra 1339 v Mariboru.
Po zaslišanju referatov o gospodarskem položaju delavcev in nameščencev, o deiavskih socialnih institucijah, o delavskih socialnih zakonih in brezposelni oskrbi delavcev, so zbrani delavci m nameščenci soglasno ugotovili, da postaja gospodarski položaj delovnega ljudstva zaradi stalno naraščajoče draginje vsak dan slabši. Dosedanji zaslužki ne krijejo več niti najnujnejših izdatkov, zaradi česar gledajo delovni sloji s strahom v bodočnost; da je naša država izredno bogata na zemeljskih produktih in da ni zato nobenega opravičila za podražitev teh produktov;
da so se delavstvu in nameščenstvu okrnile zakonite pravice z odvzemom socialnih delavskih institucij, kakor n. pr. Delavske zbornice, OUZD, Borze dela itd.;
da je treba spopolniti delovno pravo, v kolikor je to pomanjkljiv«, zlasti je preurediti uredbo o minimalnih mezdah, ki ne odgovarjajo več današnjemu času;
da je treba izvesti revizijo zakona o zavarovanju delavcev, ki je prišlo v težko krizo. V okviru tega je potrebno preurediti zavarovanje za starost in onemoglost, ki je v sedanji obliki nezadostno, da je nujno potrebno misliti na zadostno preskrbo nezaposlenih delavcev in nameščencev, ker je sedanja absolutno nezadostna.
Iz navedenih ugotovitev in ker je nujno potrebno zaščititi delovno ljudstvo v zadostni meri, stavljajo zborovalci naslednje
zahteve:
takoj naj se po celi državi popišejo vse zaloge živil in 3e jim naj določijo •uradno maksimalne cene,
ustaviti je ves izvoz živil, dokler ni zagotovljena prehrana našega ljudstva, vsi špekulanti in navijalci cen naj se kaznujejo samo z ječo, z zaplembo vsega blaga in nereelno pridobljenega premoženja in odvzemom koncesije, da se takoj zvišajo delavstvu in nar meščenstvu mezde in prilagodijo današnji draginji, da se takoj razpišejo svobodne in
jih je 26 milijonov. Prispevke, ki jih podjetniki odtegujejo od delavcev jo 6inatrati z dnem odtegnitve za lastnino OUZD in je vsako zadrževanje tega denarja smatrati za utajo javnega denarja, ki zahteva kazenske sankcije. S tem se bo vsaka špekulacija z delavskim denarjem onemogočila, starostnim in onemogiostnim rent-nikom je predvideti minimalno rento najmanj 550 dinarjev mesečno. Pravice zavarovancev je zavarovati najmanj dve leti po izstopu iz dela. Po tem roku naj zavarovanec s primerno priznavalnino sam pridobljene pravice obvaruje. Vdovam je priznati dosmrtne rente, če se ponovno ne omože. Starostna meja mora znašati 60 let.
Ukine naj se uredba o podpiranju brezposelnih delavcev in izda zakon o obveznem zavarovanju za primer nezaposlenosti. Zakon naj se izda ob sodelovanju svobodnih strokovnih organizacij. Do tedaj naj tudi država in banovina prispevata 'k temu podpiranju. Sezonske deiavce je brezpogojno izenačiti z vsem ostalim delavstvom.
Zaveden krščanski socialist ve, da je njegova dolžnost, da pridobiva za strokovno organizacijo nove člane in za »Delavsko pravico« nove naroč-nike. Torej na delo!
Vsak zaveden delavec — član JSZ mora imeti „Delavski koledarček" za leto 1940, ki ga je izdala JSZ. Cena je vkljub velikemu obsegu samo 8 din. Dobite jih pri skupinskih odborih ali pa pri centrali JSZ v Ljubljani.
tajne volitve v Delavsko zbornico in ostale delavske institucije, med tem pa prekličejo dosedanje imenovane uprave in preda upravljanje istih prejšnjim voljenim samoupravam,
takoj naj se izda nova uredba o minimalnih mezdah, v kateri naj se z minimalno mezdo res zagotovi eksistenčni minimum, ki bo zadoščal vsem potrebam delavstva in nameščenstva. Uredba mora biti jasna, da so eventualni spori že v naprej odpravljeni. Akordne mezde morajo biti zajamčeno 20% višje od urnih mezd. Mezde morajo biti za vse kraje in obrate enake brez kakršnihkoli izjem. Nadzorstvo naj se vrši po službeni dolžnosti in šele na zahtevo prizadetih strank. Kazenske sankcije morajo prisiliti k izvajanju tudi onih kolektivnih pogodb, ki jih ban razširi v smislu čl. 14. sedanje uredbe o minimalnih mezdah, zaradi sanacije bolniškega zavarovanja naj se iztirjajo vsi zaostanki, ki
Kranj in draginja
Kakor drugod, se tudi pri nas draginja čedalje bolj stopnjuje. Delavci z obupom in strahom gledajo v bodočnost posebno zaradi tega, ker se merodajni činitelji ne zganejo, da bi povišali tudi piače za toliko, za kolikor so se povečale cene življenjskih potrebščin.
Pri tem trpe tudi trgovci in obrtniki, ker delavstvo zasluži komaj toliko, da si ohrani golo življenje. Zato nima sredstev za obleko, obutev in ostalo, kar nujno potrebuje.
Delavske mezde se tako rekoč niso nič povečale ali v nekaterih podjetjih malenkostno. Če bo delavstvo hotelo, da ne bo pri delu stradalo, bo pač moralo samo stopiti na plan in zahtevati zvišanje svojih mezd.
Tovariši, dokažimo, da smo s starim letom tudi končali triletno spanje, v katerem smo upali, da nam bo nekdo drugi priložil boljši kos kruha.
Tovariši in tovarišice! V novo leto gremo prebujeni, z novim elanom in v zavesti, da zahtevamo zase samo pravico in nič več. Zato vsi v boj za pravice delovnega človeka!
Družinske doklade
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani je z božičnimi prazniki vpeljala za svoje uslužbence mesečne družinske doklade za otroke. Vsak njen uslužbenec bo v bodoče dobil vsak mesec, in sicer oni, ki imajo manj kot 400 din tedenske plače, za vsakega otroka po 75 din, z višjo plačo pa za enega otroka nič, za vse nadalnje otroke pa prav tako po 75 din. Te družinske plače nimajo nikake zveze z vprašanjem mezd, ki se lahko brez ozira na doklade ob primeru potrebe dvigajo ali
Strokovna iveza poljedelskih delavcev (SZPD) v Ljubljani in JSZ
Odbor SZPD obvešča vse članstvo in prijatelje, da je sprejel na svoji seji sklep, da prične sodelovati SZPD z JSZ kot osrednjo zvezo krščanskih strokovnih organizacij Slovenije.
Do teda sklepa smo prišli, ker stoji SZPD ves čas od svoje ustanovitve dalje na stališču krščanske strokovne organizacije. Zato priznava potrebo sodelovanja krščanskih strokovničarjev vseh držav in se je že včlanila v Krščanski mednarodni strokovni zvezi poljedelskega delavstva, ki ima sedež na Nizozemskem. SZPD priznava načelo združevalne svobode in osvaja program krščanskih strokvničarjev naše države, ki sta ga sprejela JSZ in RSS leta 1934.
Odbor je mnenja, da ustvarja novo stanje najlepše nade za ugoden razvoj in delo SZPD, ki ga bodo požrtvovalno podprle vse tovariške organizacije JSZ, da se bo tako zboljšalo tudi stanje naših poljedelskih delavcev.
V Ljubljani ima zveza članske se-
stanke vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10 dopoldne v prostoru Krščanske delavske mladine (JSZ), Delavska zbornica (nad knjižnico!), poslovne ure z* sprejemanje strank pa so v sosednji sobi istotam vsako sredo zvečer od sedmih dalje; seja odbora bo vsako drugo sredo v mescu istotam ob 8. uri zvečer.
Dopisi naj se pošilja jo na ime zveze: SZPD, Ljubljana, Delavska zbornica (JSZ).
»Žuljave roke, sklenite se!c
Odbor.
»Delavsko pravico« pošiljamo na ogled članom SZPD z vabilom, da list obdrže in ga plačajo, ker bo prinašal poročila tudi o poljedelskem delavstvu in njegovi organizaciji. Kdor lista ne bi mogel naročiti, naj ga takoj vrne, da se mu ne bo pošiljal zastonj, ker delavska organizacija in delavski list nimata kapitalističnih rezervnih skladov.
pa obratno znižujejo. — Ta lep korak Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani z velikim veseljem beležimo. Naše gibanje je vseskozi posvečalo družini posebno pozornost in iskreno pozdravljamo vsak korak, ki družino moralno in gospodarsko podpre. Želimo ob tej priliki, da bi Jugoslovanski tiskarni sledila tudi druga podjetja, saj je to predvsem krščansko, prav tako pa tudi socialno in narodno delo.
Dupličani v boju za boljši košček kruha
Naš boj za vsaj delno kritje višjih stroškov, k; jih je povzročila draginja, še ni končan. Podjetje Remec in Co. še vedno vztraja na svojem odklonilnem stališču. Na poravnalni razpravi na okrajnem glavarstvu v Kamniku na dan 22. decembra 1939 je utemeljeval zastopnik podjetja svoje zadržanje z istimi razlogi kot na razpravi dne 9. decembra 1939, češ da podjetje zaenkrat ne prenese 'povišanja. V glavnem zaradi tega, ker ni moglo podjetje še zvišati prodajne cene svojim izdelkom in pa ker ni še urejeno vprašanje z giavno konkurenco — z Mundusom v Varaždinu.
Nekaj bo gotovo resnice na teh trditvah. Vsega pa ne moremo verjeti, ker vemo, da se izdelki prodajajo že dalj časa po višjih cenah.
Ra/.prava se je zaključila brez uspeha in je druga razprava določena za 30. december 1939.
Delavstvo je še vedno enotno in bo ostalo do konca boja za svoj obstanek.
Za zvišanje plač delavstvu tudi pri javnih delih
V petek 22. decembra se je oglasila pri banu dravske banovine delegacija zastopnikov delodajalcev, strokovnih organizacij in Delavske zbornice ter g. banu predložila pismeno vlogo glede povišanja plač delavstvu, ki je zaposleno pri javnih delih. Poleg tega pa tudi predlog, da se izvrši sprememba v zakonu o drž. knjigovodstvu, da bo mogoče zaradi sedanjih draginj-skih razmer zvišati že sklenjena in prevzeta javna dela, v kolikor se bo podražilo delo in material.
Tozadevna vloga je bila tudi od strani delegacije ustmeno obrazložena.
Enaki koraki so bili storjeni v banovini Hrvaški, poleg tega pa so se vršile intervencije v ministrstvih.
Iz centrale
Vse naše skupine in tudi posamezne člane-ice lepo prosimo, da nam takoj
§lača jo Delavski koledarček za 1.1940. eveda samo tisti, ki te delavske dolžnosti že niso storili. Mogoče ima katera od skupin še nekaj izvodov od posameznikov neplačanih — jim zaradi tega ivetujemo, naj skupina sama založi in centrali nakaže cel znesek, da so nam tako prihrani nepotrebno delo.
Blagajnik JSZ.
DELAVSKA PRAVICA
1940 — St-1 — 3
Novoletna misel
Po lepih božičnih praznikih se z naglim korakom približujemo slovesu starega leta. Le dober teden nas loči. Kakor da bi bili namenoma božični prazniki po svoji globoki pomembnosti za človeštvo nekak duhovni uvod ob vstopu v novo leto. In res. Če bi človeka enega kot drugega spremljali svctonočni vtisi skozi vse leto, da bi
v svojem vsakdanjem življenju tudi delal tako kot čuti v skrivnostni sveti noči, prav gotovo bi bilo življenje na svetu lepo.
Toda življenje samo gre svojo pot, čeprav se za hipec človek morda usta-
vi ob lepih krščanskih praznikih. Kajti kakor hitro se drugi dan kolesa zopet zavrte in zapojo svojo monotono pesem, je človek zopet tisti, kakor je bil prej. Kupčija, denar, dobiček, nagrade, lepo brezskrbno življenje, uživanje do konca...
To je kratka oznaka današnjega človeka. In čas, ki ga sedaj preživljamo, ni prav za prav nič drugega kot cilj, kamor je človeka pripeljala njegova sla po neomejenem uživanju zemeljskih dobrin. Saj računi, ki se_ sedaj z vso krutostjo zaključujejo, niso samo od danes, niti ne od lanskega leta, z vso gotovostjo trdimo, da vsi ti računi datirajo še daleč pred svetovno vojno leta 1914. Ker leto 1918. ni likvidiralo zadnjega računa, se je vsa bolezen v človeštvu po svojih bacilih razvijala dalje, dokler ni prišlo ponovno do obračunavanja. Ni važno, kakšen je bil zunanji zaključni učinek zadnje svetovne vojne, važno je notranje duhovno vprašanje. In vse kaže, da zadnje štiriletno krvoprelitje ni še rodilo novega človeka, ki bi bil sposoben in vreden trajnega miru in blagostanja.
Z mesecem septembrom smo znovn stopili v dobo krvavega obračuna, fctiri mesece že traja to strašno novo gorje za človeštvo. In danes, tik ob vstopu v novo leto, je ozračje še veliko bolj zatemnjeno kot je bilo pred štirimi meseci. Ne le, da nihče ne ve povedati, kako dolgo bo trajala nova svetovna vojna, niti ne vemo, kakšen bo njen razvoj tekom enega meseca, kaj šele morda v spomladanskih dneh, ko ves svet pričakuje njen najširši razmah.
To je dovolj zgovoren dokaz današnje silne duhovne zmedenosti v človeštvu. Narodi se ne razumejo več med seboj. Ne le zato, ker morda vsak narod govori svoj laisteni materinski jezik, saj se ljudje enega naroda ne razumejo. Slovenci govorimo vsi slovenski jezik, toda poglejmo si iz oči v oči, pa bomo videli, koliko je med nami, ki nas je vseh skupaj en dober milijon, skupnosti, koliko je medsebojnega razumevanja, spoštovanja in toliko potrebne ljubezni.
Kdo naj pornvna te velike spore v današnji človeški družbi? Kdo naj pomiri ljudi med seboj, kdo posamezen narod in kdo narode? Vsi ljudje smo potrebni miru, smo potrebni notranjega, duhovnega. Da je zunanji le
Pogledi
(Nadaljevanje in konec.)
Stalin pa, ki je uničil rusko revolucijo, računa s poljsko, nemško in ne vemo kakšno revolucijo še, ki naj bo sredstvo za rusko zunago. Poleg beloruske in ukrajinske bo ob primetnem času oklical tudi nacionalno poljsko sovjetsko republiko. Kdaj in kako, to bomo videli. To ozemlje bo morda postalo magnet, »rdeči Piemont« za ostale poljske predele. Ideja obnovi jene Poljske dobi drugačno podobo. Lahko se zgodi, da Anglija in Francija ne bosta več našli tiste meščansko-fašistično navdahnjene Velike Poljske, ki bi jo hoteli obnoviti.
Toda ne bo ostalo pri »Sovjetski Poljski«. Ruska armada ima poleg panslavističnih še »svetovno revolucijske« cilje. Prav lahko se zgodi Chamberlainu, da se bo nekega jutra zbudil in z grozo opazil, kako je britansko svetovno cesarstvo, glavnega nosilca kapitalizma, napadel »svetovni boljševizem«. Ta boljševizem ne bo imel več nobene poteze Leninove revolucije, niti več njenega romantičnega nereda, zato pa bo imej vsa znamenja staroruskega in novopruskega militarizma. Cham-ber'ain je verjetno že pozabil, kar sta s Hitlerjem govorila v Monakovem: da boljševizem ne sme zmagati.
Kdor opazuje dosedanje ruske korake, vidi, da bo Hitlerja za Chamberlaina odstranil Stalin. Tudi pot je precej jasna. Država, ki je gospodar-
navidezni mir le polovičen, nam dovolj zgovorno dokuzuje leto 1918.
Kratek odgovor je na to vprašanje: V človeštvu manjka danes pravega, živega in dejavnega krščanskega duha. Tistega duha in tiste blagovesti, ki so jo oznanjali svetonočni angeli:	Mir
ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Mir tistim ljudem, ki dobro hočejo vsem in vsakomur, ki so si bratje med seboj in sinovi enega Očeta. Mir tistim ljudem, ki ne poznajo krivice in sovraštva, ampak samo pravico in ljubezen. Ko bo v človeštvu zmagala ta blagovest, bo nastopila zanj doba res trajnega miru. Takrat ne bo razrednega boja, ne socialnega sovraštva, ne nacionalnih imperialističnih stremljenj, takrat ne bo umiral človek zn blagodat svojega sočloveka, niti narod na korist močnejšega naroda.
Kje smo danes še od te dobe? Daleč in daleč še vedno bomo, dokler bodo te besede človeku nesmisel in utopija. Toda, trpljenje in žrtve bodočih dni bodo človeštvu vedno bolj odpirale spoznanje in ga duhovno pri-
sko na milost in nemilost izročena močnejši državi, mora prej ali slej sprejeti tudi vse pogoje, ki jih ta postavlja.
Kaj pa, če bodo nemški generali spoznali, da je nemško delavstvo pripravljeno korakati proti zapadnemu kapitalizmu samo pod neko drugo zastavo. Ce treba uvesti to zastavo, ali bodo Rusi še pošiljali svojo pomoč?
Postavimo lahko še celo vrsto vprašanj. Kaj bo storila buržoazna, kaj fevdalni krogi, kaj monarhisti, kaj katoličani? In končno: kaj bo z ostanki 'proletarskih strank, ki sicer niso več organizirani, pa vendar še živijo v svojem nekdanjem upanju in katerim je komunizem grozota toliko bolj, kolikor bolj napoleonski je v Rusiji in kolikor bolj postaja podoben nacizmu. Ali je treba z vsem tem še računati?
Gotovo je to postavka — v računih Anglije in Francije. »Uničenje hitle-rizma«, ki sta ga napisala na svojo zastavo Chamberlain in Daladier, ibi bilo negativen cilj, če ne bi stalo v ozadju upanje na obnovitev republikanske ali ustavno-monarhistične Nemčije. Angleži danes gotovo že čutijo, da morajo tekmovati z Rusi, kdo bo na novo oblikoval Nemčijo. Anglija bi morala vzpostaviti meščansko nemško državo, ki bi zapirala na celini pot svetovnemu komunizmu. Rusi pa morajo vzpostaviti komunistično nemško silo v Evropi, če hočejo neovirano zre-volucionirati Azijo. Penspektiva je torej zelo velika.
Odkar stojijo Rusi na Karpatih, je
bliževale tej večnostni resnici, kajti ključ ponovnega miru in blagostanja je edinole v Bogu, ki je ustvaril vse ljudi za tuzemsko in onostransko srečo z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Ko si ob vstopu v novo leto želimo, da bi bilo novo leto srečno in zadovoljno za vsakogar, moramo vedeti, da je ta sreča in zadovoljnost v pretežni meri odvisna od človeka samega. Vedeti moramo, če bomo vsi taki, in tudi tako delali, da bo življenje naše na znotraj in zunaj lepo, bo dal naši dobri volji svoj blagoslov tudi Vsemogočni. Le tako bomo ustvarjali nove čase in vsak posamezen človek bo doprinesel svoj del lepši bodočnosti našega delovnega slovenskega človeka in tudi svoj delež h končni poravnavi težkih računov današnjih dni. Ž. S.
Srečno in blagoslovljeno Novo leto želi vsem članom in odbornikom strokovnih skupin kovinarjev jsz odbor Strok, zveze kovinarjev.
dobil stari Mussolinijev »Pakt štirih« znova veljavo. To je glavna kapitalistična ideja, ki je bistvena za ohranitev kapitalizma. Dozdaj je izpod-letela le zaradi notranjih nasprotij v kapitalističnih državah, ker sta stali dvema »posedujočimu« dve »neposedu-joči« nasproti in tako je še danes. Vsebina rimske politike groženj pa je bila, izsiliti od posedujočih koncesije in potem ustvariti zvezo evropskih velesil proti Rusiji. Da je bi’o tako malo uspeha, je poleg angleško-fran-coskega nerazumevanja kriva tudi nemška samovoljnost. Hitler je onemogočil zamisel, ko je vzel Češko in razrušil poljski branik proti Rusiji. Ali je še mogoče, rešiti ta pakt? Potem bi se morala obnovljena meščansko-monar-histična Nemčija 'kot nekaka podružnica ali tovarišica Anglije udeležiti obrambe proti napadajoči Rusiji, zu kar bi dobila kolonije. Take Nemčije pa ne bo, dokler zaveznika ne zmagata v vojni. Tudi Hitlerjevi prijatelji v Angliji in Franciji le niso obupali. Njihovo stremljenje gre za tem, naj se Hitler sam pobota is kapitalističnim zapadom in pridobi v zvezi štirih od’o-čilno premoč, da bo lahko kot vodja Evrope začel boj proti Rusiji. Cham-berlainove in Daladierjeve izjave pa kažejo, da na Hitlerja kot morebitnega zaveznika ne mislita več. Izbira je zdaj po sili razmer le: ali meščanska Nemčija na strani Anglije, ali državno-kapitalistična Nemčija na strani psev-dosocialistične, stalinsko - napoleonske Rusije. Ta izbira ni prišla po Cham-
V novo leto
Vsakdo se povprašuje ob začetku novega leta, kaj vse mu zakriva to leto. Tudi služkinja si stavlja to vprašanje.
Zaveda se, du jo čaka največ garanja in marsikatera druga neprijetnost. Zavedna služkinja pa tudi ve, da si mora v bodočem letu svojo usodo tudi sumu ustvarjati in se za svoj poklic vedno bolj izpopolnjevati. Toda s kakšnimi sredstvi?
Tako izoblikovanje samega sebe je možno edino v lastni strokov li organizaciji, t. j. v Poselski zvezi.
Poselska zveza je bila v preteklem letu neustrašeno na strani svojih članic, se borila za njihove pravice in skrbela za njihovo strokovno in duševno izobrazbo. S tem eianom gre tudi v novo leto. Njen uspeh bo pa še večji, čimbolj bo služkinje prevzela zavest, da morajo biti organizirane in da je njihovo mesto le v »Po3elski zvezi«.
Ko pošilja »Poselska zveza« vsem svojim članicam novoletna voščila, z željo, da bi bile v novem letu čimbolj srečne, jim polaga tudi na srce, da se tudi v novem letu zvesto drže svoje organizacije; da izpolnjujejo točno napram njej svoje obveznosti; da z njo vztrajno sodelujejo, zlasti pa, da postanejo prave apostolice in da pridobe čim več novih članic.
Poselska zveza.
Količevo
Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem 3e najprisrčneje zahvaljujem, ker so tolažili v bolezni mojega brata Antona Juvana, delavca v tovarni slamnikov in klobukov »Uni-verzale« v Domžalah. Prav iskrena zahvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti v tako veličastnem sprevodu. Zahvaljujem se njegovim tovarišem in tovarišicam za prekrasni venec. Prav tako tovarni »Univerzale« in še vsem, ki ste prinesli cvetja. Posebna zahvala gre dobskemu organistu gosp. Grošlju, ki je vodil del. pevski zbor, za v srce segajoče žalostinke. Vsem delavcem in delavkam tovarne »Univerzale« in Bonačeve tovarne ter nadalje vsem, ki ste pohiteli od blizu in daleč na zadnjo pot pokojnega brata, prisrčnu hvala. — Frančiška Juvan.
Dobro in poceni kupite vse vrste špecerijskega in manufaktur n ega blaga pri
RUDOLF KOLARIČ
na Brezovici In Drasomerju
želi srečno novo leto!
«
berlainovi volji, kajti popustljivejšega Hitlerja bi bil on sprejel.
V nevtralnih državah nastaja največja težava za socialiste, ki bodo morda morali nekega dne z orožjem v roki braniti ostanke kapitalizma proti »prvi socialistični državi sveta«. Ali naj simpatizirajo s socializmom, čeprav se bliža v obliki polazijatskega despotizma? Ali naj upajo, da se bo po zmagi spremenil in privzel demokratične oblike, izgubljeno svobodo po-edinca? Vsem, ki vidijo napredek v tem, da se stari kapitalizem umakne državnemu kapitalizmu v službi imperialistične armade (čeprav se ta sistem danes imenuje »socializem«), je treba priklicati v spomin tole: So stvari, ki jih lahko izgubimo za stoletja ali celo za vselej. K tem stvarem spadajo demokratične pridobitve, čeprav so videti formalne in brez gospodarske vsebine. Svoboda osebnosti, državljanske pravice, kulturne svoboščine, svobodna znanost in raziskovanje, strpnost do osebnega prepričanja, pravico verovanja (versko ali politično) — če to zapravimo, se ne bo vrnilo samo od sebe. Vsaka despotija postane sama sebi namen in zlorablja za to ideologije. Kolikor večja bo svetovna despotija, toliko težji in daljši bo boj za svoboščine.
Tovariš — tovarišica! Izobražuj se! Le izobražen delavec bo mogel uspešno uveljavljati pravice proletariata napram kapitalistični družbi.
Srečno novo leto
Kakor po navadi, bo tudi v novem letu imelo delavstvo z delodajalci razne borbe in pogajanja. Ko pri takih pogajanjih utemeljujejo zastopniki delavstva zahteve po zvišanju plač, se upravičeno opirajo na razne razloge: revščino, družine s številnimi otroki, draginjo, slaba stanovanja, nezadostno prehrano, boiezen itd. Marsikatero podjetje te resnične predloge vsaj deloma upošteva. Večina pa jih menda je, ki nočejo ničesar slišati o tem. Navadno pobijajo vse te trditve s tem — žalibog deloma tudi resničnim — dokazom:	»Pojdimo ob nedeljah in
praznikih, kakor tudi ob dnevih izplačila in poglejmo po naših številnih gostilnah. Kdo so tisti, ki tam največ razgrajajo, plešejo, kolnejo, se pretepajo itd.? Delavci! Če bi ne imeii denarja, če bi živeli doma v pomanjkanju in revščini, bi za take neumnosti ne ostajalo denarja.«
Nehote mora skoraj človek na ta očitek umolkniti, kajti velika težava je podjetju dokazovati, da to ni res. Ce hočemo res biti povsod pravični, moramo — kakor že rečeno — deloma tudi temu potrditi. Toda samo deloma. Da so to le nekateri, da niso vsi taki, to resnico je pri vseh razgovorih težko dokazovati.
Saj človek vsakemu delavcu — bolj kakor kateremu drugemu stanu — iz srca privošči, da ga po celotedenskem napornem delu izpije v nedeljo par kozarcev za potrebo, če mu domače razmere in življenjske okoliščine to dopuščajo. Koliko pa je tudi med delovnimi stanovi takih, katerim čezmerno pitje zelo, neverjetno zelo poveča letne izdatke, po drugi strani se pa pogrezajo v »puf«? Za koliko pre-
potrebnih stvari bi ta težko zasluženi in proč. vrženi denar koristil v družini!
Sledimo torej tudi delavci času in razmeram v tem oziru. Kupimo si vsak za par dinarjev primeren zapisnik. Pričnimo z novim letom beležiti vsak tudi najmanjši izdatek zase in druž.i-no. Vsak mesec pa posebej sešteti in ugotoviti, koliko izdatkov je za prehrano, koliko za obleko, obutev, koliko za tobak, koliko za kurjavo in razsvetljavo, koliko za ^pijačo, za šolo, stanovanje in razno. Če bo ta zapisnik voden vestno in točno, bo končna statistika teh naših izdatkov ob koncu leta zelo zanimiva, poučno, razvidna in večkrat tudi potrebna za marsikateri dokaz, in slednjič bi bila nekaterim tudi kot recept, ki ga bo varoval v bodoče čezmernega pitja.
Glavni namen tega članka pa je želja, da bi se med našim delavstvom in v novem letu čezmerno pitje omejilo. Pijančevanje kvari in ovira vsak napredek in uspeh celokupnega delavstva. Če bi se ob novem letu ves ta zgubljeni čas in zapravljeni denar porabil za prepotrebno izobrazbo, lastno in naše mladine, tedaj bi lahko z vso gotovostjo pričakovali, kar vsem skupaj želimo. Srečno in veselo novo leto.	Delavec.
Odbornikom in članstvu strokovnih skupin rudarjev JSZ želi srečno in uspehov polno Novo
leto 1940	,,
odbor Strok, zveze rudarjev JSZ
f])o ntuik krajih
Kolikor veš, toliko veljaš!
Da živi delovni človek v slabih razmerah, da je izkoriščan, neupoštevan, da je v veliki meri nezaveden, se ima zahvaliti predvsem svoji nizki kulturni stopnji, svoji nevednosti, odnosno neumnosti, kakor to pravimo z vsakdanjo besedo. Ne mislimo pri tem na šolsko izobrazbo, na študiranje v gimnazijah iin podobno, dasi ima delovni človek do tega iste pravice kakor bogataš, pa tega zaradi denarniih prilik ne more uresničiti^ ne, mislimo predvsem na ono življenjsko izobrazbo po kateri dobiva človek nek življenjski smisel, delovni človek pu predvsem temeljit vpogled v svoj stan, v razmere v katerih živi, da more tako končno povedati, kako je 'i. njim in v kakšnih odnosih je do družbo in svojega bližnjega okoliša. In prav, ker delavstvu tega v veliki meri primanjkuje, prav zato je na vsej črti zaostalo, prav zato je tudi v veliki meri izrinjeno od javnega udejstvovanja in mest, katera mu pripadajo. Res je sicer, da so številni med njimi, ki se tega prav dobro zavedajo, toda kaj hočejo, ko pa je še vedno večina, ki svojega položaja niti ne pozna in tako v javnosti svojih teženj in zahtev ne uveljavlja, zaradi česar ostanejo tudi tisti poedinci sami. kljub teimu, da so na pravi poti.
Da povemo še z drugimi besedami. Danes je med delavstvom polno godrnjanja, udrihajo po gostiLnah, udrihajo čez razmere in slabe čase na cesti, v tovarni in doma. Ne vem, če so bil kdaj časi, ko so take »junake« uvrstili mod preudarne in zrelo ljudi? Mislim, da še nikoli, najmanj pa še danes. Vse tisto godrnjanje, ki sc je začelo in nehalo z udrihanjem ter razbijanjem po mizi in krepkim pri-mojduišanjem, vse to je silno klavrno spričevalo za delavca na eni strani, na drugi pa mu vse to tudi še ni nič koristilo, samo osmešil sie je kvečjemu! In takih je danos še minogo, pristopi k njim pa jiim govori, recimo o mezdnem gibanju, o pomenu urejenih razmer med delavstvom in delodajalcem, o najpomembnejših točkah socialne zakonodaje, vprašaj ga ikaj je Delavska zbornica, kaj se pravi biti organiziran — ne bo ti mogel pametno odgovoriti! Značilni so odgovori vseli teh: Kaj mi vse to pomaga, vse siku-paj je »en< hudič... Tako ščitijo .svojo puhlost, to je visa izobraizba! In kaj naj vedo o svetovnih nazorih, o meščanski in delavski politiki, :kako naj bo ta del človeštva zastopan v javnih in državnih ustanovah?! Če namreč vsega tega ni, potem tudi ne moreš pričakovati, da bi se dotični (potegovali za svoje pravice, če so jim ogrožene, kako neki, ko pa jih niti ne pozna!
Kolikor znaš, toliko veljaš ... Pri nas je oiboje še malenkostno, kljub temu, da imamo že dosti razveseljivih dokazov o 'kulturni višini in _ življenjskem razumevanju posameznikov, katerim se ima delavstvo kot celota tudi
zahvaliti, da mu ne gre še slabše kakor bi mu lahko šlo.in to upravičen« samo zaradi svoje malomarnosti do izobrazbe, do širjenja svojega umskega oibzorja, kar mu more biti) samo v prid.
In vsi ti morajo svoje poslanstvo med zanikernimi nadaljevati. Uspeh bo prav gotov. Sredstev nam namreč za vse to ne manjka. Prvi pripomoček pri vsem tem je tisk. Pomembnost našega delavskega glasila smo na tem mestu že neštetokrat poudarili, danes bi spregovorili nekaj besed še o mesečnih revijah.
Zaveden iin s tem že razumnejši delavec ve, da mu je potrebno za širjenje njegovega znanja vedno znova in znova zajemati iz bogastva današnjega tiska. On tudi ve, da zanj ni najpotrebnejše, da bere prazne članke in meščansko razpravljanje o različnih, njemu odmaknjenih zadevah. Delavec ve, odnosno bi moral vedeti, da je zanj pred vsem važno njegovo življenje in vse kar je z njim v tesni zvezi. Vse to bi delavec moral brati, o vsem tem bi delavec moral vedeti, znati, zavzeti svoje stališče in postaviti izhode, ki so zanj važni in živ-ljonskega pomena.
Naše revije so z delavskega stališča |X>sobno v današnjem času postale resnično bolj življenjske. Sicer se je ves ta preobrat hudo poznal v kulturnem gibanju med Slovenci, toda bil je potreben in nujen. Na drugi strani pa smo tudi opazili, da je ta kulturna stran med Slovenci šla za delavstvom, ki je že prej prelomilo zveze z onimi, ti z njim niso imeli čistih pogledov.
S tem so za nas postale tudi revije nekaj nujnejšega. Ne da bi razpravljali o vseh revijah, moremo takoj reči, da nam je po ideji in smeri najbližje »Dejanje*, ki hodi nekako isto pot, kakršno je že hodila in še hodi naša krščanska socialistična organizacija. Vemo sicer, da tudi ta revija, ker je namreč vseslovenska in za razne stanove, ne more popolnoma zadovoljiti, vendar je vsebinsko pretežno življenjsko važna za delovnega človeka, ki more iz nje dobiti bogate ugotovitve, ki mu uspešno služijo kot posamezniku ali celloti. Že samo s tega vidika bi bilo nujno in nad vse priporočljivo, da bi lep del našega članstva imel to revijo naročeno, uredništvo pa naj se čimbolj trudi, da tudi delavstvu z vsebino kolikor je mogoče ustreže.
Kolikor veš, toliko veljaš! Razumljivo je, da so tudi knjige za nas velikega pomena — prod vsem pa seveda tudi denar... Vemo, da je težko z njim, da imamo 'komaj za kruli, toda delavska zavednost bo našla izhod tudi pri tam. Zavedajmo sc, da s tem nekaj žrtvujemo, kjer pa so žrtve, tam pa je tudi gotov uspeli!
Z izobrazbo iin božjo pomočjo_ v novo leto!	Ji-
Pogajanja za podaljšanje kolektivne pogodbe stavbincev
Laško
Laško je sedež dekanije, glavarstva, sodišča, davkarije. Tudi dve občini imata tu svoje sedeže in sicer Laško in Sv. Krištof. Pred priključitvijo občine Marijagradec k laški občini je bil tudi še sedež tretje občine. Na ozemlju občine Laško sta dve tekstilni tovarni, gostilničarska pivovarna in termaLno kopališče, ki je last OUZD v Ljubljani. V občini Sv. Krištof pa je rudnik Huda jama ter termalno kopališče Rimsko toplice, last Nemca Ulicha. V kra-ju Rečica je bila dograjena in spomladi blagoslovljena moderna cerkev, tam blizu je bila nadzidana šola, tako da je dobila nov trakt z dvema učnima sobama in ima šola sedaj tri razrede 7. do 150 učenci. Vas Tremerje je preji enim mesecem dobila elektriko s priključkom na celjski vod. Na drugem koncu občine pa je sedaj dograjen nov transformator, ki pa dobi elektriko od glavnega falskega voda. Razsvetljene bodo tri vasi v občini Hrastnik-Dol in štiri v občini Sv. Krištof, kakor tudi župna cerkev pri Sv. Jederti. Lani naj bi se gradila v Laškem samotna tovarna. Odločilni gospodje pa so to odklonili, češ da jim tovarna preveč pokvari zrak. Ta naj bi stala na desnem bregu Savinje. Sedaj pa nekdo namerava urediti tovarno ali večjo delavnico na levem bregu. Mogoče bo ta imel več sreče. V Laškem so nastavili občinskega uslužbenca. Trije od vodilnih gospodov so za sveto imeli obljubljeno to mesto. Zgodilo se je pa gospodom kot fantu, ki je trem obljubljal zakon. Samo eno je vzel, na ostalih dveh pa je našel hude napake. Tudi ti kandidati, ki niso bili sprejeti, imajo menda napake. Neki Laščan je rekel, da je eden premajhen, drugi pa ima preveč otrok. Pri teli je pa huda zamera. Obljubljati ljudem to, kar jim dati ne moraš ali ne misliš, menda ni čednost.
Solčava
Delo v naši skupini smo poživili. Začetno navdušenje za organizacijo je pozneje popustilo, in sicer zaradi tega, ker nismo imeli pravega vodstva. Sedaj je prevzel vodstvo skupine predsednik tov. Gregor Krumpečnik, ki, je kot vztrajni organizator porok, da bo naša skupina zrasla in zbrala v JSZ ne samo delavce iz Solčave, ampak tudi iz Luč. S tem bodo delavci vseli krajev gornje Savinjske doline zbrani v JSZ. Ostali odborniki so: podpredsednik Jurij Selišnik, tajnik Prodnik Kristan, blagajnika Franc Komar in Vinko Praprotnik, gospodar Knez Anton, odbornik Rihar Albin. V nadzornem odboru so: Ožep Janez, Štabe Peter in Miha Plesnik.
JSZ je (predložila zahtevo za povišek plač v podjetjih Ikovic in Klemenšek v Solčavi. Zastopnik JSZ tov. Grošelj je v ta namen dne 17. decembra imel z navedenim podjetnikom pogajanja. Pri pogajanjih z g. Ikovicem je bil dosežen lep uspeh. Zvišajo se plače delavcem na išihtnem delu od 35 na 42 dinarjev in to za zimske mesece. Plače letnim akordantom se zvišajo od 55 na 45 din na dan. Dalje se bo odslej izvajala tudi socialna zakonodaja, bolniški teden in drugo, kolikor se že doslej ni izvajalo. Slabši je bil uspeh pri Klemenšku. Navedeno (podjetje je pristalo za december na povišek urnih plač od 20 do 40 par. Novo povišanje bo v januarju. Saj tako je obljubil g. podjetnik.
Ljubno
Skupina lesnega oziroma žagarskega delavstva bo imela svoj redni občni Kbor 6. januarja ob 2 popoldne v gostilni Mecenovič v Radmirju. Ker je občni zbor važen za vse naše člane, prosimo, da se ga vsak udeleži. Na občni zbor pride tudi zastopnik centrale. Na občnem zboru bomo izvolili novi odbor. Novi odborniki naj si vzamejo za zgled ostale organizacije JSZ, da bodo tudi v najhujši borbi vztrajali kot možje na mestu in delali za dobrobit našega članstva in organizacije. Prvi, to je današnji odbor je pridobil zrio mnogo vsem žagarjem v gornji Savinjski dolini, posebno pa še onim, ki še stojijo izven organizacije. Zato je treba pridobiti za našo JSZ tudi te. Prosimo vse člane, ki bodo izvoljeni za katero koli funkcijo, naj jo vsak sprejme 7. veseljem. Kajti prav vsak ,3e mora privaditi strokovnemu delu tudi kot voditelj odnosno funkcionar.
Nazarje
Obveščamo vse delavstvo, da se bo vrtšil članski sestanek naše skupine v nedeljo 31. decembra v delavski sobi, obrat 1„ ob 10 dopoldne. Ker se bo na sestanku obravnavalo vprašanje delovnega časa, je doižnost vsakega delavca in delavke, da se tega sestanka prav gotovo udeleži. Preden boš glasoval, dobro premisli, kaj je koristno za delavstvo in za tebe. Nato šele se odloči in oddaj gla-s. Na sestanku bo imel vsak priložnost, da pristopi v organizacijo. Zavedajmo se, da je le po organizaciji mogoč uspeh. Zaradi tega ne premišljajte, ampak korajžno stopite v armado že organiziranih borcev. Ker je leto 1939. že v zatonu preteklosti, prosita tajnik in blagajnik, da oddajo vsi člani in članice svoje legitimacije, da se nalepijo znamke za že plačano članarino.
Kranj
Vse strokovne skupine JSZ v Kranju žele svojemu članstvu, prijateljem in inserentom prav srečno in blagoslovljeno novo leto, obenem pa priporočamo članstvu, naj kupuje pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu.
Vir
V nedeljo 31. decembra ob 8. uri se 1)0 vršil sestanek naše skupine pri Ma-rinceljnu v Dobu. Ker je sestanek zelo važen zaradi nastale situacije v tovarni, naj nikogar ne manjka. Obenem opozarjamo, da zaostanke na članarini {M)ravnate do 'konca tega leta.
KDM Sostro
Čeprav je delo temelj visega bogastva in gospodarstva, ima kljub temu zelo nizko vrednost. Delo delavca danes ni vredno niti toliko, da bi preživljalo njega in družino, dočimi raznim kapitalistom ali samo njihovim lastnikom in solastnikom donaša velike dobičke. Že to kaiže gnilobo družabnega nereda, ki nujno kliče po preureditvi. Ker pa pravico, ki je nam prvenstvena — ne miloščina — ne moremo takoj doseči zaradi ustroja družabnega reda, se moramo začasno tudi zatekati k miloščini, kajti lačni brezposelni brezdomci in njihove družine ne morejo čestokrat niti dneva čakati.
Zato je KDM po svoji moči izvedla 17. XII. božičnico v dvorani g. Habiča z ljubkim sporedom in obdarovanjem najpotrebnejših. Tov. Trtnik je uvodoma razložil zakaj smo dolžni na tem polju z vso aktivnostjo delovati. Z lepim govorom je tov. Zupančič orisal bedo in trpljenje nekaternikov in delo ite akcije. Mali Klemenc je opozoril na nekaj sodobnih hib, v tem, ker bežijo ljudje od Kristusa, posebno mladina, ki jo ima Jezus tako rad. Ljubki Jezuišček (šubljeva C.) je povedal zakaj pride najrajši med trpeče, da z njimi trpi in jih tolaži. Obdaroval je 34 revnih otrok z obutvijo, blagom za obleke, perilom in z zvezki. N ek a j ubožnili družin je dobilo v trgovini razno blago za prehrano.
Ni bilo veliko, če bi vsaj nekateri lxVlje stoječi, razumeli in čutili trpljenje trpečih, bi bilo tudi, tu marsikaj drugače. Vsem darovalcem pa naj božje dete poplača.
Tudi ostali program je bil zelo lep; deklamacije, posebno lepo božično petje, pri katerem je sodelovalo vse občinstvo, ki ga je vodili tov. Jančar. Udeležba je bila zelo lepa.
Ker je v današnjem težkem času potreba vedrega duha in dobre volje z zdravo, pošteno in ceneno družabno zabavo, zato priredi KDM »Silvestrovanje« 31. t. m. z zelo zabavnim in pestrim sporedom. Začetek bo ob 17 zvečer v dvorani gostilničarja Habiča v Sadinji vasi. Vsi vljudno vabljeni!
JOSIP ŠUŠTARŠIČ
mehanična delavnica Ljubljana-Vič, Tržaška cesta št. 92
Jemljem v shrambo kolesa, motorje in strokovno popravljam, emajliram, kromam po najnižjih cenah. Lastna izdelava trikolic od 1800 din naprej.
Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu!
Svobodne delavske strokovne organizacije so glede na odklonilen odgovor stavbnih podjetnikov, da odklanjajo podaljšanje kolektivne pogodbe za leto 1940., predložile Inšpekciji dela predlog, da na podlagi člena 19., točke 2. skliče tozadevno razpravo. Ta razprava se je vršila v petek, dne 15. decembra v sejni dvorani Delavske zbornice. Razpravo je vodil g. inšpektor Gorjanc. Razprave so se udeležili zastopniki delodajalcev kakor tudi delojemalcev.
Delavska delegacija je ugotovila, da je bil v sredini oktobra stavljen delodajalcem predlog za podaljšanje kolektivne pogodbe in predložene tudi nekatere korekture. Delodajalci strokovnim organizacijam niso dali odgovora, pač pa so poslali kr. _ banski upravi spomenico, v kateri so izjavili, da odklanjajo podaljšanje kolektivne pogodbe gradbenega delavstva za leto 1940. vse do tedaj, dokler ne bo: 1. kolektivna pogodba veljavna, odnosno obvezna, tudi za vse samoupravne oblasti, ustanove, privatnike itd., ki izvajajo gradbena dela v lastni režiji.
2. Dokler ne izide in ne bo uveljavljen zakon o pobijanju šušmarstva.
3. Dokler se ne izpretnene določila 8 47. o. z., ki dovoljuje dela v lastni režiji pod nadzorstvom, ki se pa ne izvaja, marveč izvršujejo taka dela šušmarjl pod kritjem nekaterih brezvestnih imetnikov obrti.
Prepis te vloge so prejele tudi strokovne organizacije. Na istem stališču je stala delodajalska delegacija tudi o priliki razprave 15. decembra. Zastopniki delavstva so ugotavljali, da bo ta položaj zelo kvarno vplival na delavstvo in da bi bila velika škoda, če bi se kolektivna pogodba ne podaljšala. Delodajalci so izjavili, da pogodbe v takem obsegu v nobenem primeru ne bodo več sklepali, ako bodo že sklepali novo, ta ne bo tako obširna in bo vsebovala samo mezdno
MALI OGLASI
P0S4MEZN* 8ESEO« 60 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
Toplo se priporoča knjigoveznica KRAŠOVEC RUDOLF, Ljubljana, študentovska ulica ?. Sprejema vsa knjigoveška, kartonažna in galanterijska ter ostala v to stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izdelave, po zmernih tenak.
tarifo. Vse, kar je že po zakonu itak določeno, pa naj izpade, ker ustvarja samo zmedo in sodišče določb kolektivne pogodbe n. pr. 8 219. ne upošteva. Delavska delegacija je dalje stavila tudi predlog za zvišanje plač, ki naj bi se zvišale od 1. decembra dalje /a 20% na sedanje mezde. Delodajalci so izjavili, da razumejo delavski položaj in da je v resnici potreba po zvišanju mezd, vendar jih za dela, ki so jih prevzeli na licitacijah, ne morejo zvišati, pač pa so pripravljeni
Delmadui
•LASILO uICanrkksa delovnega ljudstva
PRAVICA
lika}« vsak ftetrtok pouoldn«, t prim*-ni prtulki dan pr«J. — Ur«tr\Hvo ln sprava )• t LJnblJnnl, MikloiKsTa o*-■U n-I. —	rnklamaol]*	1«	na-
reftuln* aa opravo, MlkloAtear« tS-1. Oglasi po oanika. — Tnlofon »Ut. «40. SUTllka po»t. dekoTneifa raAana 14.JM.
P Mamama ItdTllka 1 dla. Naro«alna: M 1 mm« 4 din. ta «»trt Uta 1» dtn, aa pol Uta Si din, «a ra* leto 4« din. ®a«ajatTo moneZ-no 7 din. Utno 70 din.
DrajmJ« In odgovarja Roamaa Jotko t IJabljanl. tidaja t« kon»orolJ »Dolav-»k* pravloa« SraAke fjmar. LJuh])»n». >l»ka Zadrataa tlakama r. i. * o. «. r Ljnbljanl. Trr<ava a. IT (Mak* RUJonl
zvišati za nova dela in morda bi mogli zvišati še za privatna dela, v kolikor bi mogli povišati že sklenjene pogodbe.
Debata se je v glavnem sukala okrog vprašanja, kako doseči zvišanje pri že sklenjenih pogodbah za javna dela, ki pridejo največ pri tem v poštev.
Rezultat razprave je bil ta, da se je določila komisija, ki naj izdela vse potrebne predloge, kakor tudi, da izvrši tako na banovini kakor pri ministrstvih v Belgradu potrebne intervencije, da se ta vprašanja čimprej urede. V to delegacijo so imenovali enega člana delodajalci, enega pa delojemalci. K sodelovanju pa sta se pritegnili tudi Zbornica za TOI in Delavska zbornica. Delodajalci so dali še izjavo, da bodo predloge delojemalske skupine proučili in dali odgovor, v kolikor bodo mogli zvišati mezde stavbnemu delavstvu.
Gotovo je, da bo stavbinsko delavstvo še nadalje vztrajalo, da se zvišajo mezde primerno draginji, še bolj pa na tem, da se tudi za leto 1940. sklene nova kolektivna pogodba. V tem namreč vidi delavstvo poroštvo, da se bo moglo delo mirno razvijati, ker bi sicer lahko prišlo do kakih neprijetnih motenj, kar gotovo ni v dobrobit ene kakor druge strani.
IEPO IN POCENI
tiska časopise, knjige, revije, letakeindrugo
* ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67
Mehanična delavnica a kolesi
J. DOLINAR
BREZOVICA 105 pri Ljubljani
Sprejema kolesa po najnižji ceni v shrambo. — Emajliranje, po-k romanje in splošna popravila.
Srečno in veselo novo leto Vam želi
JAMNIK
trgovina in gostilna VRHOVCI št. 6
Veselo in srečno novo leto Vam želijo:
Ivan Bitenc, Kranj
dvokolesa, motorji, šivalni stroji ter deli
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom kavarna in restavracija
Union“, Kranj
91
Hotel „Stara pošta“ Kavarna
želi vsem delavcem In delavkam srečno in blagoslova polno novo leto. Se priporočata
JANKO RANT
Fran in Francka Lieber
Kranj
pecerijska trgovina KRANJ, tel. 65,
nadrobno in debelo brzojav RANT
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim
aoslom aosl"n' Lukež Franc, Kranj
MARTA POLLAK
gostilna
PLANINA, Huje U
Priporoča se cenjenim gostom še za nadaljnji obisk.
I
LEKARNA
MR. M. RAUCH
KRANJ
Mestni trg
Oddaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn
LEKARNA KOŽELJ
JESENICE
TISKARNA
»KOLEKTOR«
Albin Pogačnik
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
Telefon interurban štev. 4
Srečno novo leto Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se jim še nadalje toplo priporoča
Jože Vidmar
manufakturna in modna trgovina Centrala KRfiNJ - podružnica TRŽIČ
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
SMOLEJ ALOJZIJ
/kleparstvo in vodovodna napeljava KRANJ
MARTIN JOVANOVIČ
JESENICE gostilna pri »Bremcuc Dalmatinska vina, ribe.
Gostilna in trgovina
ANDREJ CUFER
JESENICE
Srečno novo leto 194«. želi
M. KANDUČ
naslednik modna trgovina
KRANJ
Srečno novo leto želi
PAVLA RABIČ
trgovina manufakture, usnja in čevljarskih potrebščin
KRANJ
SCHILLING DRAGO
konces. dektrotehn. podjetje KRANJ
Moda, manufaktura, galanterija, salonska .konfekcija
SATLER LESJAK
JESENICE
Gosposvetska cesta 13
FRANC PETERNEL
krojaštvo in zaloga oblek LAŠKO
PINTAR ROZIKA
modistinja
JESENICE
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
FUJAN FRANC
pečarstvo POLJE, VODICE, zaloga Kranj
Priporoča se za nadaljnja naročila.
Srečno in veselo novo leto želi vsem delavcem in delavkam ter se priporoča še v nadalje
PAVEL KONCILJA
gostilna »Pri Peterčku«
Cencič in Kozel
gorenjska oblačilnica 0 ooičita srečno in veselo novo leto
ter se priporočata za nadaljni obisk
STEKLARNA
HLEBŠ
KRANJ
Vsemu delavstvu veselo in srečno novo leto jjSLOGfV* mizarstvo
BOŽIČ JOŽE, KRANJ - STRUŽEVO
LEOPOLD SULCER
trgovina z mešanim blagom PRIMSKOVO-KRANJ
MIMI ŽflRGI, Kamnik trgovina z mešanim blagom		Veselo in srečno novo leto želi mesarija HAFNER MATEVŽ, Škofja Loka	
DALMATINSKA GOSTILNA LAŠKO	KAREL ŽENER mesar LAŠKO	MARIJA POLJŠAK gostilna in trgovina JESENICE	ANTON MIKOLAVClC kolodvorska trafika JESENICE
Veselo in srečno novo leto želi Gostilna HAFNER ŠKOFJA LOKA	JOŽE KOŠIR, JESENICE		MAVRIČU SMOLEJ urar in juvelir JESENICE Gosposvetska cesta 20 " Vv Kupuje staro zlato!
	Srečno In veselo novo leto želi vsem svoiim odjemalcem trgovina J. Krumpestar, Boh. Bistrica		
			
Veselo in srečno novo leto želi ŠINKOVEC KAROL modno krojaštvo ŠKOFJA LOKA Veselo in srečno novo leto želi BLAZNIK AVGUST fotograf ŠKOFJA LOKA	Veselo in srečno novo leto želi vsem gostilna in restavracija pri „KRONI“ ŠKOFJA LOKA, GLAVNI TRG		Razno železnino, okovje za stavbe, pohištvo, orodje, kuhinjsko posodo, štedilnike in barve priporoča VIKTOR Kt)HAR JESENICE Gosposvetska cesta 17 Zaloga koles in šivalnih strojev.
i Veselo in srečno novo leto želi BOGATAJ mesarija ŠKOFJA LOKA	*		Veselo in srečno novo leto želi vsem GOSTILNA »PLEVNA« ŠKOFJA LOKA
	Franjo Vaupotič parna pekarna, Laško		
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča še v nadalje veletrgovina IVAN SAVNIK, KRANJ		Priporoča se trgovina M. OGRIZEK, KRANJ Največ ja izbira lepih pletenin lastnega izdelka — galanterija — ročna dela, entlan/e, aturiranje — predtisk, strojno vezenje.	
MARIJA ŠORLI galanterija in porcelan JESENICE-FUŽINE	POŽENEL STANKO parna pekarna JESENICE	MATKO VOVK modno krojaštvo JESENICE Obrtniška uiica 7	ŠTEFANIJA PRINClC branjarija in mlekarna JESENICE
i BREJC FRANC 'i manufaktura ' JESENICE		MARIJA KRAŠOVEC Kolesa, radio, šport, šivalni stroji JESENICE-KRANJ	
	JOŽE MIHELAČ splošno krojaštvo JESENICE, Kralja Petra cesta 14 IVAN STOJAN splošno krojaštvo JESENICE-FUŽINE		IVAN BERNIK mesar JESENICE
RESTAVRACIJA • TANCAR ji JESENICE			RABIČ JURIJ mesar in klobasičar JESENICE
/Angela Rozman, pletiljstvo, Jesenice, Obrtna ulica 24			Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem ter se še nadalje priporočam ŠTEFE ELA trgovina KLANC, KRANJ
Modna trgovina JANKO BOGATAJ, Jesenice			
K U H N JURIJ 4 frizer za dame in gospode LAŠKO štev. 40 : EMILIJA ROZIN trgovina z mešanim blagom in gostilna l LAŠKO	• Mir in zadovoljstvo v prihodnjem letu želi vsem svojim članom Delavsko konzumno društvo v Nazarjih registrovana zadruga z omejeno zavezo • i " 3 , ■		
DOMES MIMI
trgovina 3 čevlji KAMNIK
BOGATAJ IVAN
manufaktura, galanterija, špecerija KAMNIK, Glavni trg
GRADIŠEK IVANKA
gostilna na Grabnu KAMNIK
IVAN PETEK
trgovina z mešanim blagom KAMNIK
GUSTAV SLATINŠEK
mehanična delavnica, trgovina dvokoles, radio-aparatov in šiv. strojev
KAMNIK
Cenj. odjemalcem se še nadalje priporočam
AVTOPODJETJE
»PEREGRIN«
KAMNIK
Avtobusi za izlete in tovorni vedno na razpolago
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
KOROŠEC JOŽE
BOHINJSKA BISTRICA
Srečno in veselo novo loto želi vsem svojim odjemalcem
ANA OREŠNIK
trgovina BOHINJSKA BISTRICA
Srečno novo >leto želi
GOSTILNA REMIC
NAZARJE
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
PREDOVNIK FRANC
mesar
NAZARJE
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
JURAK MARTIN
pek
NAZARJE
DELAVSKA POSOJILNICA V LAŠKEM
Vesele praznike in srečno novo leto želi vseinu svojemn čilanstvu in tudi vsem tistim, ki stojijo ob strani, ki čakajo boljših in srečnejših dni, odbor Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev. Nadalje priporočamo svojemu članstvu, da si temeljito ogleda v novoletni številki »Delavske pravicec, kdo izmed naših obrtnikov oglašuje v naši »Delavski pravici«. Maio jih je obrtnikov, ki imajo res zavest za delavski časopis, za vse drugo pa več kot preveč. Tistega denarja pa ni škoda stran vreči, tako se je izrazil marsikateri, ko sem odprl vrata. Marsikdo mi je zabrusil, to vse skupaj ni' nič in še kaj drugega primernega. Noče pa vedeti, če v Zagorju ali kje drugje ubog delavec nima denarja, da se kmalu tudi njemu pozna pri obrti, pri tej aii oni. Zato je naša dolžnost, da tudi delavci, zlasti člani Jugoslovanske strokovne zveze obiskujemo le tiste obrtnike, ki oglašujejo v naši »Delavski Pravici* in tiste, ki so naročeni na »Delavsko pravico«. Dobro si naj ogleda v letu 1940. »Delavsko pravico«, da bo vedel, kje naj kupuje. Tovariši! Svoji k svojim! To naj bo naše geslo v novem letu 194<)., ki si ga želimo drug drugemu boljšega in srečnejšega.
DRNOVŠEK FRANC
specialna delavnica za stavbno in pohištveno mizarstvo
ZAGORJE OB SAVI
Dobro in poceni kupite vse vrste harmonik. Vestno izvršuje popravila
CERNIŠEK JAKOB
KOTREDEZ 22, p. Zagorje ob Savi
Veselo in srečno novo leto želi
JANKO INO
mesar in posestnik ZAGORJE OB SAVI
Ana in Davorin KOVAČ
gostilna in kuhinja Lj. stavb, zadr ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi
STANKO ALOJZIJ
splošno krojaštvo ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želita
Franc In Marija ROSINA
pekama in branjarija ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želita ter se priporočata
Polde in Pepca DOLANC
mesarija in gostilna ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi ter se priporoča
TINCA BAZEL
strojno pletenje ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želita
JOSIP in PAVLA KENDA
trgovina z mešanim blagom ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želita ter se v nadalje priporočata
CIRIL IN MATEVŽ ZALETELJ
Specialna delavnica za stavbno in pohištveno mizarstvo
LOKE, štev. 15, p. Zagorje ob Savi
Veselo in srečno novo leto želi ter se priporoča
DRNOVŠEK ANTON
trgovina in gostilna SKLENDROVEC pri Zagorju ob Savi
Vsem cenj. obiskovalcem želim srečno in veselo novo leto ter se priporočam še za nadaljnjo naklonjenost
IVAN KOS
čevljarstvo ZAGORJE OB SAVI
Veselo in sr<>čno novo leto želi
KAJTNA MARTIN
splošno kleparstvo in napelj. vodov. LITIJA, podružnica, p. Zagorje
Veselo in srečno novo leto želi
UČAKAR FELIKS
gostilna in trgovina KOTREDE2 pri Zagorju ob Savi
Veselo in srečno novo leto želi ter se priporoča
KALIŠNIK IGNAC
urar
ZAGORJE OB SAVI
Srečno novo leto želi
KOS JAKOB
gostilna ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi vsem aktivnim, podpornim in somislečim članom
Del. pevsko društvo ZVON ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi vsem skupaj ter se priporoča
MULLER VIKTOR
trgovina z meš. blagom in železnino ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi
PIRŠ IVAN
trgovina (poslovodja) ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi ter se priporoča za obisk
MERVA PETER
brivec in frizer ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi
Frančiška RANZINGER
gostilna ZAGORJE OB SAVI
Veselo in srečno novo leto želi
VODOPIVEC VINKO
splošno krojaštvo ZAGORJE OB SAVI
Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim gostoip in se tudi v nadalje priporočava
PAVLA in IVAN DRNOVŠEK
rudniška restavracija TOPLICE PRI ZAGORJU
Ljudska stavbna zadruga
ZAGORJE OB SAVI
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
PODGORELEC ŠTEFAN
parna pekarna BOHINJSKA BISTRICA
ivan Černe
krojač SLOV. JAVORNIK 180
KONRAD PIRNAT
krojač
LAŠKO
FRANC POTOČAN
čevljar REČICA, p. LAŠKO
NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA V REČICI PRI LAŠKEM
zadruga z omejenim jamstvom
ZATLER PETER
prodaja koles in mehan. delavnica MALA VAS, Št. Vid nad Ljubljano
LADISLAV NOVAK
trgovina z mešanim blagom in gostilna
VIČ pri Ljubljani
A. GUTNIK
mesarija in prekajevalnica LJUBLJANA-GLINCE Podružnici: Tržaška cesta štev. 85 Rožna dolina, cesta V., itev. 13
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
IG. ŽARGI
modna trgovina LJUBLJANA
SOKOLOV JOŠKO IN METKA
želita svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo letol
A. E. SKABERNE LJUBLJANA
JESIH JAKOB
mesarija
LJUBLJANA
Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah
s svojimi podružnicami Sava-Javornik, Dobrava, Bled
Pristopnina I din, delež 23 dinarjev
Gostilna in mesarija
Marija in Valentin Herman, Jesenice
Markeš Val Regovc Jerca, Jesenice
trgovina z meSanim blagom
Pavlin Franc, Jesenice
fotograf In zaloga piva
ŠTAMPILJE — ETIKETE TEODOR RABlC
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 13
N a j t rp ež n e j š i strojček je
CONTINENTAL
Samoprodaja:
Ivan Legat
Ljubljana
Prešernova 44
Maribor
Vetrinjska 30
PAVEL STRGULEC
izdelovanje posteljnih mrež in železnih postelj
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej),
teiefon 38-37
A. DOLINAR
ipekarna LJUBLJANA, Bohoričeva ulica
Vsak Ljubljančan dobro ve, da najboljišo pije le
»POD SKALO«
v Gosposki ulici št. 19 pri Križankah Lastnica ANICA PETELINC
m	Veselo	in srečno novo leto
| ždi svojim cenjenim odjemalcem
MARTIN MAHKOTA
Rokavice, nogavice, trikotaža, pletenine
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
MILKO SLAMIC
mesarija LJUBLJANA, Jegličeva cesta
IVAN SAX
konfekcijska trgovina LJUBLJANA, Mestni trg
Joško
Stanovnik
trgovina s špecerijo LJUBLJANA - MOSTE
KRSTO
ZflNINOVIČ
gostilna MOSTE — Pod Ježami
JOŠKO ROZMAN
mesarija in izdelovanje kranjskih klobas LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
GONILNI JERMENI
garantirane kakovosti za mlatilnice, žage in vse vrste obratov v veliki izbiri pri
BRCAR & COMP., LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 35
A. Verbič
delikatese, špecerija in kolonialno blago
LJUBLJANA
ANTON ŠKERJANC
mesar in prekajevalec Stojnica: šolski drevored Mesarija: Kolezijska ulica 8
Srečno
novo
leto
želimo vsem našim cenj. odjemalcem in dober sprejem
v letu 1940
Dober radijski aparat, kot je na primer
>»
RflDIONE“
Vam bo gotovo napravil življenje prijetnejše Obrnite se v vseh zadevah, ki se tičejo radija, na našo največjo domačo tvrdko
.RADIO'
družba z o. z. V LJUBLJANI
MIKLOŠIČEV^ C. 7
SCHNEIDER & VEROUŠEK
trgovina z železnino LJUBLJANA, Tyrševa cesta
ZIMSKO PERILO!
Športne, smučarske in lepe modne srajce dobite še vedno po izredno nizkih cenah pri
»KREKO«
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 3 Podružnica: Tyrševa cesta 31
GOSTILNA KAVERNA
<W-*. •vir'
LJUBLJANA, Vilharjeva ulica št. 29
Priporočava se za nadaljnji obisk!
ROZI IN IVAN DOVIC
A. MAČEK
gostilna,
LJUBLJANA
TEREZIJA MARINKO LJUBLJANA
nmt zanki
tovarne olja, lakov in barr
Lastnik
FRANJO MEDIC
Ljubljana
Maribor
Beograd
Novi Sad
Medvode
Domžale
Modna trgovina
T. EGER
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 2
LEGAT
špecerija
delikatese
zajtrkovalnica
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta
Telefon 33-95
MARIJA BAJDA
jiuinuf akt urna trgovina
LJUBLJANA
Priporoča se lekarna
DR. G. PICCOLI
LJUBLJANA,
Nasproti nebotičnika
IGNAC BRNKO
gostilna
LJUBLJANA, Šmartinska cesta
Tovarniška zaloga kamgama in sukna iz tu- in inozemskih tovarn
Prodaja na drobno in debelo. / Priporočamo se. / Ugodno kupite
„Češki magazin", Mitar Car
Ljubljana - Pražakova ulica štev. 12
LONČAR-RAŠKA-STARE
MODNA MANUFAKTURA
LJUBLUANA
FRANČIŠKANSKA ULICA 3