Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. KrajBC v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat )6 kr. Gospodarske stvari. Viiiorojii v Belokrajinl. {Govnïil v deželnem ïliorn poslanec Fr. Schweiger.) (Koiieo.) Friziiain, du smo itii liclokraiijci z obnovitvijo iiovili viiiognidov nekoliko zamudili. Miiojçokrat se moril 6uli očitanje, da so iia^i ljudje prepočasni ali celo leni. Naj se jim ta zamuda ne vzame 7 zlo, Xe boje se pa truda in dela, saj je delo in trud njih vsakdanji posel, Plaii jih veè ali manj vsaka novotarija, plašijo jih zlasti veliki trojki, ki so neizog'îbno združeni z novimi nasadi. llig-oJanje ali prekopavanje zemlje do metra glo boko, dobava ameriških trt in tu li domačih cepi čev, cepljenje ali požlHlitovaiijti, kolitev, in ker novo trtje tako silno bohotno raste, • nase navadno kolje največkrat ne l>o zadostovalo, dalje ji^nojitev S hlevnim gnojem, in tu, g'ospoda moja, poudarjam, da dobra g^nojitev je „conditio sine fjua non", za vspoî^en rod in za stanovitno rast; konečno pomanjkanje delavcev, zlasti domačih, družinskih delavcev. Najbolj delavne nioČi so v Ameriki, in ravno iz naših krajev v toliki množini, da od in'koder toliko. ■—iJoja fara R^.v^ Šteje 1140 dus in od teh jih je zdaj v Ameriki 20Í), Če nt h kdo odSel v tem Času, kar sem jaz tukaj. Doma so ženske, otroci in večinoma že bolj postami moški; krepkih, delavnih rok, kakor jih zahteva zlasti rigolanje, imamo kaj malo ua razpolaganje. To nas je plašilo, da smo z obnovitvijo odlašali, to nam dela težkoČo ie zdaj. In prav je imel mož, ki je rekel: „Kdor hoče stare yiiiograde prenoviti v nove, mora imeti v jedni roki delavce, v drugi vreme, v obeh žepih pa denar." Gotovo bode častite gospode zanimalo, ako z malimi besedami povem troěke novega nasada, in to iia podlagi lastne skusnje, ker se z vinarstvom mnogo bavim in trudim, tako da tu smem reči: „Ruperto črede experto". Zasadil sem do zdaj vinograd v površju dobrih 5000ma ali 1 oral. Minolo jesen je rodilo okoli 500 trt, jedno tretjino bom letos pocepil, druge trte 80 požlahtnene. Vodim natančne račune za - iu, .-^HtuvtM - vfi, o i^.'t: vsak dan in to me do danes slane fi70 gld. Pristavim še novo kolitev s prliiiernini kostanjevim kolom komad po 3 kr,, računam troike za pravilno nasaditev jednega orala novega vinograda 800 gld. Se vé, da ni pri vsakem zemljišču jednak račun; iz tega, kar sem povedal, se pa lahko prilično slitepa na troSke novega /.asada. Taki ogromni troski dosti jasno pričajo, da se Človek lahko zboji, Če pomisli, odkod naj dobi denar za novo trije. Pa vsi predsodki so premagani, vsi pomisleki so zginili in Ijudj*^ se mučijo, kolikor že morejo. In če je gospod poročevalec povedal, da v črnomaljskem okraju na vse strani pripravljajo nove nasade, konstatiram z veseljem, da se jednako vr^i v metliškem okraju, kjer je že mnogo vinogradov zasajenih, mnogo za nasad že pripravljenih. Veliki troski pri nasadu novih vinogradov pa tudi glasno vpijejo, kako je treba siromašnemu, večinoma zadolženemu kmetu vsestranske pomoči. Pomagaj, kdor le more, da se obvaruje ljudstvo gmotnega propada, da se narod ohrani svoji rodni zemlji. V prvi vrsti pomagati sta dolžni država in dežela, obe se naslanjate na kmetijstvo, ž njim stojite, Ž njim padete, in Če kmetijstvo propade, kara država, kani dežela 1 Rad priiiiiavani, da se je že mnogo storilo za povzdigo vinoreje. Iz srca želim in prosim, pomagaj država tudi še dalje. Naj država ne gleda na trošice, naj tukaj ne gtedi, saj denar, porabljen za viiiorejo, ne bo zgubljen, ampak plodonosno naložen, ki bo svoječasno nosil obilne obresti. Pridruži se državi tudi dežela. Gospoda moja! Jedno prošnjo imam do Vas. V teh žalostnih od-noèajib, v kakorsnih je zdaj nasa dežela, naj izostanejo vsi tro.^ki, ki niso neizogibno potrebni, da se laglje ae kaj več stori za siromasno ljudstvo. K sklepu kot zastopnik belokranjskih kmečkih občin tu javno yisoki zbornici izrekam hvalo in zahvalo vsem, ki so dozdaj pospeševali vinorejo na Belokranjskem, tako visoki vladi, kakor tudi kranjski hranilnici. Priporočam Belo Krajino tudi za prihodnje in prosim za-njo âe daljne naklonjenosti. Deželni zbor Kriiujski je 11. t. in. zavrnil svoje zasedanje. Imel je skupno 15 dej. Z veseljem porořamo, da je zakon za odpravo legalizacije od 100 iii pod 100 ffld bil sprejet, seveda ne brez zopeLne borbe. Ilazven kat.-narodnili poslancev so zanj glasovali tudi baron Schwegel, grof Lîarbo, Loy in Langer. Vsi slovenski liberalni poslanci pa so glasovali zoper ta zakon ; le jeden izmed njili se je glasovanju odtegnil. Našemu ljudstvu bo s tem marsikaka pot do notarja prihranjena. (Ko je poslanec Zelen to poudarjal, opoiiesel je liberalni poslanec GloboíSiiik rekoè: „Ali za božja pota pa inisjo Iju^lje čas?" Temu poslancu, ki je sam notar, je toraj boija pot in pot k notiirju vsejediio! In ta mož se je ponašal celo s Kvojim krščanstvom, ko se je za poslanca ponujal !) Deželnemu zboru so se predložile mnoge prošnje, v katerih prosijo razne ob<^ine za podporo pri napravi vodovoda. Sprožili so se tudi predlog-i za preložitev cesta; na Dolenjskem omenjamo: cesto od Gorenjili fužin do Zatiiine in od trabrovíice do Zatiëine, od Mirne do Trebnjega, sTrebelnega do Miniepeèi, od Toplerebri skozi Zvirííe do Dobre-polja, od Sv. Križa mimo Oateža do Velikeloke in za cesto pri líožjakovem v Poslanec dr. Žitnik je ob.^irno utemeljeval svoj in svojih sodrugov predlog o dežebii zavarovaimci, Hribar je s tovariši predlagal zavarovalnico le za živino, poslance Ažman je govoril o propadanju živinoreje na Gorenjskem, kar je zelo žalostno znamenje. Najvei je temu vzrok, ker se kmetom pravice do pašnikov na planinah vedno bolj omejujejo. Ta govor seveda nekterim gospodom poslancem, zlasti veleposestnikom, ni bil víeě. Nasi poslanci so predlagali tudi, da se Žiim-berk in Marindol pridružita zopet kranjski deželi. Poslanec Klun je obširno in jako temeljito utemeljeval ta predlog. Čudno, da dr Tavčarju to ni ugajalo, češ, potem pride tretja naroil ;ost in tretja vera v deželo, Poslanec Schweiger jt) pojasnil to Stvar, da se kakih prepirov ni bati, ker Žum-beriani in Mariiidolci s Kranjci vedno v najlepšem miru žive in sami žele, da se nasi deželi zopet pridružijo. Poslanci vsih strank so podpirali predlog o pospeševanju industrije in trgovine na Kranjskem ; jednako je cela zbornica jednoglasno sprejela in odobravala predlog, da se mora carinska pogodba z Ogersko v bodoče izpremeniti tako, da tostranska avstrijska polovica pri tem ne bo ěkode trpela. Slične predloge so sklenili tudi drugi avstrijski deželni zbori. Poslanec baron Schwegel je porožal o skupnih troékih za deželno bolnišnico v Ljubljani, ki znašajo ogromno svoto 607.370 gld. Deželni zbor je dovolil za to zgradbo le G'24.700gld., torej se je ta že itak velikanska svota prekoračila za celih 42.670 gld, Ker pa dela še niso vsa dovriena, predlaga deželni odbor v to svrho èe 30.000 gld. Iz tega se vidi, da bo nova bolnišnica veljala skoro 700.000 gld. Poslanca dr. Tavčar in Schweiger sta izrekla željo, da se pospešijo priprave za belokranjsko železnico, ki naj bi se kmalu je!a graditi. Jako «mesten je bil predlog, katerega je stavil poslanec V, Pfeifer in tovariši glede poldnevuega pouka v ljudskih šolah in se glasi; ^ I. Za uredbo pol- in celduevnega pouka na javnih ljudskih šolah veljajo sledeče določbe: 1, Poldnev[ii pouk določa deželni šolski svet za vse letnike ne glede na število razredov: a) uradnim potom za vse tiste uëence, kateri pri celdnevnem pouku radi oddalj^-nosti svojega rednega bivališča od šole ne morejo opoiudne k obedu domov hoditi In za katere — ne da bi se v to silili [ijih stariši, namestniki ali občine — ni trajno preskrbljena opoldne topla hrana, in b) vsled prošnje rodbinskih načelnikov, ki se izključno pečajo s kmetijstvom, ali kateri — da prežive sebe in svoje — obdelujejo lastno ali tuje zemljišče (kot užitkarji, najemniki, opruvniki, vincarji itd.), ako veèina proíiil-cev znaša večino t šolskem okolišu stanu-jočih rodbin. 2 Na ljudskih šolah, kjer se [le nahajajo ali prenehajo razlogi za poldnevni pouk v zmialu št. 1 a) in ostane celdnevni poduk. g 2. Sprejemati učence iz šolskih okoliš, v katerih se nahajajo poldnevne sole, «e ne dopušča celdnevnira javnim šolam in zasebnim učnim zavodom, ako dotični učenci niso preskrbljeni s toplo opoldansko hrano za celo šolsko leto. Ta predlog bodo gotovo vsi kmečki stariši z veseljem pozdravili, ker marsikdaj se čujejo pritožbe, da se otroci preveč in predolgo silijo v šolo, kar je marsikdaj družinam v gmotno kvar. Za šolske zgradbe je dovolil finančni odsek sledeče podpore: Za šolsko zgradbo v Fari pri Vasi 400gld., vMozeljnu 350gld., na Gori 200gl., y Sodražici ^500 gld. itd. itd. Za popravo šolskega poslopja 7 Žužemberku 300 gld. na račun prihodnjega leta, ako okrajno šolsko ohlastyo priporoči to podporo, V deželni odbor so bili izvoljeni za pribodnih 6 let: iz skupine kmečkih občin g, Fr. Pov§e, namestnik g. dr. J.Žitnik; iz skupine veleposestva g. dr SchafTer, namestnik g. baron Wurzbach; iz cele zbornice g. dr. Tavčar, namestnik g. dr. Majaro]). Zadnja dva so volili slovenski liberalci združeni z nenaskimi veleposestniki; dobila sta po 19 glasov. Do zmage je pomagal Tavčarju baron Schwegel in njei^ov lastni g-las, ker je sam sette volil. Katolièko-narodni kandidat dr. Papež je ostal s 15 glasovi v nianjšiiii. Prvo zasedanje prenovljene zbornice je pokazalo , da so se slovenski liberalci in radikalci pobratili z nemžkimi veleposestniki, da tako prevladujejo za silo kaiolii^konarodno stranko, Tavčar, Hribar in drugi napndnjaki bodo plesali, kakor jim bo gode! slovenski narodni odpadnik btiroii Scliwegel. Zdaj \idimo o6itno, zakaj je naša absolutno narodua gospoda lani tega rao/a i/volila za ljubljanskega ëa.slnega uiei-èanal Mi pa sudimo, da si bo naia iiaprtdna gospoda pri tem èudnem plesu zdrobila svoje absolutno-narodne zobe! Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor se je sešel 15. l. m. in bo zboroval fio velikonoČin"!] praznikov. Hadeni skuia na vse naiiiie, da bi odrinil kršřansko ■ socijalno stranko in utr^lil se za nadalje liberalno gospodarstvo. Skuša pridobiti v ta namen MIadoëehe. Njim na ljubo je že marsikaj žrtvoval, med drugim tudi grofa Tliuna; a kakor se kaže, se ta naklep Badeniju ne bo posreèil. V íeíkem deželnem zboru se namreř kaže vedno večji razpor med Mladořehi in Nemci zaradi narodnih vprašanj. Viada namerava zvijati uradnii-ke place. Zaradi tega se bodo letni troěki za celih 17 milijonov pomnožili, l'oravna! bo ta priniankljaj davek na pivo, žgane pijače in na — žveplenke Plačevali bodo torej največ le najnižji slojevi ljudstva, a borzijatiskîni milijonarjem ne bo treba niČ prispevati. Pa naj èe kdo reče, da pri nas ne gospodarijo židje! Koncem tega in v začetku priliodiijega meseca se bodo iznova vršile dunajske mestne volitve. Po mestu vlada med strankami ljuia raz-barjenost. Liberalci so se združili s socijalnimi demokrati; oboje pa podpira vlada, da bi ž njih pomočjo zatria krščansko - socijalno moč, katero vodi slavni dr. Lueger. Bog daj krščanski stranki sijajno zmago nad židovsko zvezo! V koroškem deželnem zboru je stavil knezo-Škof samostaleii predlog o nerazdelitvi zemljišč. Ko bi se na podlagi tega načrta osnovali zakoni, bil bi marsikak kmečki dom obvarovan pred propadom. Večina zbornice, ki je skoro vsa liberalna, je bila seveda zoper ta predlog; zlasti so ga zavračali liberalni advokati. V galiŠkem deželnem zboru so se posvetovali o lovskem zakonu. Poslanci ljudske stranke so stavili več dostaykov, a zbornica je vse hladno odklonila. Ko so nato poslanci ljudske stranke zapustili dvorano, se je zborovanje vendar-le nadaljevalo, čeprav ïbor nI bil sklepčen. Tako libe- ralci povsod hladnokrvno prezirajo ljudske želje in zahteve Kaj jo noTOga po širokoju svetu? Bolgarski knez Ferdinand se je vendar-le dal pregovoriti, da je izdal svojega prvorojenega sina dveletnega Borisa pravoslavju. 14. t. m. je bil po pravoslavnem obredu birman. Ta osodepoln, nepremišljen korak obsoja skoro ves svet, odobravajo ga le pravoslavni pred vsem Rusi in nekateri Židovsko - liberalni časniki, katerim je katoliška cerkev trn v peti. Knez je osramotil s tem celo katoliško cerkev in ailuo razžalll papeža. Predjio je objavil svoj sklep, obl^kiil je osebno sorodnike svoje soproge in pa]»eža, da bi jili pregovoril k temu, da bi njegovo dejanje odobrili, ali vsaj ne obsojali, A ves njegov trud je bil zaman. Njegova soproga je strogo versko vzgojena, h pobožne družine; dobil jo je v zakon le pod tem pogojem, da bodo vsi otroci vzrejeiii v katoliški veri. Ker je knez obljubo prelomil, zapustila ga je soproga in se z mlajšim sinom Cirilom odpeljala na južtio Francosko. Zaradi hudih du -nih bridkosti je zelo oslabela. Knez je sicer dosegel to, da mu je llusija bolj prijazna postala, in da ga bo priznala kot bolgarskega vladarj;:, a drugim vladam to nikakor ni vseč. Sam knez je to priznal v izjavi , katero je dal na «vetio povodom prestopa sinovega v pravoslavje. Pravi namreč, da je pretrgal zveze z zahodom in vse sreče pričakuje le od izhoda t. j. Rusije, katera pa mu bo najbrže — pisana mati. Knez sicer kliče božji blagoslov nad to delo, ob etiem pa pravi, da je bila to zanj najhujSa žrtev, ker je delal zoper svojo vest. Kako neki naj bi iîog blagoslovil odpad od vere? Knez Ferdinand bo še bridko obžaloval, kar je storil, morda preje, nego si sploh kdo misli. Francoske razmere je pray dobro označil neki hud fiamason s temi-le besedami; Ze dolgo smo slišali vpiti svoje sovražnike, da je Francoska v rokah framasonov. Pa niso imeli prav. Še le sedaj to lahko, pravimo, zakaj načelnik republike je framason in vsi ministri, raïven dveh ali treh, ki pa so z nami jednakih načel. Da, mi imamo framasonsko vlado in sicer iz framasonov, ki so bili vzgojeni v naŠi Šoli I — Ako taki ljudje vlá- ni čuda, da hoČe vlada vso zvezo s papežem pretrgati, da bi potem toliko svobodneje zatirala katoliško cerkev in nje naprave, Dejanj» kažejo, kako znajo framasoni gospodariti Velikanska poneverjenja, kjer se gre za milijone, sledé po vrsti, in ne redkokedaj so uprav mogočni vladni možje v nje zapleteni. Kmalu ga ne bo več poštenjaka pri vladnem krmilu. Nedavno so nekateri objavili imena 104 udeležencev pri znani panamski goljufiji. Zato pa sta bila dva izmed tistih, ki sta to objavila, obsojena na 4 mesece v ječo in vrh tega lic moral vsak plačali 5000 frankov giobe. Slicne kazni (Sakajo tudi drugi, ki g-oljufije odkrivajo. V 20. letih je vlada poviSala število civilnih uradnikov m )3'2 000, ki stanejo deželo vsako leLo za 180 milijonov veě ko prej. Poroke 80 vse civilne, zato pa je na leto 14,000 zakonov manj sklenjenih, a loéenih zakonov im leto za 3000 vee, Doèim hočejo pokončati in iztrebiti vse katoliške cerkve, pa bodo v Parizu zidali Turkom niošejo. Tako je tam, kjer framasoiii zvonec nosijo 1 Piàe 80 nam: Iz štrekljevca. — V soboto i)re(l SveCiiico amo videli po cesti koničiti pet žandarmov, kar se nam je Ôudno zdelo. Kmalo smo zvedeli, da so .ili na Gorjance za vlahi, kteri so baje zopet iz Hrvaškega na Kranjsko tihotapski gonili svinje. Dobro je res in potrebno, da se ti vlaški tihotapci zasledujejo, da bi nam na Kranjsko ne zanesli nepotrebne živinske kuge. V nedeljo zjutraj na Svefnieo smo šli k maši v Semič, in začuđeni zvemo novico, da so žandarmi našega poštarja prejšnji večer po noči vklenjenega odpeljali v Metliko v zapor. Čeravno poštar ni prijazen in uljuđen, vendar se nam je to prehudo zdelo. Bil je nekaj dni v zaporu, pa so ga izpustili, in zdaj ga vidimo zopet na pošti. Ljudje pripovedujejo, da bi moral neki mož iz Gradnika vzdigniti na pošti 400 goldinarjev. Ker ni imel poštar zadosti denarja, i"u je rekel, da naj pozneje čez nekoliko dnij pride ter mu da kos papirja, na katerega zapiše, koliko ima še prejeti. Mož pride, in ko pokaže poštarju papir, koliko ima še dobiti, zgrabi poštar papir, ga na drobne kosce raztrga in začne nad njim kričati, da je bil mož ves iz .sebe. To reč naznani žandarmeriji, ki mu reče, da naj gre na pošto in koščke pHpirja pobere in tje prinese. Ondi so s težavo raztrgane koščke zopet iložili, da je bilo mogoče brati poštarjfivo pisavo. S tem raztrganim in skupaj spravljenim pisanjem je odšel v Metliko, ki je vso zadevo naprej sporočila v Novo mesto, od koder je prišel ukaz, poštarja brez odlašanja prijeti, Pri preiskavi, ktera gotovo ne bo izostala, se bo pokazalo, Če je poštar res kaj zakrivil. Sicer bi pa na pošti smeli pričakovati malo več uljudnosti in postrežljivosti, saj nismo mi tukaj zavoljo pošte temuč pošta zavoljo nas. Prejeli so tukaj pri eni hiši 20. jan. t. 1. pismo od sina h .\merike, da jim pošlje ] 00 gld. Da so se pisma ov( -iidili, si lahko mislimo, posebno ker hišo pomanjkanje in boleznn že vež let tare. Nekaj dni pozneje gredo vprašat na pošto. Poštar reče, da denar je tukaj in odšteje 19 gld. pa niso prejeli nikakoršne nakaznice. To se je domačini čudno zdelo. Ko so poštarja žandami prijeli, so se tudi od dotične hiše oglasili ter to reč dalje naznanili, kako se jim je zgodilo. Poštar se je pri sodniji nekako opravičil, ])a kaj storijo na pošti? Pošljejo ženi dotične hiše glas, da je došel denar in da naj pride ponj. Žena vsa vesela pride na pošto, pa o gi-oza, mesto denarja začnejo nad njo kričati in jo zmerjati, da je reva vsa osramočena komaj vrata našla in ni vedla. Če se je še glava na pravem koncu drži. Ljudi tako za nos voditi ni spodobno za poštenega človeka, in kdo se bo čudil, če ljudstvo godernja in zgubiva zaupanje v tukajšnjo pošto. \i Dobllfi. — Toliko predpustnega veselja pri nas še nismo vžili, odkar Dobliče stojijo, kakor letos. In kako bi tudi ne? Pri hiši. na kteri je bila svoje dni pribita deska „Narodna čitalnica", se je v preteklem letu dozidalo novo poslopje, kteremu pravimo „salon". Tukaj smo se shajali v dolgih zimskih večerih, in kar nas je starejših, smo se razgovarjali in potoževali drug druzemu svoje težnje, posebno da nam je trtna us in strupena rosa uničila naše vinske gorice, ki .to bile prej naše največje veselje, kajti imeli smo vina dosti za domačo rabo, pa tudi veliko vedere smo ga prodali ter tako imeli za potrebne stroška, ki se ne manjšajo, temuč vedno le rastejo. Sedaj nismo sedeli pri ove-sehijočim vinu, marveč pri grenkem pivu, kterega se sedaj obilno iztoči v naši vasi. Kdo bi mishl pred nekaj leti na tolikošno spremembo. Tudi plesnih veselic nismo pogrešali. Seveda se nam starim plesanje nespametno vidi, vendar posebne nerodnosti ali nezgode se ni zgodilo, kakor baje v Črnomlju. Da tudi kakošno smešno novice od tam k nam zvemo, prihaja od tod, ker našo vas, odkar imamo salon, večkrat obiskujejo gospodjp, posebno t^iki, ki se radi ,.tia drobno ženijo". Za Vodnikovo veselico v Črnomlju so se namreč vadili že več časa gospodične in gospe in tisti gospodje, ki so plesalci. Eden je bil pa jako nejevoljen, da ga niso pustili plesati, ter je sel in iz hudomušnosti natrosil popra in paprike po sobi, tako dii so morale ženske ples opnstiti, ker jih je začelo v nos in oči peči in po životu srbeti. Bila je veselica, kakor smo slišali, prav sijajna, in lahko, da le niso trli popra in papi-ike. Iz ribniške doline. — Mtilokedaj beremo kaj poročil iz naše prijazne ribniške doline; torej prosim Vas, da bi blage volje sprejeli moj skromni dopis. Ker bi rad povedal bralcem našega lista, kako pri nas prezimujemo letošnjo zimo od deželnozhorskih volitev sem. Sv. Pavel pol zime odvalil; to je že stari izrek. In res; dosedanja polovica zime nam je bila prizanesljiva ; da bi nam bila le še druga polovica tako ugodna, pa se ne bomo smeli pritožiti nad letošnjo zimo. No, zadnje dneve januarja nas je bila ojstra burja nekoliko hujše prijela, pa nam ni bilo ravno prehudo, smo se pa spravili v sobo k gorki peči ali pa v gostilno. Tam smo prijeli časnike in radovedno prebirali, kaj delajo naši poslanci v deželni zbornici. Pa kaj smo videli? Staro liberalno zagrizenost! To ni nič čudno; če bo manj liberalnih glav v zbornici, tembolj se bodo togotili nad kat-narodno stranko. No, pa saj ima naša stranka dobro izvežbane go&pode v deželni zbornici, da znajo prav krepko odgovoriti, kadar jih napadejo taisti nam že znani „trije modri". Tudi pri nas v naši ribniški dolini se nahajajo taki modrijani. Ni dolgo tega, kar je prišel v neko n&m že znano hišo naš znani višnjevi „modrijan" ali prvak ter je napadel s svojim liberalnim jezikom na-ňega, za vse dobro vnetega državnega in deželnega poslanca, preč. g. kanonika Kluna, Začel je izlivati svojo strupeno žolč tako-Ie: „No, lepo se poteguje g. kanonik KI un za naŠe koristi, ravno on zatira kroánjarstvo in havziranje, tako da naše ljudstvo ne bo smelo od doma, temveč se bo moralo preživeti doma kakor se bo moglo. In zdaj so ga še za naš okraj naši nasprotniki posadili v deželno zbornico 1 Tá bo res lepo skrbel za naše kmetiške koristi!" Ko tako bobna svojim poslušalcem, se oglasi naki mož, ki mu pretrga govor in pravi : „To ni res, to je grda laž! G. kanonik se ravno za krošnjarje in havziranje potegujejo in pravijo, da naše ljudstvo okoli Ribnice iu Kotevja se drugače preživeti ue more, kakor da po avetu gre iskat si zaslužka. Pred nekim Ćasora poslali so tiskano pismo in se opravičili, ker že vedo, da .jih zagrizeni liberalci obrekujejo." — Naá znani liberalni učenjak pa pravi. „Ali ne veste, da je papir krotak in se dá na njega tiskati, kar kdo hoče. In tako so modrovali nekateri tudi v neki ribniški go3tilni ter blatili g. knnonika in prosljavljali g. drž. poslanca Vian i kar j a. To se je godilo brž ko ne pri pijani mizi, ali mogoče da so tudi kaj gulaža poskusili, zato so bili toliko razvneti nad g. kanonikom in njegovo stranko. Mi pa pravimo, da moramo pač hvaležni biti preč. g. kanoniku za toliko truda in skrbi, ki jo imajo z nami ožjimi rojaki ribniške doline Vam pa, preČ. g. kanonik, ne vem reči kaj dru-zega kakor: „Bug Vam pkčaj Vas tiud! Bog Vas živi in ohrani š« inni-ga mnoga leta! Doimičo vesti. (Osebne novice.) G-. AUnn Smola, okrajni Bodnik v Metliki, je imenovan svetniškim tajnikom za okrožno sodišče v Novem mestu. Na njegovo mesto pride za sodnika g. Emil Rizzolli, sodnijski pristav v Novem Mestu. (G. Anton pl. Globocnik), državni poslanec, ki je zastopal goreujsko-notvanjske mesta in ti'ge, je odložil svoj mandat. Namesto njega kandiduje baje deželni arhivar, kiirat g. Anton Koblar. Volitev se bo vršila 25. t. m. f (Umrli.) V Ljubljani je umrla dné 19. jan. gospa Ekel roj. pl. Stranski, udova c. kr. vlad. svètnika. Nam vsem je radi njene izvanredne prijaznosti in dobrotljivosti v blagem spominu. — G. Henrik Frankovič, c. kr. sodni pristav, rojen Novomeščan, lunrl je tukaj dn(5 10, t. m. po dolgem bolelianju. Značajen in ljubeznjiv. pridobil si je povsod, kjer je shižboval, odličiiiti prijateljev. Imel je ki'asen pogreb, kterega se je tako lekoi vse mesto udeležilo in mnogo odhčne gospode iz raznih krajev. — Na Vrhniki pa je umrl g. Fridolin Ipavic, vodja iinančnih pomožnih uradov v p. Rajni je bil Novomeščan, sin bivšega tukajšnjega zdravnika Ipavica. O priliki vpokojenja je bil odlikovan z zlatim križem a krono za zasluge. (Kolo.) P. n. članovi narodnih društev Novo-me.ških se tem potom obveščajo, da bodo v nedeljo ob uri popoludne plesne vaje za „kolo". (Pustni torek) bo v čitalnici v Novem mestu ples v kostumih. Začetek ob 8. uri zvečer. Kdor ne pride v kostumu, plača 30 kr. globe. Vstop je dovoljen vsem udom narodnih društev in vabljenim gostom, (Koncert) „Dol. pevskega društva" o priliki letošnje Vodnikove slavnosti v Nar, čitalnici bil je jako zanimiv. Spored, (po številu krajši ko navadno) imel je tri jako obsežne komade večje umetnijske vrednosti, in sicer: 1, St. Pirnat: „Žalost", osmero-Klasni mešan zbor, Weber: Kecitativ in arija iz opere „Oarostrelec" in 3. Haydn: Mešan zbor iz oratorija „Stvarjenje". Žal, da nimamo strokovne oeene 46ga koncerta, kteri se amé mej najlepše prištevati. Izrazili so se pa navzoči, razumni gospodje o vseh točkah kaj laskavo, tako, da sme pevsko društvo na ta koncert ponosno biti. Ne moremo si pa kaj, da no bi omenili gospice Milke Dolénčeve, ktera je prvič javno nastopila, in to z jako veliko partijo, ktero je tako precizno z jako ljubkim glasom in tako gotovostjo pred-našala, da so jo vsi občudovali ter v vrato najboljših pevkinj prištevali, kolikor smo jih tukaj slišali. Vese- limo se, nadejaje, da nas si. pevsko drusto v svojem pomladanskem koncertu zopet z tako zanimivim programom zveseli. Po koncertu bil je ples, katerega se je 42 parov vdeležilo. Dvorana bila je okusno okinčana. (Podružnici kmet. družbe v Krškem) je C, kr. kmetijsko ministerstvo podelilo 400 gld. podpore za nakup trtorejnice. (Mestna hranilnica v Novem mesta.) V mesecu jannvarju 1896 je 135 strank vložilo 21.973 gld. 4IV2 kr. ; 44 strank vzdignilo 7.296 gld. 20 kr.; toraj veČ vložilo 14.677 gld. 21Va kr. Izplačalo se je 18 posojil y znesku 14,710 gld. Stanje vlog 212.623 gold. 377., kr.; denarni promet 73.872 gold. 98 kr. Ravnateljstvo. (Novomeška podružnica s s. Cirila ia Metoda) je od svojega občnega zbora do danes prejela iz nabiralnikov pri g. Jo,s. ZnrcK (Štembnrju) v kandiji 8 gld. S^Va kr. ; g. "BVan Kovaču v Novem mestu 4 gld. kr.; g. Fran Majzelj-nu v Beli cerkvi 12 gld. 78^/3 kr.; gospej Tučkovej gostilni v Novem mestu 3 gld. 86 kr. ; g. Karol Rozman-ii v Novem mestu 2 gld. 04 kr. — Zahvaljujoč se slavnem« občinstvu in gg. nabiralcem za lepe zneske prosim, naj se zavedno občinstvo te prekoristne družbe povsod in pri vsaki ugodni priliki blagohotno spominja. Blagajnik. (Družba sv. Mohorja) vabi iznova svoje člane in sploh vse Slovence, da se v obilnem števila vpišejo va-njo. Do konca tekočega meseca je še čaa, da vplačajo dotičniki naročniki pri krajevnem poverjeniku. Kdor se namerava naročiti, naj ne odlagá dalje, ker pozneje za posamnike pošiljati udnino v Celovec, provzročuje društvenemu odboru preveč trud» in nadležnosti. Družba sv. Moliorja stoji na vrhuncu svojega razvoja, a upati smemo, da bo še napredovala v blagor in čast našemu narodu! (Vabilo k občnemu zboru) okrajne posojilnice v Mokronogu bode v sredo dné 26. svečana ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva. 3. Poročilo nadzornika. 4. Volitev načelstva in nadzornika. 5. Na,sveti. — Opomba: Ako bi ta zbor ne bil sklepčen ob 3. uri popoldne, začel se bode potem pol ure pozneje, ne gledé na število udeležencev. (Vabilo k občnemu zboru) slovenske po-Bojiluice v št. Jerneji na Dolenjskem, ki bode dné 23. februvarja t. 1. ob polu 4. uri popoludne v Šolskem poslopji s sledečim dnevnim redom; 1. Nagovor predsednika. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornika. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Nasveti, (Baron Jožef Di Pauli), načelnik katoliška ljudske stranke v državnem zboru, odgovoril je na resolucijo, katero mu je poslalo „dol. kat. polit, di-n-Stvo"^ na tretjem občnem zboru, s sledečimi besedami: „Presrčna hvala za Vaše dobrotljivo sočustvovanje I Z božjo pomočjo naj ae mladi stranki posreči, da se skaže vredno tako prijazno skazanega zaupanja". (V bolnišnici TJsm. Bratov v Kandiji) se je meseca januarja sprejelo 62 bolnikov, koncem decembra pretečenega leta jih je v oskrbi ostalo 32 ; skupaj 84, Od teh se jih je tekom preteklega mesec» ozdravilo 36, zboljsalo 14, neozdravljen zapustil je bolnišnico eden, umrli so 4, in sicer eden za ostare-lostjo, eden za jetiko, eden valed krvavenja v hrbtni mozeg in eden za Brighťovo obistno boleznijo. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom meseca januarja 987, Prostori v bolnišnici bili ao skoraj vsak dan do zadnjega napolnjeni. 32 strai). I'(m,kn.iskk novičk. Slev. (Vojaški nabori) se bodo letos na Dolenjskem t tem-le redu vršili ; 27. mavca v Velikih Laščah, 28., 29. in 30. marca v Ribnici, 31. marca in 1. aprila y Kočevju, 7, aprila v Črnomlju, 8. aiirila v Metliki, 10,, IL, 12. in 13. aprila v Novem mestu, 14. aprila v Žužemberku, 15. apr. v Trebnjem, 17. in 18. aprila v Mokronogu, 20. apr. v Kostanjevici, 22. in 23. apr. v Krškem, 24. apr. v Eadečab, 25„ 26, in 27. aprila v Litiji, 29. in 30. apr. v Višnji Gori. (Okrajna posojilnica v Krskem) bo imela t nedeljo 1. marca t. 1, ob 11. dopoludne svoj občni zbor. (Centralna posojilnica slovenska) v Krškem bo imela v četrtek 5, marca ob 3, popoludne Bvoj občni zbor. (Železnica Trebnje -Mokronog.) Grof Anton Barbo in dr. A. Bock, dunajski advokat, sta dobila od c. kr. železniškega ministerstva dovoljenje za tehnična pripravljalna dela normalne ali ozkotirne železnice Trebnje-Mokronog, (Nezgoda.) V Sent Jurji mirnopeske fare ponesrečil je 13. t. m. 36]etni Franc Pene pri sprav-^anji skal iz njive. Ko je nabijal v skalo izvrtano luknjo, sprožil se je strel, odtrgal imenovanemu levi kazalec in na globoko raztrgal mišičje leve roke. Zapeljali BO ga takoj v bolnišnico k Usmiljenim bi'atom T Kandijo, kjer mu je došla zdravniška pomoč. (Statistika stopiške fare,) V preteklem letu je bilo krščenih 107 otrok, med njimi jedna osemletna deklica; umrlo je 105 oseb, oklicanih je bilo 28 parov, poročenih 21. Najstarejši mrlič je imel yo'/s leta, najmlajši je živel jedno minuto. Najmlajši ženin je sicilnil 21. leto, najmlajša nevesta 19. leto, najstarejši ženin pa 48, in nevesta 36. leto. (Na Vrhu pri Vinici) so se prikazale koze, zanešene s Hrvaškega, Da se nevarna bolezeu ne razširi, odredil se je strog kontumac. (Premije za pobite zveri in vidre) je dovolil v preteklem letu kranjski deželni odbor; 25 gl. za staro volkuljo, 60 g), za 5 mladih volkov in 54 gl, za 27 vider po 2 gld. (V Žužemberku) se vrši od 8.—18. t, m. ponavljanje av. misijona, katerega vodijo oo. lazaristi. (Vinogradov) je na Kranjskem 10.836 ha, a od teb jih je (»o trtni uši okuženih, deloma celo uničenih že 7.664/i« in sicer po tem razmerju: novomeški okraj ima 2.972 ha, od teb je opustošenili 1,570A«, črnomaljski ima 2.189ňa, od teh opustošenih 2 105/íci; krški okraj ima 4,474A«, od teh opustošenih 3,117/ía; poatojinski od 1.201 Aa opustošenih 870 Aa. Najhuje je torej v ftrnonialjakeni okraju, kjer je le še 83 ha nepokvarjenih vinogradov. — Za zboljšanje vinoreje na Kranjskem sta poleg poročevalca poslanca Po vs eta pojaanovala žalostne razmere vinorodnih krajev zlaati poslanca Schweiger in Lavrenčič ter prosila pomoči za ponesrečene vinogradnike. Poslanec Sclnvei-ger je stavil nastopni resoluciji, ki sta bila vsprejeti: Deželnemu odboru se naroči, naj se a prošnjo obrne do vis. vlade, da se prenaredi državni zakon z dné 15, julija 1890 v toHko, da bodo dotičnih olajšav deležni tudi manjši vinogradarji, ki morejo le malo površja n. pr, 1000 nasaditi. Deželnemu odboru se naroča, naj prevdarja. ali bi ne kazalo za vse po-žlahtnene ameriške trte določiti jednako ceno, to pa tako nizko, da jih bodo mogli nakupovati tudi revni vinogradarji. Vendar pa naj deželni odbor ceno določi na podlagi dejanaïdli troškov za pridelovanje po-žlahtnjenih trt. Listnica uredništva. Mnogo dopisov je 7,Brii(lj iionianjknnja prostora izostalo ter se natisnejo prihuiîn.iiÈ, kar nnj gg. ilopisnilii oprostiti blagovolijo. Vabilo k družbi h\ Moliorjii. Naši ĚC, gg, jjoverjeniki se morajo mnogo truditi, predenj naberejo tniiko število udov, kolikor jih je štela Mohorjeva drnžbii v zadnjih letih. PoLl-ih pa, ko doj-dejo vpisovalne pôle v Celovec, je mnogo njnogo dela. Da vse to doženemo o pravem času, treba je, da novi in stari udje za goda pristopajo k družbi. Do diié f>. sušca je skrajni cas, do kterega imajo gg. poverjeniki dopuslati vpisane nđe in «dnino; kdor se oglasi pozneje, nima pravice do vfi-h knjig, ampak mora plačati za knjige toliko, kakor po knjigariihli, in tu veljajo ktijige od jednega leta št- čez 3 gld, 50 kr. Zatorej prav lepo prosimo i-astitf naše, poverjenike, vse duhovnike in rodoljube, naj ob vsaki ugodni priliki v cei'kvi kakoi' zuiiat ceikve zopet «vojo zgovorno besedi) zastavijo v korist Moiiorjeve diužbe in njenih udov, da nas Jetos ne bode nikakor nianj, ampak kai' mogoče še več od lanskega leta. Knjige izidejo iste, kakor so napovedane v „Glasniku družbe sv, Mohorja" v letošnjem Koledarju, Molitvenik „Marija Devica, majnikova kraljica" «e dobi vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr,, v usnje z zlato o\Tezo po 60 kr. doplačila, Bog nam blagoslovi v novem letu Moliorjevo družbo tako, da bo Slovencem v časno in večno srečo, pa v veliko čast pred svetom ! Torej ne nazaj — ampak le najtrej ! V Celovcu, dné I« iirosinca 1896. Odbor. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu; G. J Kinshy 2 gM.; Dubrotniki iz Metita in Kaiidije 41 gl. 3Ô lif. ; g, lir. K, ylftiiu zri nmreo in april 2U (ilii. Loterijske številke. Trst 1, februvarja 38 30 83 45 14 Gradec 8. „ 8 89 73 82 34 RAZGLAS Gg. obrtnim delodajalcem in članom okrajne boi-nišne blagajne y Noîem mestu. z ozirom na poročilo v zadnji številki „Dolenjskih Novic", se s tem naznanja, da se bode vršil shod okrajne bolnišne blagajne v torek dné 25. februvarja popoldan ob 2, uri v piostorih g. Zofije Rozman v Trebnjem; v tetrtek dné 27. februvarja popoldan ob 2. uri v prostorili g, Josipine Vehovec v Žužemberku; in dne 29. februvarja popoldan ob 2. uri v prostorih g, Josipa Šusteršiča v Toplicah, K temu shodu so vabljeni delodajalci in delavci-člani. Okrajna bolnišna blagpa v Novem mestu, dné 14. februvarja 1896. S. pl. Sladovič, Daieluik, za 6 mernikov posetve, ktera se nahaja v ohližju mestnega pila. Je na prodaj ali pa tudi v najem oddati, — Več pové opravniàtvo „Dol. Novic", ozir Zi^ HY A)ÚA. Povodum prerane smrti nepozabufiRa nam Buproga '. oíeta, brata, zeta lu svaka, gof^purla KOV d, C. kr. sobn. pristava, dobili 81110 od vseli straui tako obilo (Inkszov oilkrito-HrOiieija sočutja, da je iimn le tem pot-im inugoĚe, svojo najtoplejšo zabvalo isreúi. Posebiio nas veže dolžnost, zslivsiliti se vsem onim prijateljem, kteri bo lUrovali prekramie vence, goipo-dom kolegom in jirij^tsljem, koji so prišli od lilizu iii daleč tako polmištevihio k jiogrebii, fllav. „dol. pevskem« druíítvu" za pret.repui^nie žaljstiuke, b1. društvu „Sokol" ter vsem, koji so drn;(ffga nam ranjcega spremili k zadnjemu poĚitkii V Novem mestu, dué 12. febrnvatja 18ÍJ6. (63) Žalujoči osiali. ^ rane za d, t Apolonja LuiÉar roj. Ferllć, soproga in Urša Luiar, mati, naKiianjate vsem sorodnikom, prijateljem in Kiian-p.em prežalostiiij vest o smrti ljubljenoga, nepozabljivega Bopro^'a, oziroma sina, svaka in strioa, gospoda C, kr, sodnijskf sluga in posestnik, kateri je 10. avefana ob 2, uri popoliidne, po dolgotrajni in jftko inuSni bolezni, previden sè sv. zakramenti za umirajoče, v 45, letn dflbe svoje, popolnoma ndwi v volji) Božjo, mimo zaspal v Gospodu, Sv. maSe da dušo rajnega se bodo brale v več cerkvah. Prerano umrli bodi priporočen v pobožno molitev in blagi spomin. ZatiËina, dnÉ 11. sveCana 18%. Marija Česnik naznanja v svojem in v imenn svojih otrok Marije, Franca, Ivana in Jakoba tugepohiega srca, da je njen dragi nepozabljivi soprog, ozit. oče, gospod x'Wj^M àmmi^i^r posestnik, _ danes popoludne ob C. uri po dolgej mučnej bolezni, previden sň sv. lakramenti, v letu svoje starosti, mirno v Gospodu laspal. Pogreb bode v petek ob 9. uri ijutraj )ia tukajšnje pokopališče. Sv. maře zadušnice se bodo brale v vof cerkvah. Dragi ranjki bodi priporočen v blagi spomin in molitev. ZuŽBmberk, dné 12. februvarja 18%, X:izn)inilo. (ss-i) Franc Fii<.., :uHHrski inujster iz Poljane, tem potom »azuanja, da nikakor dolgov ne plača, kateri bi se brez njegove vednosti storili, ^AHYAXa.^ . Blagorodna gospa Rosina-Skaberne podarila je za tukajšnjo áolo 10 gkl. za àolske potrebščine, za kar se ji tem potom topla zalivala izreka. Občina Trebnje, due 10. febrnvarja 1896. Franc Huô, (47) žopan. Razglas. Obâni zbor prve dolenjske posojilnice, registrované zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki skliče se 3 tem na 16. februarija I. 1896 ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne občine Metliške. Ako pa k temu zbora v sraisln § 39 posdojilničmh pravil dovolj povabljenih prišlo ne bi, bode drugo občno zborovanje dne 8. marcija 1896 I. ob istej uri in na istem kraju a dostavkom, da se bode ta daa Čez na dnevni red stavljene predmete brez ozira aa število navzočih druâtvenikoy sklepalo. Dnevni red h občnemu zb»ru je sledeči: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poroťilo blagajnika, 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Potrjenje računa za leto 1896. 6. Predîog bilance za leto 1896. 6. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 7, Predlogi tlrustvenikov. Za nadzorstvo prve dol, posojilnice t Metliki, dné as. januarija 1896, Janez Kapelle, Hasglas ! Iz gozdne drevesnice v Bršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo spomladi 1896.1. 564,000 triletnih krepkih smrekovih sadik. Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali žt^leznično postajo po 1 gld. 60 kr. za tisoČ. Pismena ali nstmena naročila za sadike sprejema proti predplačilu do konca marca 1896 c. kr, okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju, c, kr. gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in c. kr. gozdarji v Rudolfovem, Krškem in Oniomlju. C, kr, okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem, dué 17. januvarja 1896. (36-2) Mala gostilna v Novem mesto št 144. se odda takoj v najem. ~ Vei pové iz prijaznosti opravniátvo „Dol. Novic". (37—2) v g. LuserjevI hiši na velikem trgu v Novem mestu je s L marcom t I. v najem za oddati. Več pové Friderik Schwarz, (49) Novo mesto. ZxZM riii'ilA rj Zahvala iii priporočilo. Uljudno naznanjam, dH sem svojo trgovino s apecerijskim blagom, katero sem po svojem rajnem strijcu gospodu Antonu Kalčiču skozi sest let nadaljevala, preselila v staroznano Poljakovo proo poštnem povzetji na železniške postajo. Ravno taisti iéče primeren prostor za kovačijo, ležeč poleg ceste ter v kraju, kjei- je obilo dela. Ponudnikom takega prostora trud povrne in pride prostor takoj sam pogledati. (t^l-l) ie kot C? ^ primes k bol) ovi k«, v i edino zdrava kavina pijača. Dobi s« Doveod, pol kila '^b kr. SvAJ^iloJ Zaribili ničvrednih p