LEDENIK NA TRIGLAVU IN NA SKUTI OPAZOVANJE LEDENIKA NA TRIGLAVU IN NA SKUTI Predgovor Že dolgo smo imeli željo, da začnemo z rednimi opazovanji le- denikov na slovenskih Alpah. S a j se dvigajo naši Snežniki v tistem delu velikega Alpskega gorovja, ki je v prav posebnih kl imatskih pogojih. Redno ga še p r ep l av l j a jo udori mrzlega z raka iz severne Evrope in iznad severnega Atlantika. P rav tako ga redno še do- sežejo preplave kontinentalnega vzhodnoevropskega in sibirskega zraka. P rav posebno pogosto pa gredo čez slovenske Alpe tople in vlažne zračne mase iznad Sredozemlja, p r inaša joč izredno velike množine moče, bodisi v topli, bodisi v hladni polovici leta. Mikalo nas j e natančneje proučiti, k a k o se v tem interesantnem stičnem področju vremenskih in kl imatskih vplivov ob l iku je jo ledene gmote v površ ju naših Alp, tembol j ko vemo, da so naši ledeniki v pri- meroma zelo nizkih nadmorskih višinah. Šele po osvoboditvi po letu 1945 so se nam nudili stvarni pogoji, da smo se mogli lotiti p roučevanja in opazovanja naših ledenikov, v prvi vrsti na Triglavu in na Skuti. Ledenike na Kaninu, ležeče na visokih severozahodnih pobočjih gora Kanin, Vršič in Prestre- l jenik, odmakajočiih se že prot i zahodu in pr ipadajočih ozemlju Benečije odnosno Beneške Slovenije, opazu je jo i ta l i janske znan- stvene in turistične ustanove že n e k a j desetletij . To dejs tvo nas tembol j spodbada, da spremljamo g iban je naših ledenikov s čim večjo pazlj ivostjo. S a j b o vedno interesantno rezultate naših pro- učevanj , ki zadeva jo n a j b o l j na jugovzhod pomaknjen i ogelni del Alpskega igorovja, p r imer j a t i s poročili iz ostalih tudi v marsičem medsebojno različnih vzhodnih, s rednj ih in zahodnih Alp. Začeli smo z opazovajem ledenikov na Triglavu in na Skuti b rž po osvoboditvi, 1946, ko so bila naša sredstva pičla, pomanjk l j iva in neorganizirana, ko smo imeli znanstvenih kadrov premalo, hkra t i pa smo bili zaposleni z raznovrstnimi organizacijskimi in uprav- nimi nalogami. Vendar se nam j e posrečilo, čeprav s težavami in pomanjkl j ivostmi , po sistematično postavljenem načrtu dognati osnovne stvari o ledenikih na Triglavu in na Skuti. Dognali smo poglavitne podatke o obsegu, velikosti, položajiu obeh glavnih le- denikov Jul i jskih ter Kamniških Alp, nj ihove s t rukture , vsakolet- nega kolebanja itd. Vse to j e razvidno iz naših drobnih poročil, k i j i h ob jav l j amo v naslednjem. Seveda so ostali nekater i problemi še odprt i : predvsem vpra- šan je globine in debeline ledenika, g ibanje ledu v zaporednih spodnj ih plasteh, vprašan je odtoka; zlasti moramo še dognati, odkod vse se nabira sneg, ki se tu predelava v led. P r i teh naših prizade- van j ih nam bo v bodočih opazovanjih v veliko oporo v letu 1954 na novo ustanovljena opazovalnica hidrometeorološke službe na Kre- darici v višini 2515 m. N jen i podatki iz opazovanja padavin, tempe- ra tu re in vetrov skozi vse leto nam bodo dovolili t rdnejše zakl jučke o padavinah v dbmočju triglavskega ledenika samega. Uprava hidrometeorološke službe v L jub l j an i pa nam je preko tega od leta 1955 nap re j obl jubi la sodelovanje pr i opazovanju za nas po- sebno važnih pojavov na ledeniku, zlasti v opazovanju plazov iz pobočij nad ledenikom. Za to dragoceno pomoč se j i tudi na tem mestu posebej zahval ju jemo. Proučevanje ledenikov na Triglavu in na Skuti j e s pr imerno f inančno pomočjo omogočila Slovenska akademi ja znanosti in umet- nosti b rž po o-svoboditvi, v dobi, ko še nismo imeli organiziranega Inšti tuta za geografijo. Naši prvi sodelavci so bili na jbo l j š i š tudent je geografi je , ki so bil i obenem dobri turisti in sicer tovariši Milan Šinkovec, ki se j e na žalost 'kmalu smrtno ponesrečil na Begunjščici, Dušan Košir, Drago Meze, Ivan Gams, Da rko Radinja , Miro Kle- menčič ter še nekater i sodelavci negeografi. Kasneje, ko smo v SAZU uredili Inštitut za geografi jo, j e prešlo poglavitno delo na asistente, k i so prevzeli vsakoletne proučevalne in opazovalne ture, Drago Meze in Ivan Gams pa Dušan Košir, asistent hidrometeorološke uprave, razen tega še Miro Klemenčič, D a r k o Radinja , F on Stanko in ing.M. Jenko«, k i j e pomagal predvsem pri geodetskem m e r j e n j u ledenika na Triglavu. Kasneje j e sode- loval še Milan Šifrer, prav tako asistent SAZU. Pr i ses tavl jan ju po- ročil o opravl jenem delu so sodelovali Dušan Košir, Drago Meze ter Ivan Gams, a celotno skupno poročilo j e izdelal Drago Meze. Ko izročamo v objavo ta prva poročila o ledeniku na Triglavu in na Skuti, želimo, da b i nam bila podlaga za uspešno nada l j evan je dela. Predvsem želimo v pr ihodnje izboljšati in izpopolniti naša sredstva pr i opazovanju in j ih modernizirat i v smislu opazovalnih načinov na drugih ledenikih. Nada l je bomo pr izadevanje posebno koncentr i ra l i v proučevanje tistih ledeuiških pojavov, k i j ih doslej še nismo mogli zadovoljivo raziskovati. Posebno pozornost nameravamo posvetiti ugotovitvi in opazo- v a n j u vseh ledeniških fragmentov, k i j ih j e na naših Snežnikih p rece j in j ih j e bilo nemara v posameznih vremenskih obdobj ih še O p a z o v a n j e l eden ika na Tr ig lavu in na Skuti več v v rbov ju naših Alp. Sa j se slovenske apniške Alpe od l iku je jo po mnogih prepadnih zakot j ih visoko ob strmih stenah in vrhovih, v osojah, k j e r se drži »zeleni sneg« naših pas t i r jev tudi čez n a j b o l j toplo poletje. Tudi t i f ragmentarni ledeniki so vremensko in kli- matsko zelo zanimivi ter značilni; dobiti moramo pregled čeznje in j ih uvrstiti v območje našega rednega opazovanja, v računu, da bo n j i h proučevanje pripomoglo k sp reml jan ju vremenskih in more- biti kl imatskih m e n j a v v Alpskem gorovju. A n t o n M e l i k upravnik Inštituta za geografijo SAZU T R I G L A V S K I L E D E N I K D r a g o M e z e Uvod Sistematična opazovanja na ledeniku so se začela v letu 1946, ko sta ga prvič izmerila in postavila na njegovo Obrobje p r v e merilne točke pokojni Šinkovec Milan1 .— takra tn i študent geograf i je — in n jegov spremljevalec Fon Stanko, študent tehniške fakul te te l jub- l j anske univerze. S pomočjo kompasa in vrvi, ko t merilne priprave, sta izmerila smeri in razda l je od točke do točke in na t e j podlagi izdelala skico ledenika, k i j e sluižila za osnovo meri tvam vse do leta 1952, ko j e bil ledenik geometrsko izmerjen. Razume se, da j e bila prva skica le približna, zato na n jen i osnovi ni bilo mogoče postaviti dimenzionalnih te r površinskih meritev. Iz tega i zha j a jo neskladnosti med podatki obeh meritev, ki so navedene v nekater ih poročilih. Ker j e (bilo delo začeto in k e r j e za p roučevan je našega gor- skega sveta pomembno, j e bilo t reba vrzel, ki j e nastala z Milanovo smrt jo, izpolniti in delo nadal jevat i . Dela se j e lotil navdušen gornik Dušan Košir, t e d a j tudi študent geografi je , s e d a j meteorolog, k i j e v vseh naslednj ih letih, razen enega, ko j e bil odsoten, s sodelo- van jem še nekater ih geografov, delo uspešno nadaljeval .2 To poročilo j e t o re j skupek obsežnega gradiva, ki se j e nabira lo skozi leta v obliki poročil. Še n e k a j o času opazovanj, k i so bila izvršena na ledeniku. Za te j e na jugodnejš i tisti čas v letu, k o j e temperatura že dosegla ono stopnjo, ko snega oziroma ledu ne more več bistveno taliti in ko padavine še ne pada jo v obliki snega. V t e j dobi kaže ledenik v letu na jn i ž j e s tanje, k i j e za njegovo ž iv l jen je bistvene važnosti. Po 1 Pomemben delež pri opazovanju ledenika ima prav Milan Šinkovec, ki j e s p r i j a t e l j em Stankom Fonom začel z opazovanjem; bil je to re j pionir pr i delu. S skromnimi sredstvi, ki so za izvršitev začetnih del na ledeniku potrebna, j ima je uspelo ledenik prikazati v obsegu in obliki, kakršna j e t akra t bila; to je bil prvi podrobni pr ikaz ledenika in začetek sistematičnega opazovanja . Tudi v nas lednjem letu sta izvedla na ledeniku opazovanja ista opazovalca. To bi gotovo nadal jeva la tudi v naslednj ih letih, če ne bi prišlo do tragične nesreče, ka tere žrtev j e postal Milan Šinkovec; ponesrečil se je 29. marca 1948 na Begunjščici. 2 Prva opazovanja na ledeniku je pričel tov. Dušan Košir s pomočjo tov. S. Fona, s eda j inženir ja , dne 9. septembra 1948. i zkušn jah sodeč, j e v naših visokih gorah to doba, k i zajema drugo polovico septembra in prvo t re t j ino oktobra. Razume se, da to raz- dobje časovno ni vedno enako, temveč se od leta do leta spreminja; to so nam nazorno pokazale izkušnje v letih 1952 in 1953, vendar se na to razdobje vsa j v glavnem lahko zanesemo.8 Pripomniti pa j e treba, da služi ta doba le za meri tve na ledeniku, dočim so za ostale momente, k i so pr i opazovanju ž iv l jen ja ledenika potrebni, odlo- čujoči d rag i letni časi, tako n. pr . za t a l j e n j e snega ali ledu sredina polet ja , za večanje ledenika pa visokogorska zima. Potrebno j e to re j celoletno opazovanje, ki ga pa žal za triglavski, k a k o r tudi za le- denik na Skuti ni. Ce pr imer jamo te ugotovitve za Triglavski ledenik, vidimo, da so bile meri tve v glavnem vse v oktobru z izjemo prvih dveh, k i sta bili izvedeni že mesec prej .4 Pr i p r imer jav i s tan ja med posameznimi leti j e t reba imeti za p rv i dve leti pred očmi dejstvo, da se j e ledenik v septembrtu še za nekoliko zmanjšal , posebno še zato, ke r j e bila septembrska temperatura v obeh letih nad povprečkom, ka r ve l ja še posebno za leto 1947.6 V zvezi s tem n a j že tu opozorim na opise ledenika, k i j i h ob- j a v l j a od leta 1949 da l j e Pavel Kuna ver v Planinskem vestniku za vsako leto posebej. Njegovi podatki so nam, pr i opisu letnega lede- nikovega s tanja , dragocena opora, to pa zato, ke r opisuje stainja v sredini polet ja, k i j i h mi — razen par izjem — nismo beležili. Za opis končnega s t an ja ledenika j e to zelo dobrodošlo, vendar pa teh opisov ne moremo smatrati za dokončno sliko ledenika v vsem letu, k a j t i po t e j dobi j e t a l j en j e še vedno prece j izdatno; nud i jo pa nam dober pogled v izdatnost in oblike t a l j en ja , k i so p rav v t e j dobi posebno izrazite. Tudi naša opazovanja niso bila omejena zgolj na jesenski čas, temveč so se vršila od leta 1948 da l je še informativno v zgodnjejšem času; v avgustu 1949 in septembru 1951 so bila izvršena tudi mer- j en j a . V letu 1950 j e bilo eno tako opazovanje celo v zimskem času ob koncu marca. Položaj in opis ledenika Predel okrog Triglava je , če gledamo s širšega vidika, Obsežnejši visokogorski ravnik, iznad katerega se dviga masiv našega najviš- jega vrha v obliki izrazite gorske vzpetine. V večjem kompleksu j e ravnik ohran jen v na jb l i ž j i okolici Triglava. Naj izrazi te jš i j e na zahodu v Zelenici in v predelu med Kredarico, go rn j im Kotom in 3 Celotno ledeniško leto karakterizirata dve dobi — r e d i l n a in t a l i l n a . V redilno dobo je vključen čas od oktobra do vključno aprila, v talilno pa ostali vmesni čas. Razume se, da se obe dobi zaradi vremenskih anomalij tudi časovno nekoliko izpreminjata. 4 Glej str. 47 si. o opazovanjih 1945/46 in 1946/47. 5 G le j opis za obe leti na s t raneh 47—52. nad Vratmi (15, str. 61), t o re j tudi v področju, k j e r v sk ra jnem jugozahodnem delu, pr is lonjen na strmo severno pobočje obeh Tri- glavov, leži ledenik. Izven tega sklenjenega pasu se ravnik razteza še južno od tod, v predelu med Hribaricami, Vršaki (2430 m), Voglom in Mišeljskim vrhom (2430 m) z osredjem v Debelem vrhu (2394 m) in v osamljeni planoti Tošca (2223 m) (15, str. 62). Površ je tod ni enotno, temveč se j av l j a v bol j ali m a n j planotastih grebenih (16, stran 84). Višina ravnika ni enotna. Na jveč j e višine doseže ob Triglavu samem (do 2550 m), na jug od tod se polagoma znižuje za celih 300 m, severno za okrog 200 m, n a j m a n j pa na vzhod, le za okrog 100 m (16, str. 84—85). Klebelsberg ga s tavl ja v višino okrog 2400 m (1). Po Rakovcu (16, str. 69) leži na j s ta re j še površ je v višini od 1850 do 2550 m, kamor uvršča v prvi vrsti planoto okrog Triglava, na sever — ka r nas predvsem zanima — pa greben Kredarice, Rjavino z n j eno neposredno okolico med 2457 in 2532 m, Begunjski vrh 2461 m in d o k a j veliko planoto severno od tega v višini 2360 m ter greben s Cmirom 2390 m. Tu se zniža višina nivoja na 2254 m. To j e na jv i š j i nivo v naših Alpah. V ledeni dobi so se od tu spuščale v b l ižn je doline (13 in 22) velike ledene mase, ki so brusile in gladile močno razdrapano in raczjed eno kraško površje okrog Triglava in pustile sledi v uglajenih vzpetinah ter med nj imi ležečih ledeniških grbinah. Danes se za- d ržu je na tem nivoju samo manjš i Triglavski ledenik. Triglav, k i ga sestavl jata dva vrhova. Mali Triglav 2732 m in Veliki Triglav 2863 m, se p rece j strmo dviga nad planoto pod nj im. Severno pobočje se v smeri od grelbena navzdol spušča n e k a j časa m a n j strmo, nato se pa kmalu v izrazitem pregibu spusti sko ra j navpično do zgornjega ledeniškega roba. Nad pregibom se v smeri od sedla med obema vrhovoma pa do preusmeri tve Vel. Triglava, ki preide iz smeri JJV—ZSZ v smer S—J proti Triglavski severni steni, n a h a j a večja polica v višini okrog 2650 m, ki j e zapolnjena s snegom. V zimski in zgodnjespomladanski dobi seže sneg do n je , v zahodnem delu tudi preko n je , s čemer omogoča zimske dostope na vrh Triglava.6 Tudi severni greben Malega Triglava, po ka terem j e izpeljana mark i rana pot, zavi je v smer severovzhod—jugozahod in na ta način oklepa z zahodnim delom Vel. Triglava ledeniško področ je s treh strani. Pr i sončnem obsevanju igra ta moment le ma jhno vlogo, k a j t i v glavnem j e velik del ledenika na široko odprt proti severu in tako v večjem delu v talilni dobi izpostavljen soncu (glej prilogo). Kameninska podlaga, na kater i ledenik leži, j e v bistvu taka, kakor j e v smeri od ledenika proti severovzhodu na severnih Tri- 6 G l e j fo tograf i jo : Lovšin (9), str. 176. SI. 1. Lega Triglavskega ledenika v pokra j in i 0 SO 100 150 200 m 1 . . . . I . . . . I ZUZ60 Slava SI. 2. Hipsometrični posnetek Triglavskega ledenika — z vnesenimi merilnimi točkami glavskih podih, ki so močno razjedeni , v visokogorskih kraških oblikah. Dominantna oblika tod so kotliči, v ka ter ih se navadno še dolgo v pole t je zadržu je sneg. Številni od teh imajo podolgovato obliko in n a p r a v l j a j o vtis zelo starih žlebičev, globokih 5—6 m ali celo več (12, str. 142). Turist, ki se j e bližal Triglavskemu domu tod čez, j ih dobro pozna, s a j j i h j e moral čestokrat preskočiti , mnogo- kra t pa j ih j e moral zaradi p rece j šn je širine celo obiti. Obeh vrst kotliči so nekdan j i ravnik močno preoblikovali, tako da j e že povsem izgubil prvotno obliko. Ledeniki, k i so polzeli tod čeiz, so ostre oblike ugladili in pustili za seboj manjše grbine in izlizane skale, v kol iko j ih v postglacialni dobi niso nanovo preoblikovale iz podnebne sile in mehanično preperevanje , ki j e v teh višinah ob začetku in koncu talilne dobe zelo izdatno. Rezultat tega so man j ša melišča, ki se spuščajo izpod Kredarice, Reži, Cmira in Begunjskega vrha ter seveda tudi Triglava proti dnu podov. Odkrušeni material SI. 3. Triglav z ledenikom — z zahoda s te strani Triglava se spušča nad območjem, ki ga zavzema ledenik, nan j , k j e r ga n e k a j ostane in se sčasoma zaleze vanj , ali pa zdrči po n j e m ter se odlaga na spodnjem ledeniškem robu. Z vzhodnega dela Malega Triglava se grmadi grušč na sk ra jnem vzhodnem robu ledenika in ob n j e m v obliki dolgega gruščnatega nasipa, dočim pada kamen je z večjega dela Vel. Triglava po strmo nagnjenem po- bočju proti severni steni, k j e r j e na debelo naložen in po ledeniku delno preoblikovan. Na spodnjem de lu ledenika, pod Glavo, so se do leta 1952 razkr i la tr i večja brezna, v ka te ra se odteka del vode izpod ledenika (7, g l e j fotograf i jo in 46). Tvorba takih in podobnih krašk ih oblik j e tu zelo olajšana, s a j snežnica, k i vsebuje več CO, kot navadna voda, močno pospešuje kemično r az j edan j e apnenca. Ni dvoma, da j e tudi osnova, na ka ter i leži ledenik, taka, s a j j e množina vode iz topečega se ledu in snega, k i se tali v pobočju nad ledenikom in se odteka pod n j im, zelo izdatna. Kakih večjih pregibov v osrednjem delu ledenika v kameninski osnovi ne more biti, ka r lahko sklepamo iz razmeroma gladke površine ledenika. Po vsej verjetnost i pa j e močan pregib osnove v zahodnem delu, k j e r se ledenik prevesi na zahod proti Triglavski steni. Nekoliko zahodno odtod pa se ledenik kmalu konča. Posledica te upognitve so razpoke na jugozahodnem delu ledenika, ki po teka jo vzporedno druga pod drugo in prečno na smer upognitve. To p o t r j u j e tudi dejstvo, da j e celotni zahodni del SI. 4. Severni Triglavski podi. Izlizanost ska lovja je opazna. Pogled s Triglava severnega pobočja Triglava mnogo bol j strm. Mnenja sem, da je prav v večji strmini zgornjega zahodnega dela iskati vzrok, da se ledenik tu ni mogel obdržati, dasiravno p rav ta upognitev v smeri Vel. Triglava prot i SSZ v a r u j e ta del pred obilnejšim sončnim ob- sevanjem. Tod se drži jo preko pole t ja le nekatera snežišča, k i j im razgibanost pobočja v ugodnih legah dovol ju je obstoj; spodnje plasti snežišč so iz ledu, ki se pa le redko razkr i je . V hladnejših polet j ih pa j e tu več ali m a n j sklenjeno obsežno snežišče, kakor j e bilo to v letih 1948 in 1951, in po priloženi i lustraci j i št. 17 sodeč, tudi 9. septembra 1934. V tem delu se ohrani tudi p rv i zapadli jesenski sneg — tako j e bilo v letu 1950 in še p rav posebno v letu 1952, ko j e bil ledenik v času oktobrskih m e r j e n j p rekr i t s snegom, ki j e padel v zadnj ih dneh septembra in prvih dneh oktobra. Zapolnitev tega dela z ledom j e bila mogoča le v dobi obilnega nagrmaden ja ledu, toda tudi t eda j se v zgornjem strmem delu ni mogel obdržati. V spodnje, m a n j strmo pobočje pa j e polzel v smeri od Kredarice, t o re j z območja današnjega ledenika, ko j e imel še večji obseg. V spodnjem delu ledenika se naha ja markantna vzpetina Glava (2426 m)7 v obliki ledeniške grbine, po ka ter i se j e še pred n e k a j leti po južnem pobočju vzpenja l ledenik,7a a se j e od n j e v zadnj ih letih že znatno oddalji l . Na n jenem južnem pobočju se n a h a j a točka 12 SI. 4 a. Severni Triglavski podi s Triglavom. Pogled z Rjavine. Fotograf i rano 9. avgusta 1953 za m e r j e n j e ledenika; postavl jena je bila z namenom, da meri verti- kalno upadan je spodnjega dela ledenika. V zadnjem času pa to ni več mogoče, ker se j e ledenik odtod že p rece j umakni l in j e zato mogoče meriti le horizontalno oddal jevanje , t a n j š a n j e ledenika pa ne več. Nižje, toda ploskovno obsežnejše ledeniške grbine so tudi na zahodnem ledeniškem robu. Na teh so zaradi ugodne lege tudi nekatere merilne točke. Ko se prične v talilni dobi sneg taliti, po- g leda jo te prve iznad snežne odeje; prav tako tudi ob koncu te dobe, če pade predčasno sneg, ki se nato še stali. Možno je , da se podobne 7 Na topografskih ka r t ah je barometrska višina Glave 2423 m. Višina nove meri tve je t r iangulaci jska. Ta G le j fo tograf i jo :Kunaver (3) na strani 71 spoda j in: Kugy (1 b) foto- graf i jo med s t ranema 104 in 105. 2 Geografsk i zbornik 17 oblike odtod proti vzhodu n a d a l j u j e j o tudi pod ledenikom. Na to bi kazala manjša skalna vzpetina na vzhodnem robu, na kater i je kota 2472 m, geometrsko izmerjena leta 1952. Če so podobne vzpetine tudi pod ledenikom, prav gotovo ne morejo bit i zaznavnejše, s a j površ je ledenika v tem delu v letih opazovanj ni kazalo nikakih posebnosti. SI. 5. S snegom napoln jena skalna polica nad Triglavskim ledenikom. Fotograf i rano dne 9. avgusta 1953 Ledenik sega najviše v ostenje Triglava v jugojugovzhodnem delu, k j e r se za jeda visoko pod strmo steno Malega Triglava do višine okrog 2560 m. Pripomnit i pa j e treba, da j e segal semkaj v času oktobrskih opazovanj le v dobi višjega s t an ja ledenika ali v p r i m e m novozapadlega zgodnjejesenskega snega, dočim se v letih nizkega s tanja do s e m k a j ni povzpel. V letih opazovanja tu ni bilo nikdar zaznati ledeniške s t rukture . To vel ja v splošnem tudi za ves ostali zgornj i ledeniški rob, ki se naha ja v vsem obsegu pod strmo steno obeh Triglavov in j e zato večji del leta v osojni legi, proč od sončnih žarkov, ki b i mogli to debelo snežno odejo staliti in razkri t i led pod njo . Zgornj i rob se prilega strmemu pobočju obeh Triglavov in ima zato številne za jede in izpod jede. Z višanjem ali n ižanjem snežne odeje se oblika ledenika tod bistveno ne spreminja , ker j e stena strma in je zato zaznavna le vert ikalna oziroma strma diagonalna, ne pa horizontalna sprememba. Snežna masa odstopa tod od stene v obliki širokih k r a j n i h zevi ali poči, ki so čestokrat tudi tako široke in globoke, da onemogočajo dostop do stene. Toda zapolni j ih že prvi obilnejši sneg, k i pada direktno nainje, v še večji meri pa sneg, ki se zaleze van je iz sten nad nj imi . Te zevi so v glavnem produkt t a l j en j a snega z vodo, k i pr i teka van je po steni navzdol, in v določeni meri tudi segrete stene, k i s svojo temperaturo tali pri legajoči se sneg. V manjš i meri pa utegnejo biti te zevi tudi posledica polzenja ledu v smeri strmca, predvsem tam, k j e r j e ta SI. 6. Lega skalne police nad Triglavskim ledenikom največ j i . V zgodnji poletni dobi sega sneg v zgornjem delu ledenika še visoko navzgor v stene. T e d a j se mnogokrat zgodi, da sneg, ki teži navzdol, zaradi velike strmine na mnogih mestih poči in na- stanejo v n j e m lepo vidne snežne razpoke.8 Te nastanejo prven- stveno v dobi t a l j en ja , ko se zveča specifična teža, vzporedno s to pa zmanjša prostornina. Zahodni rob ledenika se prevesi v smeri proti Triglavski steni in j e zelo strm, ka r vel ja še posebej za n jegov zgornj i del. Polož- nejši postaja , ko preide iz smeri SSV—JJZ v vzhodno smer proti Glavi. Rob ledenika se tod od leta do leta bistveno ne spremeni. Večanje oziroma m a n j š a n j e ledenika gre več ali m a n j v vzporednih 8 G le j fotograf i jo : Kunaver (7) na strani 160. 2' 19 l in i jah. Ta ugotovitev kaže na to, da j e podlaga, na kater i ledenik leži, le malo razgibana. D a ni segal ledenik bo l j proti zahodu, je vzrok v večji strmini in pa v ugodni nagnjenost i ledenika proti sončnim žarkom, ki ga dosežejo tod v popoldanskem času, ko preide sonce greben Vel. Triglava. Temu in pa polzenju ledeniške vode z ledeniškega površ ja j e iskati vzrok v dejstvu, da se v velikem delu zahodnega ledeniškega roba v ugodnih letih sneg kma lu stali; pod n j im pa se pokaže pravi led. V spodnjem delu zahodnega roba pri SI. 7. Eno od brezen severno od Triglavskega ledenika — v sedanjosti . Še pred nedavnim ga je prekr iva l ledenik. Fotograf i rano 13. avg. 1952 T 10 j e večja ledeniška izpodjeda, k i j e dolga 6,5 m in visoka do 2 m: D .Koš i r jo imenuje »ledeniška vrata« (34). V nj ihovem spodnjem delu j e bilo opaziti pravo ledeniško s t rukturo . Pred letom 1948, ko se ta izpodjeda prvič omenja , j e nedvomno tudi že obstajala, le da j i ni nihče posvečal pozornosti. Na ves zahodni rob se v za to ugodnih letih p r ik l juč i jo obsežna snežišča in se z n j im združi jo v celoto.9 Manjše oblikovne in površinske spremembe j e opaziti tudi na vzhodnem delu ledenika, z izjemo skra jnega zgornjega dela, kakor j e bilo že omenjeno. Tudi za ta del vel ja, k a r se osnove in debeline 9 G l e j opis ledenika za leto 1947/48 na strani 54 in za leto 1950/51 na s t rani 60. ledu tiče, isto, (kot za zahodni del ledenika. Pač pa j e tu vreden omembe neki drug moment in sicer, da j e sk ra jn i vzhodni rob lede- nika p rece j na debelo p rekr i t z gruščem, ki sega še daleč izven njega. Med gruščem v neposredni bližini samega ledenika j e opazna ledena s t ruktura , zato ga j e možno smatrati še za del ledenika. Šin- kovec j e bil tega mnenja , kasne je pa so temu oporekali (38). Če sodimo po vodi, ki tod vrezuje strugo in razgal ja s tem globl je plasti (5), se zdi, da bo Šinkovčeva postavka pravilna, vendar le v ome- Sl. 8. Umik Triglavskega ledenika v spodnjem delu pr i Glavi jenem obsegu, k a j t i led j e tod debel le 1—2 m in na debelo p rekr i t z gruščem (7). Spodnj i ledeniški rob od Glave na vzhod j e zaokrožene oblike. Ves spodnji del, k i j e v toplejših letih visoko navzgor popolnoma razgal jen, ima konveksno obliko, z lepo vidno ploščato s t rukturo in do več metrov globokimi izpodjedami vode. Ta pr i teka iz talečega se zgornjega dela ledenika po nepropustnem ledu in se po močno nagnjenem ledeniškem pobočju izteka v kameni to obrobje. Kakor bo videti kasneje , j e ledenik prav v tem delu n a j b o l j menja l obseg (glej i lustraci jo št. 22) in poleg tega tudi debelino, k i se v zadnj ih letih čedal je bo l j pr ib l ižuje konkavni obliki. V času intenzivnega t a l j e n j a snega na ledeniku ali v času de- ževja kaže ledenik zanimivo, čeprav nič k a j p r i j azno lice. Voda odteka po dveh različnih poteh. Snežnica iz snežne odeje, k i pre- kr iva ledenik, se odteka ali po nepropustni ledeni plasti ali malo propustni plasti srenskega snega in delno tudi skozi razpoke. Ker j e strmec ledenika dvostranski, se odteka voda ali v smeri proti Triglavski steni ali pa proti spodnjemu koncu ledenika, k a j t i glavni greben poteka po že omenjenem zahodnem pregibu, z nada l j evan jem v smeri proti Glavi. Ko prestopi voda iz ledenika na skalno obrobje, se j e en del t ako j izteče v votlikavi apnenec, drugi pa se prehodno zadržu je v kotl ikastih apnenih oblikah ob ledeniku in nedaleč stran SI. 9. Površ je Triglavskega ledenika v času intenzivnega t a l j en j a . Fotograf i rano 9. j u l i j a 1953 odtod v obliki ma jhn ih jezerc (36), ali v obliki močvar na spodnjem robu (7). Toda tudi tu voda kmalu izgine v apneno notranjost . Ce- lotno površje ledenika j e prepreženo z neštetimi, brez sistema pote- ka joč imi žlebovi, po kater ih se voda pretaka. Taleč sneg j e brozgast in nepr i jazne motne barve . Žlebovi v ledu se v nižj ih legah ledenika poglobe in dosežejo, vsa j nekateri , gldbino do dveh metrov. Kadar j e t a l j e n j e obilno, povzroča silen šum, tako da j e potrebno na raz- da l jo 10 m za medsebojno sporazumevanje glasno kl icanje (7). Druga pot odtekanja j e po skalni podlagi ledenika. Po t e j poti se odteka s tal jeni led spodnj ih plasti in deževnica ter snežnica s severnih pobočij Triglava nad ledenikom in na sk ra jnem zgornjem delu ledenikovih snežišč. Ta voda nedvomno kmalu izgine v votli- kavi apnenec in j e le malo priteče do spodnjega ledenikovega roba. SI. 9 a. Žlebovi na Triglavskem ledeniku v času t a l j en j a SI. 9 b. Ena od ledenih k rp na spodnjem koncu Triglavskega ledenika. Vidna je površinska ledeniška s t rukture Voda ledu, ki se tali zaradi pri t iska, j e stalna, s a j j e slišati n j eno c u r l j a n j e pod ledenikom tudi v dobi, ko o površinskem t a l j e n j u ni sledu, kar smo ugotovili v času opazovanja v letu 1950 (38). Nastane vprašanje , kam se izteka s ta l jena voda iz ledenika potem, ko ponikne v votlikavi apnenec. Z dokazi podprtega odgovora na to nimamo, pač pa lahko s prece jšn jo gotovostjo sklepamo, da se po podzemski poti izteka neposredno v Bistrico v Vratih, kamor p r i t eka jo v obliki studencev vode tudi iz vsega ostalega robnega področja nad Vratmi. Druge možnosti za to skora jda ni, k a j t i nepo- sredna bližina Vrat in celotna površinska konf igurac i ja tal severnih Triglavskih podov, k i se ver je tno tudi v notranjos t i ne spremeni, odločno govori za to. V pošte v bi prišel eventualno še Kot, ki dobiva vodo v dolinskem zatrepu v obliki izvira. Dokazi z ba rvan j em vode bi bil i zelo otežkočeni, k e r se odtekajoča voda ne odteka v enotni strugi, razen tega pa j e del nedvomno ponikne že pod ledenikom. Tudi če bi bili rezultati b a r v a n j a zadovoljujoči , bi imeli le rela- tivno vrednost. Zato se po j av l j a vprašanje , v koliko bi bilo tako ba rvan je , ki j e povezano z nemajhnimi izdatki, koristno. O tem so se skeptično izjavil i tudi s t rokovnjaki na eni izmed konferenc o ledenikih. Mnogo kor is tne je bi bilo, postaviti v strugo Bistrice v Vrat ih in eventualno v strugo Zgornje Radovne opazovalno postajo za m e r j e n j e ko leban ja vodne množine, s pomočjo ka te re bi lahko postavili tehtnejše ugotovitve, k i bi zatrdno služile tudi eventualnim hidrotehničnim projektom. O tern^ j e bilo govora tudi na zadn j i kon- ferenci o ledenikih.10 Eno glavnih vp rašan j v zvezi z ledenikom je, odkod dobiva ta hrano, k i mu j e potrebna za obstoj. Odgovora, k i bi bi l podprt z natančnimi dokazi, nimamo, zato se moramo nasloniti zgol j na do- mneve, ki j ih dopuščajo zaneslj ive okoliščine. Bistvo vprašan ja j e v tem, če dobiva ledenik hrano razen iz di rektnih snežnih padavin, k i p a d a j o nan j , tudi iz plazov, k i n a j bi se nagrmadil i n a n j z ostenja obeh Triglavov, in delno iudi od snega, ki ga n a n j nanaša veter. Ni dvoma, da pade v območju Triglava v povprečku obilo snega; o višini tega pa nimamo doslej še t rdnih podatkov. Edina zanesl j iva izmerjena višina obstoji za začetek apri la leta 1950, ko je bi la ugotovljena na spodnjem koncu ledenika debelina snega ca. 10 m.11 Res je , da j e padlo v t e j zimi v gorah veliko snega, k i se j e držal še dolgo v pomlad.12 10 Povzeto po zapisniku seje, ki se nahaja v arhivu Inštituta za geo- grafijo SAZU. " Globino Košir jevega izkopa ob koncu meseca marca, ki je znašala 5 m, so v apri lu poglobili za 0,4 m, odtod pa s 3 met re dolgim železnim drogom skušali pri t i do dna, k a r pa se jim ni posrečilo. K temu n a j se pri- š te je še 1,5 m novozapadlega snega v tistih dneh, ki je popolnoma zasul pokoncu stoječo lopato iste višine. 12 G le j opis vremena za to leto na str. 57. SI. 10. Žleb, ki ga j e vrezala v Triglavski ledenik tekoča voda; globok je čez 1 m. Fotograf i rano dne 13. avgusta 1952 SI. 10 a. Del razgal jenega spodnjega dela Triglavskega ledenika. Ob ledeniku se zbira zas ta ja joča s ta l jena voda z ledenika. Tudi površinska s t ruk tu ra ledenika je vidna Zanimiv j e Ibil poizkus, kako ugotoviti višino snežne odeje v Triglavskem pogorju . Izveden je bil na ta način, da je vodopisni urad leta 1896 postavil nad Peklom, pod sedanjo Staničevo kočo, visok lesen steber z veliko merilno lato, k i je bila dobro vidna z daljnogledom iz Kota. Opazoval j e večkrat na mesec — navadno enkra t tedensko — lovec Gregor Rabič. Podatki, ki so j ih ta opa- zovanja dala, pa ne ust rezajo de janskemu s tanju , s a j j e bila zabe- ležena maksimalna debelina snežne odeje pod štiri metre. Vzrok je bil v neugodni legi late, ke r j e na onem mestu zelo vetrovno, ka r je ugotovil z ogledom na mestu samem dr. Oskar Reya, k i o vsem tem tudi poroča (20). V podobne namene j e bila hkra t i postavl jena meri lna lata tudi pod Babo v Karavankah, k j e r j e opazoval isti opozovalec (20). Reya nava ja na istem mestu množino padavin za okolico Triglava okrog 3000 mm, ki j e bila ugotovl jena na osnovi k r a tko t r a jn ih poletnih opazovanj na Kredarici in s p r imer j an j em bl ižnj ih pos ta j na severnem in južnem pobočju Triglavskega po- gor ja . Teže j e govoriti o možnosti h r a n j e n j a ledenika iz večjih plazov, ker dosedaj zatrdno ne vemo ničesar o nj ih . Edino sistematično opa- zovanje na ledeniku, ki j e zajelo tudi plazove, j e bi lo v letu 1950 in sicer od konca marca pa do srede ju l i j a . Poročilo o tem pravi, da so se vsipali na ledenik le manjš i plaziči in to v času novozapadlega snega, dočirn plazov večjih dimenzij v času od juge ni bilo videti. Mnenja sem, da večjih plazov s pobočij in grebena obeh Triglavov ne moremo pričakovati , k a j t i že samo morfološko lice severnega pobočja Triglava te možnosti ne dopušča. Pobočje j e strmo, ponekod celo navpično; sneg se zato na n jem v večjih množinah ne more ob- držati . Tudi že omenjena polica v pobočju j e preneznatna, da bi dovoljevala večje zb i ran je snega, k a j t i nedvomno jo že prv i večji sneg vso zapolni in izravna z ostalim pobočjem. Ob višanju snežne odeje se na zgornjem robu ledenika ta močno približa snežišču na zgornj i polici in se na zahodnem delu na pobočju Vel. Triglava z n jo spoji. Ob takem s tan ju j e možnost večjih plazov izključena. Tudi snežna odeja se gotovo enakomerno niža in tako onemo- goča d rsen je večjih plazov na ledenik. Neizpodbitno pa j e dejstvo, da znaten del snega, ki pade na severno pobočje Triglava, zdrsi po n j em na ledenik in mu na ta način povečuje snežne zaloge. Ta proces pa t r a j a le toliko časa, dokler se sneg nad zgornj im robom ledenika ne združi z zgornjo polico. S tem je strmina zmanjšana in zato možnost polzenja snega z os tenja na ledenik otežkočena. Sneg, ki ostane na polici tudi preko talilne dobe, se v tem času tali, snežnica pa polzi po kaminih in podobnih zarezah v pobočju. V dobi, ko pade nočna temperatura že pod 0° C, se del s tal jene vode na ugodnih mestih ostenja pretvori v ledene sveče, ki se ob ponovnem zvišanju temperature od ostenja odluščijo in pada jo na ledenik v obliki pravih ledenih plazičev. To smo doživeli tudi v času opazovanj v letu 1950 (38) in po pripove- dovan ju I. Gamsa tudi v letu 1952. O plazovih s sten Velikega in Malega Triglava, k i n a j bi hranili ledenik, govori v dveh opisih Triglavskega ledenika Pavel Kunaver (5, 6); za leto 1949 pa pravi , da teh ni bilo (4). Za zimo 1949/50 celo omenja, da so dali — po pr ipovedovanju znancev — ledeniku mnogo h rane m o g o č n i p l a z o v i (podčrtal D. M.) (5). Za zimski čas v letu 1950/51 pa pravi, »da so nanesli plazovi s sten prece j snega navzdol« (6). Prav tam, k j e r postavl ja na zak l jučku domneve za preteklost, omenja možnost g rmadenja snega s plazovi, »ki grme s Triglavskega masiva v krnico, k j e r leži ledenik«. Škoda je, da omenjeni avtor ne pove o teh plazovih k a j več konkretnega, s a j bi podatki o tem nudili oporo enemu glavnih vprašan j o obstoju ledenika. Zdi se mi pa, da so navedbe o mogočnih plazovih le nekoliko pret irane. N e k a j hrane dobiva ledenik gotovo tudi iz snega, prinesenega z vetrom, posebno v času, ko p iha jo vetrovi, ki pr inašajo sneg s položne Kredarice ali s severnih Triglavskih podov in delno tudi Triglava samega ter območja nad severno Triglavsko steno. Od vetrov, k i tod pihajo, so na jobiča jne jš i severozahodni,13 in to zato, ker j e v to smer svet še n a j b o l j odprt. Donašan je snega s te smeri pa ne more bi t i izdatno, s a j j e svet nad Triglavsko steno prece j nižji od ledenika. Tudi severni vetrovi so b o l j pogosti in nanašajo sneg na ledenik s podov, prav tako pa tudi s spodnjega dela ledenika na zgornjega in n e k a j gotovo tudi na pobočje Triglava; vel ja pa zan je to, ka r za severozahodne vetrove. Man j pogosti so vzhodni vetrovi, k i bi pa bili na jvažnejš i , s a j j e ploska in položna Kredarica izvrstna osnova za nab i ran je snega, od koder bi ga ti vetrovi pre- našali na ledenik. Tudi prevladujoča vetrova, k i pihata v Sloveniji, zahodnik in jugozahodnik, se na ledeniku ne moreta uveljavit i , sa j ga v t e j smeri masiv Triglava n a j b o l j zapira. Ti vetrovi prenaša jo sneg na ledenik le z južnega pobočja Triglava in z grebena, k a r pa gotovo nima večjega pomena. Po vseh ugotovitvah o možnostih h r a n j e n j a ledenika j e raz- vidno, da daleč p r e v l a d u j e j o direktne snežne padavine in da ig ra jo drugi f ak to r j i le podre jeno vlogo. To bo potrdilo tudi kasnejše obravnavanje o ko leban ju ledenika, k j e r stopa vloga avtohtonosti snežnih padavin močno do izraza.14 Pravi ledeniški led j e bil v obravnavanih letih sistematičnega opazovanja viden le na nekater ih mestih. Prvič ga omenja Dušan Košir v poročilu iz leta 1949 (33), ko ga j e opazil na zahodnem robu v tako imenovanih ledenih vratih pri T 10 in to v nj ihovem spod- 1:1 Te in ostale podatke o vetrovih sem povzel po: Reya (20). Pripomniti pa je, da je bil čas opazovanja teh prekra tek , da bi se na rezultate lahko popolnoma zanesli. 14 G le j v n a d a l j n j e m str. 48 si. o opazovanj ih od 1946/47 dalje. n j e m delu. Sestavljen j e bil iz čistega prozornega ledu z zračnimi mehurčki . V istem letu se omenja, da j e p reha ja l a srenasta površina na spodnjem koncu ledenika v prozorno, z mehurčki prepredeno ledeno s t rukturo (34). Tudi v letu 1950 se ta omenja pr i »ledenih vratih« in v spodnjem delu razpoke, na zgornjem jugozahodnem koncu ledenika pod T 4. Razpoka j e bila globoka do 8 m, a ni segla do dna (38). Barva tega ledu j e mlečno bela z menjavo temnejših in svetlejših plasti. Na velikem delu razgal jenega lednega površ ja nastopa pravi vodni led. Ta j e nastal pod določenimi temperaturnimi pogoji ali iz s ta l jene snežne oziroma srenske odeje, ki prekr iva ledenik, ali pa iz s tal jenega ledeniškega ledu, ki se j e ponovno pretvori l v vodni led. Po razsežnosti vodnega ledu sodeč, j e ta v sa j na površ ju lede- nika v prevladi, čemur pa se ni čuditi, s a j j e celotna masa ledenika preneznatna, da bi dovoljevala tvorbo kompresi jskega ledu v večji meri. Zdi se, da j e kompresi jski led, k i se, kako r j e videti, n a h a j a v niž j ih plasteh ledenika, ostanek iz preteklosti , ko so bile ledene mase obsežnejše in n j ihova s t ruk tura tudi mnogo izrazitejša. To nazorno kaže fotograf i ja iz leta 1924,15 na kater i j e lepo vidna raz- sežnost ledenih mas, ki so vse preprežene z večjimi in manjš imi razpokami; o nj ihovem številu in obsegu ni danes niti sledu več. Tudi debelino ledu j e težko ugotoviti. Ke r nimamo na raz- polago tehničnih sredstev, so nam za to edini kažipot razpoke, ki so pa v sedanjem s t an ju po številu in tudi sicer zelo borne. P r i sk lepan ju o debelini ledu glede na razpoke j e t reba imeti pred očmi dejstvo, da te, razen ene, ne segajo n i k j e r do skalnega dna. Tudi po globini k r a j n i h poči ne moremo dobiti zaneslj ivih podatkov o debe- lini ledu, k a j t i te po teka jo v smeri nagnjenost i stene, ka te re vpad j e na različnih mestih različen. Razpoke tudi ne po teka jo pravo- kotno na smer polzenja, temveč več ali m a n j v vert ikalni smeri. Edina razpoka, k i j e segla do žive skale, j e bila na južnem koncu ledenika, malo niže od točke 2 A in C, in j e bila globoka 3,90 m. Vse ostale, ki se sko ra j dosledno p o j a v l j a j o na jugozahodnem delu ledenika, niso segale do žive skale. Na jg lob l j a od n j i h j e bila 8,60 m, globina ostalih pa se suče od 3,50 do 6 m.18 Po teka jo v smeri SSZ—JJV. Globina k r a j n i h poči na zgornjem robu ni bi la mer jena . Lahko pa domnevamo, da segajo tudi do okrog 10 m globoko. Težave se p o j a v l j a j o tudi pr i ugotovitvi g iban ja ledenika. Da g iban je obstaja, p o t r j u j e j o razpoke, kakor tudi v letu 1952 zaznani odlom ledu na njegovem spodnjem robu, ki j e nastal s polzenjem ledu p reko skale pod n j im; obrisi skale so bili lepo vidni v od- lomu (44). 15 Glej ilustracijo št. 11. 16 Podatke g le j : Košir (48), k j e r so za je t i rezultati vseh opažanj , zlasti iz leta 1949, ko so bile razpoke zelo dobro vidne in zato tudi podrobno opisane. Da bi se premik ledenika natančno ugotovil na osnovi konkret - nejš ih meritev, j e bi lo za to naprav l jen ih več poizkusov, ki pa so ostali vsi brez uspeha. Tako sta bila v oktobru leta 1948 na severo- zahodnem robu ledenika zabita v sneg dva kamna, kater ih lega j e bila točno odmer jena od t reh za to zaznamovanih točk na skalnem obrobju (32). V pr ihodn jem letu so sicer oba našli, toda v zelo dvomljivi legi. Podoben poizkus j e bil naprav l jen tudi v začetku septembra 1951, ko so zabili v led štiri dal jše železne palice in pr i SI. 11. Razpoke v Triglavskem ledeniku leta 1924. Danes o n j ih s k o r a j ni več sledu; ledenik je bil t akra t mnogo obilnejši dveh še lesene late, prav tako odmerjene od za to postavl jenih točk na skalnem obrobju (39 in 40).17 Toda le dober mesec kasne je so našli samo eno železno palico in eno leseno lato, ki sta obe ležali na snegu, medtem ko t reh železnih palic in ene lesene late ni bilo na j t i n ik je r . Ležečo palico in lato so ponovno zabili v led, poleg tega pa postavili še tri nove železne palice (41), tako da se na ledeniku skupno n a h a j a za meri tev njegovega premika vsega sedem železnih palic in dve leseni lati. Tudi v letu 1952, ko so bila na ledeniku kar tr i opazovanja , niso našli nobenega teh znamenj . K a j se j e t o re j z n j imi zgodilo? Da bi j ih kdo namerno odnesel, ni računati, s a j bi bi lo to skora j nemogoče, k a j t i vse so bi le zabite globoko v sneg 17 Pr ipominjam pa, da se k l jub številnim meritvam, ki so bile ob posta- vitvi omenjenih merilnih naprav opravljene, natančen položaj teh ne da vnesti na skico, kar velja tudi za v oktobru istega leta postavljene nove palice. oziroma led, tako da so gledale le prav malo ven in j ih neopozorjen sploh ne bi mogel opaziti. Ker sta bili dve železni palici v začetku septembra zabiti v že razkr i t led na spodnjem koncu ledenika in j e bil na istem mestu led razkri t tudi oktobra istega leta, postavl ja L Gams možnost, »da j u j e prekr i l led, nastal z vodnim pretokom z višj ih delov ledenika, ali pa s stalno obnovo vodnega ledu« (42). Ugotavl jan je premika ledenih mas z načinom, ki so ga upo- rab l ja l i doslej, ne bo uspelo, ka r nam p o t r j u j e j o pr idobl jene iz- kušn je . Poslužiti bi se bilo treba načina, preizkušenega na drugih ledenikih. Na stabilno obrobje ledenika se postavi merilna lata s škripcem na vrhu, p reko katerega j e spel jana jeklena vrv na ledenik; ta j e p r i t r j ena na t rdno zabit predmet v ledu, ki pa mora biti globoko v n jem. Na koncu jeklene vrvi ob merilni lati mora bit i večja utež. Premik ledenika se na ta način enostavno odčita pri vsakem opazovanju. Treba pa j e pri tem paziti, da so mesta, kamor postavimo merilno napravo in p r i t r j en i predmet na ledeniku, dobro izbrana. Postavl jena j e bila domneva o p res t av l j an ju srenskih in snežnih mas na spodnji del ledenika s top l jen jem v zgornjem delu in z zmrzovanjem stal jene snežnice na spodnjem koncu ledenika v obliki vodnega ledu (40, 42 in 46). Snežnica, k i polzi po nepropustni ledeni masi ali pa pod ledenikom proti spodnjemu koncu ledenika, n a j bi tu prepoj i la in pretopila sneg, ob nižj i temperatur i zmrznila in s tem debelila ledeno maso v tem delu ledenika. Tak način nedvomno obstaja, toda le v manjš i meri; zato menim, da ga ne smemo jemati kot absolutno merilo, k a j t i v tem primeru bi se pojavi la težnja po izenačenju mas, ka r se pa, kakor bomo še videli, ne dogaja . Ta proces v večjem obsegu bi bil malo ver je ten tudi zato, ker postavl ja avtor domnevo o t a l j e n j u v zgornjem, to re j nad 100m višjem delu, zmrzovanje pa v nižjem. Pričakovat i pa bi bilo prav obraten proces. Postavl jena domneva pa pr ide do vel jave le ob za to ugodnih vre- menskih razmerah, posebno na začetku in koncu talilne dobe, ko pade temperatura v nočeh pod 0° C in ko še n e k a j časa polzi čez dan s ta l jena snežnica proti koncu ledenika, k j e r zamrzne. Zunanj i znaki oblike ledenika — predvsem v starejših dobah — pa le kaže jo na to, da j e moralo biti polzenje ledu p rece j izdatno. Na spodnjem koncu ledenika ob Glavi in vzhodno od n j e je v manjš i meri še danes opaziti vzbočenost ledenika, ki pa j e bila v preteklosti veliko izrazitejša.18 Sodim, da vzbočenost ni posledica pr i lagojene osnove, temveč da j e nastala zaradi polzenja ledu proti spodnjemu konca ledenika, k j e r se j e ta nagrmadil ob n e k a j višj i kameninski osnovi, ki se proti severnim Triglavskim podom še nekoliko nada- l j u j e . Zdi se, da j e osnova, na ka te r i leži ledenik, v spodnji t re t j in i p rece j položna. Na to kaže že severno pobočje Triglava, k i po za- k l j u č k u strmih sten pod ledenikom skora j gotovo p r eha j a polagoma 18 G l e j i lus t raci je št. 14 b, 15, 16 in 17. položneje proti severu. To domnevo p o t r j u j e tudi razkr ivan je osnove na spodnjem delu, k j e r se ledenik umika; tu j e namreč zelo položna. Polzenje ledu z zgornjega, bo l j strmega, v spodnji, polož- nejš i del se zaradi izgube strmca zmanjša in se zato led nagrmadi v tem delu. Grmaden je ledu pa v veliki meri pospešuje še Glava, ki j e močna prirodna ovira ledeniku pri polzenju. Zato ni slučaj , da j e vzbočenost na jveč j a prav v bližini Glave, k j e r vidimo, da j e segal ledenik še visoko ob n jenem južnem pobočju. T u j e tudi lepo SI. 12. Morene na zahodu nad severno Triglavsko steno opaziti, kako se plasti v ledeniku zapognejo iz prvotne smeri lede- nikovega vpada v smer pobočja Glave,18a ka r j e očiten dokaz za polzenje ledenika. Odkrušeni material s severnega pobočja obeh Triglavov pada na ledenik, k j e r se ga n e k a j ustavi in kasne je v a n j zaleze, n e k a j pa ga odleti po njem, in se odlaga na spodnjem robu. Material pa, ki ostane na in v ledeniku, prenaša ledenik nap re j in ga odlaga na talilnem področju. Pr i našem ledeniku j e dandanes ta proces m a n j izrazit, biti pa j e moral mnogo zaznavnejši v preteklosti, ko j e imel ledenik večji obseg. To nam izpr ičuje jo morenski nasipi v ob- močju severnih Triglavskih podov, ki pa še niso dodobra proučeni.19 18a Gle j opombo pod črto št. 7 a, na str. 17. 19 S proučevanjem je pričel Milan Šifrer, ka r bo v bodoče tudi na- dal jeval . Večja množina tega materiala se n a h a j a tudi nad Malo Črno steno, ki kaže po s t ruktur i na pravo moreno, po obliki sediment i ranja pa celo na morenske nasiipe (7 in 46).19a Podobne oblike so na in ob vzhodnem robu ledenika, k j e r j e 2 m visok nasip, katerega izpre- memba j e bila zaznavna v letih 1946/47, ko se ga j e del prestavil prot i spodnjemu robu ledenika (31). Vprašanje je , v koliko smemo ta mater ial smatrati za morenski, kot sta to storila M. Šinkovec (30 in 31) in P. Kunaver v (3, str. 70). Zdi se, da se ga veliko naleti izpod SI. 13. Morene v nasipih nad Malo Črno steno. V ozadju Velika Črna stena stene vzhodnega dela Malega Triglava, del pa tudi izpod Kredarice; bil bi t o re j po večini, v sa j v sedanjosti , le melišče. Na to kaže tudi sestava, ki j e ostroroba, gruščnata in nemorensko sortirana. Grušč- nat material , ki j e bil v tem delu ledenika nabran, se j e ob s tanj- š an ju ledeniške površine obdržal v obliki dolgega razipotegnjenega nasipa. Za predel med Glavo ter Triglavsko steno med Komačevo grapo in Slovenskim stebrom j e opisal ostanke moren oziroma morenske nasipe I. Gams (46 -— s priloženo skico). Razdelil j ih j e po stopnji umikov v štiri grupe: A, B, C in D. Naj izraz i te jša sta A iin C, k i preds tavl ja ta lepo ohran jene obsežne nasipe, od kater ih j e A od 10—15 m širok in v povprečku visok 4—5 m, dočim je C ožji in dal jš i in ga j e v zaokroženi obliki mogoče zasledovati izpod Glave pa vse 19a Gle j priložene i lustraci je št. 12, 13 in 14. do prehoda v robno moreno na vzhodu. Nasip B je širok in neizrazit, D pa predstavl ja le dve grbini, sestavljeni delno iz žive skale in morenskega materiala. Po ostankih moren in konfiguraci j i terena v tem delu sklepa, da je bilo tod glavno polzenje ledu s spodnjega dela ledenika na zahod v obliki dveh rokavov, k i j ih j e medsebojno ločila skalna grbina. To se je godilo v času, ko so bile ledene mase še tanjše , dočim j e bilo v dobi večje debeline ledenika polzenje ne- del jeno. V času, ko so se omenjene morene odložile, j e bilo polzenje SI. 14. Velika 'čelna morena nad severno Triglavsko steno ledu nedel j eno, s a j j e nasip C med na jmla j š imi od teh in sta morali biti moreni A in B, k i sta nedvomno starejši , odloženi na isti način. Ledenik t ransport i ra razmeroma znatne množine kamenitega materiala, ka r j e lepo opazno zlasti na spodnjem robu, k j e r se konča. Velikost drobcev j e različna, vendar večjih skalnih drobcev v n j em ni naj t i . P rev ladu je predvsem droban in s rednje debel ma- terial.20 Zaobljenost j e komajda opazna, k a r j e tudi glede na k ra tko pot v ledeniku razumljivo. Tudi oražencev ni bilo doslej n i k j e r opaziti. 20 G le j iste i lus t raci je kot pod opombo 19 a. 3 Geografsk i zbornik Kolebanje ledenika Še v nedavni preteklosti j e zavzemal Triglavski ledenik mnogo obsežnejše področje, kakor ga zavzema danes. Na to kažejo očitni znaki, in sicer: 1. svet lor jav rob izpranega in izlizanega skalovja v pobočju obeh Triglavov nad ledenikom in delno tudi na obrobju severnih Triglavskih podov; 2. gladke in izlizane skale sko ra j v vsem obsegu podov; 3. dobro ohranjeni ostanki moren v bližini ledenika; 4. stara pisana poročila, slike in fotografi je , k i p r i kazu j e jo znano preteklost ledenikovega s tanja ; 5. sistematična opazovanja v letih 1946—53, ki so na jzanes l j i - vejši vir o umiku Triglavskega ledenika. Po svet lorjavem robu na obrobju ledenika in po gladko izli- zanem skalovju severnih Triglavskih podov sodeč, j e segal ledenik še daleč po podih in na zahod proti severni Triglavski steni, na k a r kaže tudi že omenjeni morenski material. Na zahod proti robu stene j e polzel ledenik s svojega osrednjega območja, k j e r j e še danes, in ne s pobočja velikega Triglava, k j e r se ni mogel tvoriti zaradi velike strmine. Domnevati smemo, da zadnje hitro m a n j š a n j e ledenikovega obsega ne sega daleč nazaj , čeprav nam za začetek upadan ja niso ohran jena nobena poročila. Za ledenike v območju osrednjih Alp vemo, da so dosegli v znani preteklosti višek leta 1856, od t e d a j da l je pa so se začeli s tandardno manjša t i (24). Pr i nas so sledi m a n j - šanja ohran jene v dobro vidnem robu nad ledenikom in v gladkih izlizanih skalah na podih, k i j ih mehanična erozi ja še ni mogla preoblikovati . O znani preteklosti ledenika nam govore slike, fotografi je , ustna izročila in pisana beseda. Na js ta re j š i od teh virov nam kaže jo ledenik, ki je bil površinsko obsežnejši od današnjega, zlasti pa j e bil od n jega mnogo debelejši . Večji je bil zlasti na zahodu, k j e r j e segal prav do roba Triglavske stene, in delno tudi na severu, k j e r se j e — vsa j po na j s ta re j šem viru sodeč — razprostiral še daleč po severnih Triglavskih podih (glej i lustraci jo št. 14 a in zada j na str. 36—38). Da j e segal ledenik na zahod še pred n e k a j desetletji , poroča P. Kunaver , ki pravi, da j e segal jezik ledenika z dolgimi in do 1 m širokimi razpokami p rav v bližino Male Črne stene; ledenikova s tal jena voda pa da j e padala v obliki slapu čez steno, ki je visoka preko 100 m. Tam pravi tudi, da so »baje na js ta re jš i , pred par leti umrli naši sodobniki iz Mojstrane in Dovjega doživeli, da j e segal ledenik prav do Male Črne stene«, k j e r se j e lomil in padal p reko n j e v obliki pravih ledenih plazov (3). Isti avtor se tudi spominja, kako je leta 1912 po izstopu iz Slovenskega stebra v Triglavski steni stopil kmalu na sneg, katerega ni zapustil, dokler ni prišel tik do Kredarice. Pr i tem ugotavl ja , da so morala do sem še pred nedavnim segati vsa j snežišča (7). Škoda, da ni naveden čas njegovega poto- vanja , k a j t i iz dobe opazovanj na ledeniku nam j e znano, da pre- kr iva sneg velik del površine v smeri proti severni steni še v zgodnjih poletnih mesecih in skopni oziroma se skrči v posamezna snežišča, če so za to dani klimatski pogoji, šele v avgustu ali septembru. K temu pa j e pripomniti, da izkazuje L j u b l j a n a v zimi 1911—12 povprečne množine padavin pr i temperaturah, ki so segle znatno nad povpreček, dočim so bile temperature talilne dobe pod n j im (po statističnem mater ia lu v 10), ka r j e dovoljevalo v visokih gorah padavine tudi v obliki snega. Iz vseh teh navedb je videti, da se j e v nižjem zahodnem delu ledenik k repko zmanjšal , k a j t i tod ni več ledenih mas, celo snežišča se le redko ohrani jo čez pole t je v večjem obsegu. Stalna snežišča so više zgora j na strmem pobočju Vel. Triglava, dočim so segla do sem le v letih na jv iš jega s t an ja ledenika v času naših opazovanj in sicer leta 1948 in 1951 (32 in 41). Sledi nekdanjega ledenika se kažejo v izvrstno ohranjenih morenah (7, str. 46), kar da misliti, da se j e moral od tu umaknit i ledenik šele pred kra tkim. Na večji obseg ledenika v vzhodnem delu kažejo markaci je , k i vodijo turiste k Triglavski koči; te so bile zaznamovane v času, ko je segal ledenik še znatno više in j e bilo t reba iti del poti po njegovem vzhodnem robu. Danes so te markac i je daleč izven ledeniškega območja na zahodnem pobočju Kredarice. Ker se n a h a j a j o na gladkih skalah, ki j ih j e izlizal ledenik, j e pot ob n j i h nepri je tna, zato se mars ikak turist, ki so mu razmere bol je znane, t e j poti r a j e izogne in si poišče ugodnejšo ob vzhodnem robu sedanjega ledenika in nato mimo sedla med Triglavom in Kredarico proti Triglavskemu domu. M a n j pa so nam znane razmere iz preteklosti s področja sever- nih Triglavskih podov. Razen Pernhar tove slike (glej v nadal jn jem) , domnevno o n j ih govori le k r a tka notica, o kater i pa ne vemo točno, če se res nanaša na ta del. Neznani avtor piše v poljudnoznanstvenem časopisu »Stein der Weisen«, nas lan ja joč se na izsledke švicarskega znanstvenika dr. F. A. Forel-a, o g iban ju ledenikov v Zahodnih Alpah za leto 1892—93. V t e j notici je omenjen tudi Triglavski le- denik, o katerem j e rečeno, »da j e silno nazadoval in pokazal hribo- lazcem namesto p re j šn j ih ploskev golega ledu zmedo grbin in razpok«.21 Lokaci ja nazadovanja ni omenjena. Pavel Kunaver, po katerem smo to tudi povzeli,22 j e mnenja , da gre tu za umik iz 21 P. Kunaver je mnen ja , da tu ne gre za razpoke, ampak za škrapl je . 22 G le j Pavel Kunaver : Triglavski ledenik leta 1892/93, Planinski vestnik. Letnik IX., LIH, št. 7, str. 371—372. Članek, iz katerega je vzel po- datke, je bil ob jav l jen v »Stein der Weisen« z naslovom »Die Alpengle- tscher 1892—93«. 3* 35 območja med Kredarico, Režjo in Begunjskim vrhom, k j e r n a j bi se t e d a j pokazale »one grbine in razpoke, ker se j e led stopil«. Deset let za tem j e šel Kunaver sam prvič na Triglav. Ledu »od izhoda Tominškove poti do Kredarice« res ni videl n ik je r . »Globoke ko- t a n j e med grbinami, k i so danes že gole ali pokri te samo v dnu s snegom, pa so bile še napolnjene z debelim snegom«.23 Vemo tudi, da so se na severnih Triglavskih podih razprostirala večja snežišča od Staničeve koče do Kredarice in do pod Triglav. V zadnjem času so se ohranila snežišča tod le v letih z obilnimi padavinami in poletno podpovprečno temperaturo, dočim so bili v sušnih letih podi brez snega, ali pa se j e zadržal v m a j h n i meri le na dnu na jg lobl j ih kotličev, kot n. pr . leta 1950. Tudi v zgornjem delu ledenika pod pobočjem obeh Triglavov j e ohranjenih več znakov, ki kaže jo na to, da se j e vzpenjal ledenik oziroma snežišča nad n j im znatno više kakor v sedanjosti . Fotogra- f i ja , posneta ob odkr i t j u Staničeve, takra tne Deschmanove koče, na dan 30. j u l i j a 1887, služi kot dokument, k i kaže, kako visoko so segala snežišča. Ta so prekr ivala ves svet lor jav pas, k i j e danes viden nad ledenikom, in se pod masivom Triglava celo stikala s sne- žiščem zgornje police. Tudi to snežišče j e imelo t eda j mnogo večji obseg, kakor danes. To fotograf i jo omenja tudi Kunaver (3). Najs tare jš i , do seda j znani dokument o razsežnosti Triglavskega ledenika v preteklosti j e slika znanega koroškega k r a j i n a r j a Pern- har ta (glej i lustracijo št. 14a). Poleg številnih drugih izvrstnih po- k ra j i n sk ih slik naše zemlje nam j e zapustil tudi sliko velikega formata z naslovom »Pogled s Triglava«. Na sliki je zlasti dobro podan pogled prot i severu in zahodu. V ospredju slike j e upodobljen tudi precejšen del ledenika, katerega debelina in obseg naravnost preseneča. Na zahod sega prav do roba severne Triglavske stene, na sever pa še daleč po podih, ki so sko ra j v celoti zapolnjeni s snegom in ledom. Slika j e prece j podrobna; v ledeniku so dobro vidne celo razpoke. Ker j e slikar znan kot realen prikazovalec narave, smemo pričakovati , da j e tudi ledenik pravilno prikazan. Po j av l j a se le vprašanje , v katerem času poleti j e slika izdelana. Sodeč po okoli- ščinah na sliki, j e videti, da je moralo bi t i to v času, ko snega ni bilo več; držal se j e le v obliki snežišč. Tudi vrh Malega Triglava (desno spredaj) j e brez snega. Domnevati to re j smemo, da p r ikazu je slika s tan je ob zak l jučku polet ja . Natančen datum izdelave slike ni znan. Vemo le to, da je bil s l ikar prvič na Triglavu leta 1848 in da se j e po tem še večkrat povzpel na vrh; zadn j ik ra t j e bil na n j em leta 1867 (29 a, leta 1948, str. 239). Istega leta je bila slika razstavl jena v L jub l jan i . Računamo lahko, da j e bila izdelana okrog leta 1860, to re j kmalu po doseženem višku ledenikov v Alpah (1856). Ce sodimo po teh dejstvih, se zdi, da je bil obseg ledenika pravilno prikazan. 23 Prav tam. SI. 14 a. Pe rnha r t : Pogled s Triglava. Na j s t a re j š i do s eda j znani dokument o Triglavskem ledeniku Slika j e shran jena v Prirodoslovnem muzeju v L jub l jan i . Bila j e razstavl jena tudi na jub i l e jn i razstavi Planinskega društva Ljub- ljana-Matica — »Planine v podobi«. Neka j mlajša j e slika Triglava Ladislava Benescha, ki j e v Narodnem muzeju v L jub l jan i , izdelana nekako v letih 1875—1880.24 (Glej i lustracijo št. 14b!). Na t e j sliki j e Triglav z bl ižnjo severno SI. 14 b. Ladislav Benesch: Triglav okolico izvrstno upodobljen. Zelo dobro so vidni severni Triglavski podi, ki so v večjem delu prekr i t i s snežno odejo. Izpod Reži in Kredarice se vlečejo na nj ihovo dno snežišča, ki pa niso povsod skle- n jena , ampak gledajo na mnogih mestih na površ je nižje, toda ploske in gladke skalne grbine. Na splošno je snežna odeja na podih neizrazita, čeprav j ih sko ra j v celoti prekr iva. Snežišče nad lede- nikom sega v zgornjem delu p rece j visoko v ostenje Triglava, vendar se n i k j e r ne združu je s snežiščem na polici. To je na sliki n e k a j večje, kakor smo ga vajeni videti v sedanjosti . Ledenika se drži na zahodu obsežno sklenjeno snežišče, ki zavzema s k o r a j ves prostor do severne stene, le nad Kugyjevo polico je razkri t večji pas skalovja. Osredn j i prostor ledenika je mnogo za je tne jš i kakor 24 Podatke o času izdelave slike sem dobil v Narodnem muzeju. sedaj . Zaradi večje debeline je površinsko tudi bo l j razgiban. Od Glave, ki j e skora j do vrha zapolnjena z ledom, se vleče lepo viden greben proti osrednjemu koncu ledenika, ki da j e misliti na to, da j e današnj i , m a n j izraziti greben, ki se vleče južno od Glave, njegov ostanek. Izrazitejše ledene površine s slike ni mogoče razbrat i ; v obrisih pa j e vidna na grebenu pr i Glavi, ki kaže upognitev v smeri nagnjenosti južnega pobočja Glave. Škoda je, da ne vemo, v katerem mesecu je bila slika nare jena . Po sko ra j kopni površini, ki j e v ospredju slike, se zdi, da p r ikazu je SI. 15. Ena od na j s t a re j š ih znanih fotograf i j Triglavskega ledenika. Starost slike p o t r j u j e večja debelina ledenika, kakor tudi obseg, zlasti na spodnjem koncu. Led sega po pobočju Glave s tanje iz sredine polet ja . To sliko ob jav l j a ta tudi Kunaver (3) in Debelakova (29 a — leto 1947, str. 220). Veliko razsežnost ledenika kaže Lergetporer jeva fotografi ja , k i p r ikazu je Dežmanovo, sedaj Staničevo kočo in v ozadju ledenik; p rekr i ta j e celo Glava. Snežišče sega sklenjeno na zahod proti sfeverni steni. Obsežna snežišča se vlečejo izpod Kredarice in Reži proti dnu severnih Triglavskih podov. Tudi na t e j fotograf i j i žal ni naveden datum. Predel okrog Staničeve koče in vrh Triglava sta popolnoma brez snega. Iz tega sklepamo, da je sliko posnel v poznem poletju.2 5 25 Fotograf i jo gle j v Planinskem vestniku leta 1949, str. 81. Tudd druga njegova fotograf i ja iz ca. leta 1890 p r ikazu j e jugo- vzhodni rob ledenika. Snežišče je segalo v tem delu visoko v steno Malega Triglava. V snežišču so dobro vidne razpoke, ka r pa tudi v sedanjost i ni redek pojav, le s to razliko, da se narede v še bo l j zgodnjem času; isto ve l ja za snežišče, ki pa kasne je izgine; p reko pole t ja se ohrani le v za to n a j b o l j ugodnih letih. Na sliki j e viden tudi nasip na vzhodnem robu ledenika.253. Mnoge fotografi je , k i kažejo s tan je ledenika med obema voj- nama, p r i kazu j e jo predvsem večjo debelino ledenika kakor v se- Sl. 16. Triglavski ledenik — je že n e k a j nižji . Fotograf i ja je domnevno iz leta 1923 danjost i in večji obseg proti zahodu ter delno tudi vzhodu, dočim j e segal na severno stran približno v sedanjem obsegu, če vzamemo povprečno mejo iz obdobja opazovanj . To j e tudi razumljivo, k a j t i v obdobju upadan j a se ledenik v spodnjem delu, k j e r j e najdebele jš i , le t an j ša in m a n j spreminja obseg, ki j e podvržen izpremembam le v jugovzhodnem delu, k j e r j e debelina manjša . Pripomniti pa je , da se kaže tendenca k znatnejšemu umiku tudi v spodnjem delu, k a j t i v zadnj ih letih se j e debelina močno zmanjšala, kakor j e bilo že sp reda j omenjeno. Na večjo razsežnost ledenika v preteklosti kaže jo tudi razpgke, k i so bi le številnejše in tudi mnogo obsežnejše kakor sedaj . Te so zelo dobro vidne na dveh fotograf i jah Jožeta Kunave r j a iz leta 1924 25a Fotograf i jo g le j v Planinskem vestniku leta 1949, str. 66. in p o u d a r j a j o mogočnost ledenika.251* V istem času j e segal ledenik tudi znatno više po pobočju Glave (3, str. 71), kakor v sedanjosti, ko se že odmika stran od nje . Površinske izmere ledenika v preteklosti nava ja le Richter (21, str. 275), k i pravi, da j e meril 45,9 ha. Meritve zadnj ih let pa so pokazale, da se suče površina v me jah od 13—17 ha. Da se j e ledenik v tem času znatno skrčil, j e bilo pričakovati , vendar j e razl ika le prevelika. Vprašanje je, k a j vse j e Richter vkl juči l v ledeniško SI. 17. Triglavski ledenik, ki se v spodnjem koncu že polagoma krči. Zdi se, da je tudi debelina manjša . Fotograf i rano 9. septembra 1934 območje. Ver je tno j e štel sem vsa j še vse severne Triglavske pode. Vse kaže, da razmer na terenu ni poznal. Obseg j e na jb rže vzel ka r po avstr i jski topografski kar t i v merilu 1 : 75.000, k a r j e storil tudi pri Kaninskem ledetniku (11). Zato je t reba jemat i te njegove na- vedbe z rezervo. Stanje ledenika v letih od 1946—1953 Ker so bila od leta 1946 da l j e vsakoletna redna opazovanja na ledeniku, j e na jp r imerne je , opisati izpremembe ledenika za vsako leto posebej. Za leta, ko j e bilo izvršenih več opazovanj, bom 26b Fotograf i j i g le j v Planinskem vestniku leta 1949, str. 69 in 71 zgora j ; zadnja je priložena k poročilu (glej i lustraci jo št. 11). Rezultati meritev na Triglavskem ledeniku Tabela št. 1 (Razdalje so izražene v metrih) Me- r i lne D n e v i m e r i t e v Vrs ta m e r j e n j a točke 5. IX. 8. IX. 3. X. 6.—7. VIII. 1.—2. X. 5 . - 6 . X. 1,—3. IX. 10,—11. X. 1 . - 5 . X. 31. vin. 1946 1947 1948 1949 1949 1930 1931 1951 1952 1953 H ± 0.00 0.00 • * A A X I $ 0.00 0.20 2.60 • • A A X J $ 0.00 0.67 2.00 • * A A -0.05 L $ 0.20 3.00 • • * -0.60 X ' K $ JL 1.67 6.00 16.20 5.80 • • -4.00 -2.50 X F $ J . 0.00 * A 16.30 5.80 • • A A X A ± 250 A * A 1.68 • • A A X G -L 1 1.10 -0.20 A 1.50 2.10 3.80 A 4.00 X 1 ± 1.00 1.95 -0.45 * * 4.46 A A X 1B $ 1.00 0.50 5.00 ca. • A -2.32 -0.70 X E $ I 0.00 0.30 A * A A A A X 1 A t 1.00 A 5.00 ca.« 7.75 A * X 2 ± 1.00 2.00 -0.10 * * 4.50 A A X 2 A $ I 1.67 2.50 A 3.00 10.70 -1.20 0.00 X 2 B $ I 0.00 1.00 A 1.30 * A X C -L $ 0.00 -2.00 -3.00 A 3.50 7.70 A -4.10 X 3 D ± 0.35 0.40 A * * X 3 C $ I 1.20 1.10 A 6.10 6.60 * 0.00 X B _L I 0.00 1.90 A -0.90 2.20 A A X 3 B $ 0.00 2.00 7.00 ca.* A * A X 3 J_ 1.00 2.50 ca.» * 1.70 2.82 * A X 4 B J_ I 0.30 1.70 -0.72 4.35 -1.00 1.40 X 4 J . I 1.20 1.95 -2.00 A 1.40 1.58 2.30 •il A X 4 A t 1.25 3.80 20.30 A -1.00 X 5.25 5 t 0.75 1.40 * 3.10 15.40 A A 9.50 6 JL 0.80 0.85 * X A A X 7 X 1.20 1.40 * 3.50 X A A X 8 T 0.71 7.95 A * 16.10 18.90 * A 20.00 19.50 9 T 2.44 4.90 A * 8.15 7.80 * A 11.60 2.50 10 A T 2.90 * 26.50 6.00 0.00 A 41.00 4.50 10 T 16.50 18.70 14.00 A 22.00 26.35 3.25 A 27.00 19.50 11 T 12.00 13.30 13.50 A 19.30 23.10 5.80 14.50 25.00 21.00 11 B $ I 0.00 0.30 A 3.45 7.30 11.80 A -1.30 3.00 11 A T I 0.00 0.50 A 12.30 15.80 * A 18.50 12 t 1 T 1.00 2.60 1.47 3.50 1.50 7.70 3.24 14.40 5.00 0.70 0 50 3.00 1.20 18.20 18.00 12 A T J_ 0.00 0.40 3.50 s A 5.00 13 T 8.50 11.20 11.95 A 18.10 21.90 10.00 A 27.50 13 A T 19.30 26.10 14.00 A 30.50 36.00 14 T 4.00 20.00 A 34.90 42.20 * A 51.00 45.00 14 A $ I 0.00 1.15 13.20 * A 30.00 16.50 15 T 15.25 29.80 3.16 * 30.05 39.00 * A 60.50 15 A T I 0.00 1.40 18.30 A A 29.00 16 T 0.30 3.00 0.70 A 15.30 22.60 A A 5.00 10.00 17 T I 5.80 • * A 2.87 5.70 • • A A 4.00 LEGENDA: Navpična odda l j enos t od m e r i l n e točke do roba ledu oziroma s r ena ali snega. ^ Diagona lna odda l j enos t od mer i lne točke do roba ledu oziroma s rena ali snega, "j" O d d a l j e n o s t po t leh od mer i lne točke do roba ledu oziroma s r ena ali snega. Hor izonta lna odda l j enos t od mer i lne točke do roba ledu oziroma s r ena ali snega ( p r i k a z u j e š i r ino k r a j n i h poči). - S tem p r e d z n a k o m so naznačene one mer i tve , ko j e b i la mer i lna točka v k r a j n i poči pod višino n ivo ja snežne ode je . * Meri lna točka j e p r e k r i t a s snegom, k i se j e v e r j e t n o ohran i l p r e k o ta l i lne dobe. A Meri lna točka ni n a j d e n a . X Meri lna točka j e p r e k r i t a z novozapadl im snegom. + Zaradi s t a n j š a n j a snežne ode je j e dostop do mer i lne točke v s teni onemogočen. • # Sneg oziroma led popolnoma izgine. Kolebanje Triglavskega ledenika v letih (Razdalje so izražene Me- Vrs ta 5. IX. 8. IX. 3. X. 1.-2. X. 5.-6. X. 10.-11.X. r i lne mer- 1946 1947 1948 1949 1950 1951 točke j e n j a 8. IX. 3. X. 1.-2. X. 5.-6. X. 10.-11. X. 1.-5. X. 1947 1948 1949 1950 1951 1952 H _L I t —2.60 o ca »0 >32 ° J t —2.00 L t o j BJS a m u K t —14.53 > G ± +1.30 —1.70 —2.30 —0.20 1 JL —0.95 +2.40 1B $ —4.00 ca. 1 A $ —4.00 ca. —2.75 2 _L —1.00 +2.10 2 A t —1.33 —7.70 C JL D +2.00 —5.50 —5.20 +11.80 ' 3 C $ —4.90 —0.50 +6.60 B X —3.10 3 B $ —7.00 ca. 3 _L —1.50 - —1.12 4 B ± +2.95 4 ± —0.75 +3.95 —3.40 —0.90 5 t —0.65 -12.30 4 A 8 $ T —7.24 -2 .80 +21.30 9 T —2.46 +0.35 10 A T —23.60 +20.50 S ' P Ž 10 T —2.20 +4.70 —8.00 »neg -4 .35 11 T —1.30 —5.80 -3 .80 +8.60 —10.50 i l B t T —3.45 —7.00 —4.50 +13.10 —4.30 i l A T —12.30 -3.50 12 $ ± T —1.30 +1.13 —1.77 —1.76 +3.80 —15.20 12 A T -3.50 13 T —2.70 —0.75 —6.15 -3.80 cj g 13 A T -6.80 o M S s> B V m 14 T —16.00 -7.30 14 A $ 13.20 J3 « 15 T —14.55 +26.64 —26.89 -8.95 S -2 s'S 15 A T 18.30 o o V> M 16 T —2.70 +2.30 -14.40 -7.30 t» p. D n 3. X. 1948 ?. vili. 1949 — 0 . 2 0 —0.67 — 2 . 8 0 —4.33 +0.50 -2 .00 +1.02 —1.55 —1.53 LEGENDA: J _ ; ^ J > £ Pomen znakov j e isti k a k o r p r i tabel i št. 1. opazovanj med posameznimi meri lnimi točkami v metrih) Tabela št. 2 m e r i t e v 6.-7. VIII . 1949 2. X. 1949 5.-6.X. 1950 1.-3. IX. 1951 1.-3. IX. 1951 10.-11. X. 1951 1.-5. X. 1952 31. VIII . 1953 3. X. 1948 5.-6. X. 1950 3. X. 1948 10.-11. X. 1951 8. IX. 1947 5.-6. X. 1950 5.-6. X. 1950 1.-5. X. 1952 —2.40 —1.33 —10.20 —4.50 -5.00 -1.74 i 5-5 ° a c e >W ** P. G s | « " to o s + 11.90 +5.35 +6.00 +23.10 +17.30 +4.50 +11.90 +12.10 —1.50 -1.62 —1.20 —2.40 —8.70 —0.70 +0.50 +9.10 +36.50 +7.50 +4.00 +16.00 +0.20 +5.50 +6.00 -5.00 S s S o _ s .2 s co M t- —3.50 —4.91 —6.75 —4.60 —9.03 —10.70 —5.40 —3.95 —4.30 -19.05 —3.10 -12.35 —9.60 —11.50 -15.80 —3.53 —9.95 +0.80 +4.17 —4.20 +1.70 +1 .67 +1.10 +1.20 —1.10 +2 .25 —1.00 + 1.30 —0.27 •a o tu VI •O hO O g -1.50 -2.51 -2.50 -1.50 ca. —0.35 -14.00 -10 .95 —2.90 - 7 . 6 5 —9.80 —2.40 -10.70 -22 .20 —9.20 -19 .60 +5.90 — 1 . 1 0 —3.80 —35.00 —0.65 —1.90 —2.70 —3.80 —1.50 —5.60 —4.40 —8.80 —16.80 —21.50 —10.70 +17.60 N a z a d o v a n j e l e d e n i k a . + N a p r e d o v a n j e l eden ika . vkl juči l v opis ne le s tan je ledenika ob zak l jučku talilne dobe, temveč tudi druga, čeprav le informativna opazovanja. Zaje l bom tudi Kunaver jeve opise ledenika, ob jav l jene v Planinskem vestniku, ki j i h ima za zgodnejši čas in to od leta 1949 dalje.250 Za vsako leto bom podal k ra tek pregled vremena, predvsem temperaturnih in padavinskih razmer, od kater ih j e ž iv l jen je lede- nika n a j b o l j odvisno. Kakor že omenjeno, pa za Triglav nimamo meteoroloških opazovanj, z izjemo poletnih mesecev na Kredarici ( jul i j , avgust in enkrat september) za leta 1900—1903, ko j e bil za- beležen velik del meteoroloških elementov. Te j e objavil O. Reya v Planinskem vestniku (20). V letu 1950 so za mesece april, m a j in j u n i j beležili na Kredarici padavine.26 Zaradi k ra tko t ra jnos t i in omejenosti obeh opazovanj nam ti podatki ne morejo dat i dokončne slike vremena na Triglavu. V letu 1947 je bil postavl jen na Kredarici totalizator, ki pa j e zaradi slabo izbrane lege na planoti Kredarice, ki j e močno izpo- s tavl jena vetrovom, m a n j uporaben; zato se na množino izmerjenih padavin v n j em ne moremo zanesti, s a j j ih kaže očividno premalo. Vrhu vsega se padavine izmerijo le vsakega prvega septembra v letu. Maksimalna množina je bila zaznamovana v letu 1950—51 z 2290 mm (Rateče v istem času 2185 mm, Koprivnik 2378 mm, Mrzli Studenec 2298 mm, Sv. Križ—Planina nad Jesenicami 2624 mm),27 mi- nimalna pa leta 1948/49 s 1520 mm (Sv. Križ 1457 mm, Mrzli Studenec 1623 mm, Sv. Duh pri Solčavi 1219 mm, Uskovnica 1616 mm). Tudi podatki za množino padavin v aprilu, m a j u in j u n i j u 1950 ne nud i jo zaneslj ive slike. V apri lu j e bilo izmerjenih na Kredarici 146 mm, v m a j u 98 mm in j u n i j u 146 mm. V istih mesecih ima Komna 534, 169 in 163 mm, Rudno pol je 290, 88 in 111 mm, Mrzli Studenec 275, 63 in 82 mm, Uskovnica 253, 67, 76 mm, Krv avec 207, 86, 103 mm. Zgornjo trdi tev o p remajhno namer j eni množini padavin na Kredarici , p o t r j u j e j o tudi zadnj i izsledki na Grossglocknerju (34, str. 80—84), ki pravi jo , da množina padavin v gorah ne začne poje- mati pri določeni nadmorski višini, temveč raste v smeri od vznožja proti vrhu; manjš i negativni odkloni so le posledica lokalnih moč- nejš ih vetrov. Ker iz omenjenih vzrokov ni mogoče podati vremenskih razmer Triglava, sem prisi l jen, da se zadovoljim le z označbo splošne ka- rakter is t ike vremena za posamezno leto, za ka r sem se poslužil podatkov vseh uporabl j iv ih meteoroloških pos ta j v območju sloven- skega alpskega sveta, kakor tudi L jub l j ane , Dobrača in Sonnblicka. 25° Celotni opis ledeniškega s tan ja za vsako leto posebej — razen opisa vremena — sem povzel po poročilih, ki so vsa navedena v seznamu knj i - ževnosti in zato med tekstom teh ne citiram. Iz jema so na nekater ih mestih le Kunaver jeva že ob jav l j ena poročila v Planinskih vestnikih in Košir jev elaborat o ledeniku. 28 Te, kakor p r e j e navedene podatke, hrani v arhivu meteorološki zavod. 27 V n a d a l j n j e m uporab l j am le naziv k r a j a Sv. Križ. Tabela št. 3 Srednja t empera tu ra talilne dobe v letih opazovanj Jezersko 906 m Sv. Križ — Planina 1054 m Rateče 865 m Kranjska gora 810 m Dobrač 2135.3 m Sonnblick 3106.5 m Ljubljana 300 m 1946 7.5 0.7 17.8 1947 14.0 14.6 15.0 16.C 7.8 1.0 18.7 1948 12.5 12.6 13.1 13.7 5.7 - 0 . 6 16.9 1949 12.8 12.8 13.4 14.5 6.3 —0.4 17.0 1950 14.5 14.3 14.8 15.8 7.7 1.0 19.0 1951 13.5 13.0 13.9 15.0 6.6 0.2 17.8 1952 13.4 133 14.0 14.9 17.8 1953 12.9 12.9 13.7 146 17.2 Obdobni povpreček 1925 1940 13.9 1851 1950 17.04 L e d e n i k l e t a 1946 Ker ne poznamo s tan ja ledenika iz leta 1944/45, je p r imer java onemogočena, zato se bo t reba zadovoljit i le s k ra tko karakter is t iko vremena in z opisom s tan ja na ledeniku v letu 1945/46. Leta 1945/46 j e bilo izredno malo padavin in povrhu vsega še prece j visoka temperatura v talilni dobi, k i je segla znatno nad povpreček. V L jub l j an i je presegla j un i j ska temperatura povpreček za 1,3°, m a j s k a za 1,5°, apri lska celo za 2,5° C. Visoka temperatura v apri lu j e bila tudi na Dobraču, s a j j e znašala 1° C, kar j e za te višine precej . Tali lna doba se je s tem, ver je tno tudi v območju Triglava, delno prestavila še v april. Tudi m a j h n a množina padavin v redilni dobi — s a j j e padlo od že tako ma jhne celoletne množine pod polovico (na Dobraču k o m a j 29,1 %, v L jub l j an i 45,8 %) — je zelo neugodna za ž iv l jen je ledenika. Dež, k i je padal na ledenik, j e imel ob zvišani poletni temperatur i še večjo talilno moč, ki morda celo prekaša sončno obsevanje, s a j j e znano, da tudi v nižj ih legah pobere več snega obilnejši spomladanski dež, kakor sonce. Razen tega je čestokrat ob deževnem vremenu poletnih mesecev v visokih gorah značilno tudi, da nočna tempera tura zaradi slabega izžare- van ja še vedno dovol ju je intenzivno t a l j en je , k i ga dež še pospešuje. Zaradi omenjenega ni bilo pričakovati , da bi imel ledenik v tem letu znatnejši obseg. In res j e bil v p r imer jav i s kasnejš imi leti pod povprečkom. Z vsemi snežišči vred je meril 15,65 ha,28 brez n j i h pa le 14,37 ha. Pr i tem pa je upoštevati še to, da so bile meritve izvršene v začetku septembra, to re j v času, ko j e top l jen je še znatno; zato j e ver je tno, da se j e do zak l jučka t a l j e n j a obseg še nekoliko zmanjšal , predvsem v območju snežišč. Septembrska tem- pera tura j e bila v tem letu celo n e k a j nad povprečkom. Na jugovzhodnem robu j e segalo pod ostenje Malega Triglava snežišče, k i pa je bilo v času opazovanj že znatno skrčeno. V sep- tembru se j e nedvomno še da l je krčilo. Večji snežni jezik j e bil p r ik l jučen tudi severovzhodnemu koncu ledenika. Na zahodnem delu ledenika, na pobočju Vel. Triglava, so bila štiri snežišča, in sicer dve večji in dve manjši . Po navedbah M. Šin- kovca, ki j e s Fon Stankom v tem letu opazoval ledenik, je seglo na jv i š j e snežišče do višine 2560 m. Na vzhodnem delu ledenika j e bil 200 m dolg, 6—8 m širok in 1—2 m visok morenski nasip, ki se j e vlekel od stene Malega Tri- glava in se na spodnjem koncu porazgubil. Ta nasip so zasledovali tudi v naslednj ih letih opazovanja. Srednj i del ledenika j e bil naredko prekr i t z gruščem, zgornj i in delno tudi s rednj i del pa s črno, zelo drobno preperelino, ki j e da j a l a ledeniku videz umazanosti. Na spodnjem koncu j e bil ledenik razkri t . Led j e bil lepe belo- zelene barve z modrozelenimi odtenki. Glavne razpoke so bile na zahodnem delu ledenika, n e k a j pa j ih j e bilo tudi v sredini. Smer razpok j e bi la pravokotna na pol- zen je ledenika. T a l j e n j e ledenika j e bilo izdatno. Po žlebičastem spodnjem delu j e tekla s ta l jena voda. Velike izpodjede so b i le tudi na zahodnem robu, na jveč j a zahodno od Glave, po kater i j e tekel velik potok proti severni Triglavski steni.29 Iz ledenika j e odtekalo osem potokov proti dolini Vrat, od kater ih so bili t r i je zahodno od Glave in pet vzhodno od nje . Vsi, razen enega, so poniknil i v »moreni«. O p a z o v a n j a v l e t u 1946/47 Značilnost temperaturnih razmer v redilni dobi j e bila: v nižj ih legah znatno n iž ja povprečna temperatura od obdobne (v L jub l j an i za 1,2°), v višjih pa j e bila t e j sko ra j enaka (na Sonnblicku n iž ja le za 0,1° C). Na jh ladne j š i so bili p r a v zimski meseci, zlasti j anuar , ki j e bil v L jub l j an i nižji od povprečka kar za 4,5° ( januar j e bil v sto- letnem obdobju hladnejš i le devetkrat) , na Dobraču za okrog 5°, na Sonnblicku za 3,1°, v Kran j sk i gori za 4,6° C. Tudi ostali zimski meseci so bili hladnejši ' od povprečka. S prehodom v pomlad pa se 28 Te, kakor tudi vse ostale površinske meri tve sem planimetr i ra l na osnovi geodetsko posnete skice in izmerjenih vsakoletnih podatkov. 29 M. Šinkovec jo imenu je v (30) razpoka. Tabela št. 4 Srednja t empera tura redilne dobe v letih opazovanj Jezersko Sv. Križ — Planina Rateče Kranjska gora Dobrač Sonnblick Ljubljana 1945/46 —3.2 4.7 1946/47 - 5 . 2 —10.2 2.5 1947/48 2.2 2.4 1.2 2.2 - 2 9 —9.0 4.9 1948/49 1.6 2.3 1.4 2.3 —2.6 —8.4 4.7 1949/50 2.1 2.3 1.1 2.0 - 3 . 2 - 8 8 3.9 1950/51 2.1 1.4 0.6 1.7 —4.3 —10.0 4.9 1951/52 1.3 1.7 0.8 1.4 4.1 1952/53 1.1 1.4 0.4 1.3 3.8 Obdobni povpreček 1925 1940 0.8 1851 1950 3-6 j e pričela temperatura naglo višati in j e dosegla že v marcu nad- povprečno s tanje . Ta tendenca se j e ohranila v niž j ih legah tudi skozi vso talilno dobo prav do oktobra, ko j e ponovno padla pod povpreček, medtem ko j e bila na Sonnblicku na primer še vedno višja. Povprečna temperatura talilne dobe j e bila v L jub l j an i višja od povprečka za 1,7°, v Kran j sk i gori za 1,9°, na Sonnblicku celo za 2° C. Na jveč j i odklon od povprečka j e bil v j u n i j u in septembru (Ljub l jana j u n i j 2,8°, september 2,6° — Kran j ska gora j u n i j 2,8°, september 2,7° in Sonnblick j u n i j a 2°, septembra 2,5°), ka r j e za t a l j e n j e ledenika, zlasti v j u n i j u , velike važnosti. Padavin j e bilo v obeh dobah manj , kot j ih izkazuje jo obdobni povprečki (Sv. Križ —18%, Sv. Duh —21%). Med letom so bile p rece j enakomerno razporejene, izvzemši februar in marec, ko j ih j e padlo znatno nad povprečkom: Sv. Križ f e t . 235 mm (povpr. 81), marec 237 (povpr. 149), Sv. D u h febr. 193 (povpr.66). Toda k l j u b temu izkazuje množina padavin v redilni dobi p r i m a n j k l j a j , in sicer v Sv. Križu za —8%', Sv. Duhu za —18%. Za talilno dobo pa j e zna- čilno, da beleži Sv. Križ pozitivni odklon od povprečka za 10 %, Sv. Duh pa negativnega za —25 %. Za ugotovitev trdnosti zadnj ih navedb m a n j k a j o obdobni podatki drugih bl ižnj ih postaj . Čeprav množina padavin v redilni dobi ni bila nadpovprečna, j e treba podčrtati važno dejstvo, da so padle v f e b r u a r j u in marcu zelo obilne množine snega, ki se je zadrževal v alpskem svetu še dolgo v pomlad. Na Mrzlem Studencu je bila zabeležena maksimalna 4 Geografsk i zbornik 49 Tabela št. 5 Množina padavin redi lne dobe v letih opazovanj v odnosu do letne množine padavin v % Jezersko Sv. Križ — Planina Rateče Kranjska gora Mrzli Studenec 12 4 m Koprlvnik 980 Komna 1525 m Sv. Duh pri Solčavi 1247 Dobrač mn. padavin v redilnl dobi V/o letna mn. padavin v mm 1946/47 1947/48 44.0 2.007 61.3 45.9 1.571 2.286 42.9 1.764 43.4 1.911 43.6 2208 47.5 2.226 54.0 37.0 1.3:4 1.857 63.4 50.3 1.298 1.871 1948/49 50.0 1.324 53.1 1.423 52.0 1.105 50.3 1.213 56.8 1.590 54.9 1.435 44 0 1.21,6 43.7 1.210 1949/50 75.4 1.345 65 8 1.891 61.7 1.532 61.5 1.823 66.5 1.861 63.6 1.660 60 5 1.249 61.0 1.584 1950/51 74.5 2.270 72.2 2.480 74.3 2.096 76.6 2.282 72.1 2.242 67.4 2.349 6 2 . 2 1.985 75.1 2.524 1951/52 51.1 1.788 49.0 1.894 57.2 1.826 59.4 1.998 54.8 2.294 53.6 2.173 49.7 1.674 1952/53 51.1 1.683 50.1 1.833 49.7 1.470 50.0 1.566 48.9 1.888 49.5 1.691 46.5 2.694 45.2 1.600 Obdobna mn. padavin v redilnl dobi v ' / , 55 55 52 O p o m b a : Le tna množina padavin j e r a č u n a n a za čas od ok tobra ž i v l j e n j e l edenika za naše v isokogorske r azmere . do ok tobra , to pa zato, k e r se odv i j a v t e j dobi enole tno debelina snežne odeje v marcu z 223 cm, na Koprivniku v f e b r u a r j u 160 cm in celo pri Sv. Duhu v marcu 215 cm. Toda že zvišana marčna, še bo l j pa apri lska temperatura, j e začela sneg izdatno taliti, s a j se zniža višina snega na Mrzlem Studencu že v marcu na 128 cm, v aprilu na 82 cm in 28. m a j a popolnoma izgine. Pr i Sv. Duhu izgine 16. aprila, v Solčavi že 28. marca. Tabela št. 6 Množina padavin redilne in talilne dobe v letih opazovanj v odnosu do obdobne množine padavin v redilni in talilni dobi leta — v % Jezersko Sv. Križ — Planina Sv. Duh pri Solčavi o®* _ 9 ^ •o o s-S • o ^ S - S g ••6 .3-S- iz . p ad av in ta li ln i do bi >d no su ob do bn e il ne - v % >ž . p ad av in ed . do bi jd no su ob do bn e li ln e - v % >ž . p ad av in :a lil ni d ob i >d no su ob do bn e il ne - v % m no ž. p ad av in v re d. d ob i v od no su do ob do bn e re di ln e - v % •ž . p ad av in al il ni d ob i >d no su ob do bn e il ne - v % iz . p ad av in ta li ln i do bi >d no su ob do bn e il ne - v % >ž . p ad av in ed . do bi jd no su ob do bn e li ln e - v % >ž . p ad av in :a lil ni d ob i >d no su ob do bn e il ne - v % m no ž. p ad av in v re d. d ob i v od no su do ob do bn e re di ln e - v % •ž . p ad av in al il ni d ob i >d no su ob do bn e il ne - v % d h ° 0) g 1» fV u 3 H o 5 g >• >• TJ h a 0-3 g > p- T3 -t-. m no ž. p ad av in v re d. d ob i v od no su do ob do bn e re di ln e - v % « h. ...2 ° H 1 " " 0 - 1946 /47 — 8 + 1 0 — 1 8 — 2 5 1947 /48 — 16 + 2 8 — 6 + 4 9 — 1 6 + 3 1 1948 /49 — 3 7 - 2 5 — 2 8 — 2 4 - 3 9 — 2 2 1 9 4 9 / 5 0 — 1 7 — 3 9 + 19 - 2 6 - 1 3 - 4 0 1950/51 + 4 9 — 2 0 + 6 3 — 1 2 + 4 1 — 8 1 9 5 1 / 5 2 — 1 3 — 2 — 1 2 + 1 1 — 5 + 4 1 9 5 2 / 5 3 — 1 9 — 6 — 1 3 + 6 — 1 8 + 8 Znatne množine snega v redilni dobi na eni in visoke tempe- ra ture v talilni dobi na drugi strani so ustvarile ravnotežje, k i ledeniku ni pripomoglo k naraščanju . Zgodilo se j e celo obratno, k a j t i izredno visoke poletne temperature so stalile ves zapadli sneg in načele celo s tarejšo podlago. Ledenik j e skrčil obseg od 14,37 ha v letu 1946 na 13,96 ha v letu 1947, vk l juču joč vsa snežišča pa od 15,65 na 14,10 ha. Gorn j i rob se j e s tanjšal v povprečku za 0,93 m, spodnji rob pri točki 12 pa za 1,30 m. Na jveč j i umik je bil za- beležen na spodnjem robu, ki j e znašal v povprečku 11,5 m, medtem ko se j e umaknil na zahodu za 3,30 m.30 Snežišča na zahodu so zelo povečala svoj obseg. Eno od n j ih se j e celo spojilo z ledenikom. Veliki snežni jezik, ki j e bil v p re j šn j em letu na severo- vzhodnem delu ledenika, j e izginil. Snežižče pod steno Malega Tri- glava pa j e nekoliko naraslo. Vse razpoke so bile napolnjene s snegom. Gruščni oziroma morenski nasip ob vzhodnem robu lede- nika se j e znižal in se nakopičil na spodnjem delu do 3 m visoko. 30 Podrobne navedbe od točke do točke g l e j pr i tabeli št. 1 in 2, k a r ve l ja tudi za vsa ostala leta. 4* 51 Tabela št. 7 Razlika med obdobno in letno množino padavin — v % Jezersko Sv. Križ — Planina Sv. Duh pri Solčavi LEGENDA 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 + 1 - 3 1 —30 — 18 + 19 —26 —2 —21 + 1 0 —29 —26 S p redznakom -f- j e naznačen po- zitivni odklon le tne množine pa- davin od obdobne; s p redznakom — pa negat ivni oz. p r i m a n j k l j a j l e tne množine pa- davin v odnosu do obdobne. 1950/51 + 1 7 + 2 9 + 1 8 1951/52 1952/53 — 8 —13 enaka, obdobni. —4 —1 - 5 O p o m b a : Le tna množina pa- davin j e r ačunana za čas od ok tobra do oktobra , to pa zato, Obdobna letna množina 1925 1940 1925 1940 1925 1940 k e r se 1952 odv i j a v t e j dobi enole tno ž i v l j e n j e l eden ika za naše v isokogorske razmere . padavin 1933 mm 922 mm 1689 mm Kakor v p re j šn jem, tako se tudi v tem letu s tan je ledenika v času meritev (8. do 9. septembra) ne sme smatrati za na jn iž j e , sa j j e bila septembrska temperatura znatno nad povprečkom (Ljubl jana za 2,6° C, K r a n j s k a gora za 2,7° C, Sonnblick za 2,5, na Dobraču j e znašala še 8,2 dn celo na Sonnblicku še 1,1° C). Tudi množina pa- davin j e bila podpovprečna (Ljubl jana 95 mm, Sv. Križ 84, Kran j ska gora 75, Rateče 93, Jezersko 62, Koprivnik 105, Mrzli Studenec 107, Sonnblick 66, Dobrač 55 mm) in z n j o v zvezi tudi m a j h n a oblačnost, k i j e bila sploh n a j m a n j š a v obdobju 1946—1953 (Sv. Križ 3,8 %, Jezersko 2,5, Rateče 3,7, Kran j ska gora 3,4, Dobrač 4,5 in Sonn- blick 5,6%). O p a z o v a n j a v l e t u 1 9 4 7 / 4 8 Za meteorološke razmere tega leta sta značilna predvsem dva momenta: 1. nadpovprečna temperatura in podpovrečna množina padavin v redilni dobi ter 2. izredno velika množina padavin in podpovprečne temperature v talilni dobi, ka r j e edini pr imer v vsem opazovanem obdobju. Kolikor j e redilna doba vplivala negativno na ž iv l jen je ledenika, toliko so se razmere v talilni dobi obrnile ledeniku v prid, k a j t i nizke tempera ture so dopuščale obilnim množinam padavin, da j ih j e n e k a j padlo tudi v obliki snega, in to celo v na jv i š jem polet ju . Tako j e imel Dobrač zabeleženo še v j u n i j u 12 snežnih dni in celo v j u l i j u še 9, ka r j e tudi edinstven pr imer v obdobju 1945—52. Sneg j e padel pr i Sv. D u h u v j u n i j u enkrat in j u l i j u dvakra t , na Rudnem po l ju v j u l i j u dvakrat , m a j u in j u n i j u enkrat , na Mrzlem studencu v j u l i j u dvakrat , na Mali planini v ju l i j u celo pe tk ra t in celo p r i Sv. Križu dvakra t v j un i ju . Še važneje pa j e bilo to, da so nizke temperature v visokem pole t ju t - intenzivnejše t a l j en j e snega, zapadlega v redilni dobi SI. 18. Razkrit i spodnji in zahodni del Triglavskega ledenika. Vidna je n jegova plastovitost. Fotogra- f i rano 15. avgusta 1947 in se ga j e tako moglo veliko ohraniti, ka r so potrdila tudi m e r j e n j a v oktobru. Temperatura redilne dobe j e presegla obdobni povpreček v L jub l j an i za 1,3°, Kran j sk i gori za 1,4°, na Sonnblicku za 1,3° C. Velik del tega gre na račun izredne topline j a n u a r j a , k i j e znašala v L jub l j an i 4,1° (višja od povprečka za 6,2°), v Kran j sk i gori 0,2° (višja od povprečka za 4,4°), na Sonnblicku — 10,4° (višja od po- vprečka za 2,6°), pr i Sv. Križu 1°, na Jezerskem 1,8°, v Ratečah —0,9°, na Dobraču —4,6° C). Pod obdobnim povprečkom j e bil edinole okto- ber (L jub l jana za 2,5°, Kran j ska gora za 0,8° C), medtem ko so bili ostali meseci redilne dobe nad nj im. Značilnost talilne dobe j e bila v tem, da j e padla mesečna tem- pera tura znatno pod povpreček le v jun i ju , j u l i j u in delno v avgustu (Ljubl jana v j u n i j u za 0,7°, j u l i j za 2,1° in avgust za 0,2° C, v Kran j sk i gori v j u n i j u za 0,8°, v j u l i j u za 2,4° in v avgustu za 0,1° C, na Sonnblicku v j u n i j u za 0,2°, j u l i j u za 1,7°, v avgustu pa j e bila celo višja), medtem ko so bili ostali meseci nad n j im. Nadpovprečna temperatura ob začetku in koncu talilne dobe ni mogla nadomestiti talilnega p r i m a n j k l j a j a , k i j e nastal v na j tople jš ih poletnih mesecih, ko j e t a l j en j e naj intenzivnejše . Letna množina padavin j e bila povsod večja od povprečne ob- dobne. Na Jezerskem j e bila višja za 4 %, pri Sv. Križu za 19 %, pr i Sv. D u h u za 10 %. Ta višek gre na račun izredne množine padavin v talilni dobi, s a j j e presegla povpreček na Jezerskem za 28 %, pr i Sv. Križu za 49 %, pri Sv. Duhu za 31 %. Od letne množine j e v t e j dobi padlo na Jezerskem 56 %, p r i Sv. Križu 54, p r i Sv. D u h u 63, na Koprivniku 53, na Mrzlem Studencu 56% padavin. Na jveč j ih je padlo v j u n i j u in j u l i j u (L jub l jana : j u n i j 251, j u l i j 224, Mrzli Stu- denec: j u n i j 337, j u l i j 382, Rudno pol je : j u l i j 359, Dobrač: j u n i j 224, j u l i j 320mm). Redilna doba se j e odlikovala po večji sušnosti, s a j j e padlo na Jezerskem za 17 % padavin m a n j od obdobnega po- vprečka, pri Sv. Križu za 6 %• itd. N a j b o l j sušna sta bila oktober (Ljubl jana 32, Mrzli Studenec 21, Koprivnik 40, Sv. Križ 18, Uskov- nica 22 mm) in marec, ki j e bil eden na jsušnejš ih mesecev nasploh (Ljub l jana 2 mm, Koprivnik 1,5, Mrzli Studenec 0,2, Rudno pol je 2 mm in Uskovnica celo brez padavin). Glede na to se ni čuditi , da snežna odeja po debelini ni bila izdatna. Na Mrzlem Studencu j e dosegla na jveč jo debelino v febru- a r j u s 171 cm, izginila pa j e popolnoma 16. m a j a ; na Koprivniku j e bila maksimalna debelina v f e b r u a r j u 75 cm, ki j e izginila 7. aprila, na Rudnem po l ju 167 cm v f e b r u a r j u : izginila j e 4. ma ja . V letu 1948 so ledenik dvakra t opazovali. Prvo informativno opazovanje sta opravila 9. septembra Dušan Košir, k i j e tedaj , kot naslednik pokojnega Milana Šinkovca z opazovanjem začel, in Stanko Fon, k i je imel kot opazovalec iz p r e j šn j i h dveh let pregled nad s tanjem ledenika. Drugo — glavno opazovanje — pa sta izvedla 3. oktobra Dušan Košir in Da rko Radinja . Pavel Kunaver omeni bo l j mimogrede ledeniško s tanje v tem letu, ko opisuje izpremembe okrog Triglava (3, str. 69—70). Ledenik j e narastel od 13,96 ha v p re j šn j em letu na 16 ha, vk l ju - čujoč obsežna zahodna snežišča, k i so se z n j im spojila, z ostalimi snežišči vred pa na 16,88 ha. Gorn j i rob se j e zvišal v povprečku za 2,35 m, spodnji pa za 1,33 m. Na spodnjem robu se j e v po- vprečku povečal obseg za 10 m. Na jugovzhodnem koncu pod oste- n j e m Malega Triglava se j e visoko v stene ohranilo obsežno snežišče, ki j e bilo nanovo markirano. Snežišča na zahodu so se združila v veliko snežišče, k i j e bilo združeno z zahodnim robom ledenika. Led j e bil v celoti p rekr i t s snegom, čeprav je bil ta v začetku septembra na spodnjem robu dobro viden (32). Ker je bilo veliko s tar ih markac i j prekr i t ih s snegom, so bile vnesene na rob ledenika številne nove markaci je . O p a z o v a n j a v l e t u 1 9 4 8 / 4 9 Leto 1948/49 preds tav l ja dobo ponovnega večjega ledenikovega umika, katerega niso mogle zavreti niti obilne zaloge snega iz prejš- n jega leta. Vzrok temu j e bil predvsem v izredno ma jhn i množini padavin, ka r vel ja še posebej za redilno dobo. Zaradi visoke aprilske tempera ture (L jub l jana 12,3° C ali 2,8° C nad povprečkom, Kran j ska gora 9,4 ali 3,4° C nad povprečkom, Rateče 8,5, Sv. Križ 8,7° C), kakor tudi zaradi visoke tempera ture v oktobru, k i j e b i la v L jub l j an i višja od povprečne za 1,9° C, v Kran j sk i gori za 1,1° C, se j e pre- makni la tali lna doba delno še v april in oktober, s čimer se j e k r čen j e ledenika še povečalo. Povprečna temperatura redilne dobe j e bila v L jub l j an i višja od obdobne za 1,1° C, v Kran j sk i gori celo za 1,5° C. Po izredno visoki temperatur i se odl ikuje zopet j a n u a r (Ljubl jana 1,5° C, K r a n j s k a gora —1,5°, povpreček — 4,2°, Sv. Križ 0,0°, Jezersko — 0,4° C) in v manjš i meri tudi februar . V talilni dobi j e bila temperatura v nižj ih legah zelo blizu povprečka z nekoliko nižjimi temperaturami na začetku in višjimi na koncu, zlasti v septembru. Množina padavin j e bila p rece j man j ša od povprečne (na Jezer- skem za 3 1 p r i Sv. Križu za 26 %, pri Sv. D u h u za 29 %). Zlasti malo j e padlo padavin v redilni dobi (Jezersko — 37 %, Sv. Križ — 28 %, Sv. D u h — 39 %, od tega od celoletne množine na Jezerskem 50 %, pr i Sv. Križu 53 % in pri Sv. Duhu 44 %). Skora j b rez padavin sta bila februar in marec (Ljubl jana, februar 3 mm, marec 9 mm; Komna, marec 9 mm; Rudno polje, februar 3 mm, marec 13 mm: Mrzli Studenec 4 oziroma 12 mm; Mala Planina 1 oziroma 8 mm itd.), na jveč pa j ih j e padlo v oktobru, novembru in j a n u a r j u . Majhna množina padavin v redilni dobi se odraža tudi v m a j h n i debelini snežne odeje, kakor tudi v n jenem t r a j a n j u . V vsem opa- zovanem obdobju j e padlo v tem letu n a j m a n j snega. V Rudnem po l ju j e bila dosežena maksimalna debelina snežne odeje v ja - n u a r j u s 67 cm, ki j e skopnela že 3. apri la in se nato pojavila zopet za pet dni v začetku maja . Na Mrzlem Studencu je bila maksimalna debelina snežne odeje v j a n u a r j u 57 cm, skopnela j e že 25. aprila, pr i Sv. Duhu pa maksimalna le 13 cm v j a n u a r j u in je izginila že 5. f eb rua r j a , ni pa bila niti v tem času sklenjena, s a j j e bil j a n u a r k a r 13 dni brez n je , dočim jo j e imel februar le štiri dni, za tr i dni pa se j e pojavi la zopet v ma ju . Podobne so bile razmere tudi na Kopriv- niku. Rudno pol je j e imelo snežno odejo vsega 117 dni (povprečno okrog 190), Mrzli Studenec 133 dni (povpr. okrog 200), Sv. Duh 45 (povpr. okrog 120), Koprivnik 66 dni (povpr. okrog 110), n a j m a n j pa Mala planina, ki j e imela snežno odejo le 18 dni (povpr. okrog 125); v j a n u a r j u so bile tod le snežne krpe. Na jveč ja debelina j e bila do- sežena tu v decembru s 37 cm; sneg j e izginil že 14. marca. Tudi v talilni dobi j e padlo m a n j padavin kot v povprečku, in sicer na Jezerskem za 25 %, pri Sv. Križu za 24 %, pr i Sv. Duhu za 22 %. Povprečno množino so dosegle padavine le v m a j u in avgustu. Tudi Oblačnost j e bila temu primerno majhna , s a j j e bila še na jv i š j a v ma ju , ko je prekorači la povpreček, dočim j e bila v vseh ostalih mesecih pod nj im. V pr imer jav i s p re j šn j im letom se je ledenik izredno skrčil, s a j se j e po obsegu zmanjšal od 16 na 13,97 ha, kamor so pa všteta tudi snežišča na zahodu; brez n j i h je meril 13,73 ha. Skora j ves p r imanj - k l j a j j e šel na račun snega iz tega in p r e j šn j i h let, n e k a j pa tudi na račun ledu samega. Gorn j i rob se je znižal za 2,18 m, na spodnjem robu pod Glavo pa za 1,76 m. Na zahodu se j e umaknil v povprečku za 11 m, na spodnjem robu pa v povprečku za 15 m. Pri točki 15 j e zabeležen na jveč j i umik, to pa zato, ker je bil v p r e j šn j em letu tu jezik novozapadlega snega. V tem letu sta se vršili na ledeniku dve opazovanji , prvo v za- četku avgusta, drugo v začetku oktobra. Že v avgustu j e imel ledenik na nekater ih mestih manjš i obseg kot v oktobru p re j šn jega leta. V jugozahodnem delu so bile razkr i te razpoke (48). Pr i točki 10 so prvič zabeležili v ledeniku veliko izpodjedo, imenovano »ledena vrata«. Že v tem času se j e znižal gornj i rob ledenika v povprečku za 1,1 m, pr i Glavi pa za 1,53 m (33). Do začetka oktobra se j e ledenik še močno zmanjšal . Stan- dardna snežišča na zahodu so sicer ostala, vendar so se v pr imer jav i s p r e j šn j im letom močno skrčila in se tako osamosvojila. Po na- vedbah D . K o š i r j a se j e znižal gorn j i rob za 3,91 m (48), pri čemer so vračunane vse točke, tudi tiste, k j e r j e bila mer j ena diagonala. Jaz sem upošteval pri računu o t a n j š a n j u ledenika le točke, ki so bile mer j ene v vertikali , zato sem dobil le 2,18 m. Ves zahodni rob j e bil brez pr ik l jučenih snežišč in j e bil v celoti iz srensko-ledne s t rukture . Umik na spodnjem robu j e zavzel že tak obseg, da se j e ledenik odmaknil s pobočja Glave in se začel pomikati že po rav- nejš i osnovi. P rav zaradi tega točka 12, ki se n a h a j a na južnem pobočju Glave, ne more služiti več za di rektno beleženje upadan ja ledenikove debeline. To j e možno geometrično izračunati na osnovi meritev po tleh. Iz tega tudi izhaja razlika med navedbami D. Ko- šir ja , po kater ih n a j b i se ledenik s tanjšal za 2,53 m (48), in geo- metrsko metodo preračunavanja , po kater i se j e s tanjšal le za 1,76 m. V tem letu je bil dobro opisan tudi talilni proces na ledeniku, tako v oktobru, ko j e v času opazovanj deževalo, in v sredini polet ja , ko j e bilo t a l j en j e intenzivno zaradi močne sončne pr ipeke (5).31 31 Podrobnosti o t a l j en ju na ledeniku gle j s p r e d a j str. 21—22. O p a z o v a n j a v l e t u 1 9 4 9 / 5 0 To leto ima v meteorološkem pogledu posebno obeležje, ki se izraža v prece j obilnih snežnih padavinah redilne dobe v visoko- gorskem svetu, k a r ve l ja še posebej za ju l i j ske Alpe, in v m a j h n i množini snega po dolinah in nižinah. Po drugi strani pa so značilne izredno visoke temperature in velika suša v vsej talilni dobi, k i j e z lahkoto stalila obilne množine snega in močno načela tudi s tarejšo snežno, kakor tudi ledeno podlago. Letna množina padavin j e padla v nižjem svetu globoko pod povpreček, v višjem pa se mu je približala (Sv. Križ — 2 %, Sv. Duh — 26%, Jezersko —30%). V redilni dobi j e bilo to še izraziteje, ka j t i množina padavin je že pr i Sv. Križu prekorači la povpreček za 19 %, dočim sta bila Jezersko (— 17 %) in Sv. Duh (— 17 %) že pod nj im. Velika množina padavin gre na račun zelo obilnih novem- brskih padavin (Komna 809 mm, Mrzli Studenec 446, Sv. Duh 285 — povpreček 178, Uskovnica 509, Koprivnik 360, Sv. Križ 539 — po- vpreček 217, Jezersko 323 — povpreček 233, L j u b l j a n a 192 — po- vpreček ca. 130 mm), ter delno aprilskih in februarskih , ki so bile v višjem svetu še vedno nad povprečkom. V ostalih mesecih se je množina padavin sukala okrog povprečka, z izjemo marca, ki j e bil zelo sušen (Ljubl jana 15 mm, Komna 56, Rudno pol je 18, Mrzli Studenec 22, Jezersko 19, Sv. Križ 48 mm). Izdatna množina snega j e bila zabeležena v vseh višinskih po- s t a j ah in j e dosegla na Komni v marcu 270 cm, na Rudnem po l ju v f e b r u a r j u 190, na Mrzlem Studencu 170, pri Sv. Duhu le 90 cm v ja - nua r ju , na Koprivniku 96 v decembru, in celo na Mali Planini samo 75 cm v f eb rua r ju . Sneg se je držal na Komni do 12. maja , na Rud- nem pol ju do 21. maja , na Mrzlem Studencu do 25.maja, pri Sv .Duhu do 29. marca, na Koprivniku do 12. marca in nesklenjeno do 19. aprila, na Mali Planini do srede marca. Na Dobraču j e padlo največ snega v aprilu, s a j ima zabeleženih k a r 22 dni s snežnimi padavinami, dočim j ih j e bilo v f e b r u a r j u le 14, v novembru 15, v decembru 11 in celo še v m a j u so bi l i t r i j e taki dnevi. Talilna doba je bila izrazito sušna, k a r vel ja zlasti za prve tri mesece. P r i m a n j k l j a j padavin znaša glede na povpreček na Je- zerskem 39 %, pr i Sv. Križu 26 % in pr i Sv. Duhu 40 %. Vseh letnih padavin j e padlo v t e j dobi na Jezerskem 25 %, pri Sv. Križu 34, na Mrzlem Studencu 33 % in na Dobraču 39 %. V temperaturnem oziru je bila tudi redilna doba n e k a j nad povprečkom, v L j u b l j a n i za 0,3° C, v Kran j sk i gori za 1,2° in na Sonnblicku celo za 1,6° C. Nadpovprečno temperaturo so imeli vsi meseci razen j a n u a r j a , ki j e bil n e k a j pod njo, in aprila, ki mu j e bil v nižj ih predelih zelo blizu (v L j u b l j a n i je enak povprečku, v Kran j sk i gori nižji za 0,5 %), v višjih pa znatno pod nj im, sa j je bila temperatura v tem mesecu na Dobraču — 2,6° C in na Sonnblicku — 9,10 C; to j e pr i obeh na jn i ž j a apri lska tempera tura v obdobju 1945—52. Za n e k a j desetink s topinje j e bil povpreček niž j i tudi v ostalih dolinsko-alpskih pos ta jah pri nas, vk l juču joč Sv. Križ. Visoko nad povprečkom pa j e bila temperatura talilne dobe, sa j ga j e prekoračila v L jub l j an i za 2°, v Kran j sk i gori in na Sonn- blicku pa za 1,9° C. Na jveč j i pozitivni odklon j e bil v j u l i j u (Ljub- l j ana za 3°, Kran j ska gora in Sonnblick za 2,5° C), sa j je znašala j u l i j s k a ' temperatura na Jezerskem 17,5°, pri Sv. Križu 17,4°, v Ra- tečah 18,3°, na Dobraču 11,1° in celo na Sonnblicku 3,8° C. Mnogo nista zaostajala za ju l i j em apri l in m a j (Ljubl jana , apri l 2,4° C nad povprečkom in m a j 2,6°, Kran j ska gora, apri l 2,4 in m a j 1,9° nad povprečkom), dočim je bil v avgustu in septembru povpreček manjši , toda še vedno izrazit (Ljubl jana 1,4 ozir. 0,6° C nad nj im, Kran j ska gora 1,8 oziroma 0,7° C nad njim). Visoka j e bila tudi jun i j ska temperatura , s a j j e znašala v L jub l j an i 20,3° C, v Kran j sk i gori 16,7, v Ratečah 15,6, na Jezerskem 15,7, na Dobraču 8,1, na Sonnblicku 1,5 ali 3° C nad povprečkom. Tudi v j u l i j u j e bi la temperatura še zelo visoka, s a j j e bila na Sonnblicku za 2,1° C nad povprečkom in tudi v agustu še za 1,7° C. Na Dobraču je bila temperatura v m a j u 4,1°, v j u n i j u 8,1°, j u l i j u 11,1°, avgustu 9,7 in septembru 5,4° C, kar j e za višino Dobrača izredno visoka temperatura . Na ledeniku j e bilo v letu 1949/50, v dot le j opazovanih letih, n a j v e č j e znižanje, sa j se mu je zmanjšal obseg s snežišči vred na zahodu v pr imer jav i z letom 1948/49 od 13,97 na 13,29 ha, brez snežišč pa od 13,73 na 12,66 ha. Na zgornjem koncu se j e od p re j šn jega leta s tanjšal za 2,52 m, na spodnjem pr i Glavi pa za 1,76 m. Od leta 1946 se mu j e to re j zmanjšal obseg s snežišči vred za 2,36 ha, brez n j i h pa za 1,91 ha; s tanjšal pa se j e na zgornjem robu za 3,28 in na spodnjem za 3,47 m. Po dveh opazovanjih na ledeniku, ki sta bili izvršeni eno ob koncu marca in drugo v prvi t re t j in i oktobra ter vštevši še Kuna- ver jevo v sredini polet ja , j e kazal ledenik v tem letu takole podobo: Ledena osnova se j e razkri la prvič ob koncu j u n i j a in to vzhodno od Glave. Točka 12 j e bila 10. j u l i j a že 2 m nad snegom. "V j u l i j u j e bilo t a l j e n j e ledenika zelo močno in j e t ra ja lo od osme ure z j u t r a j pa vse do večera.32 P r i meri tvah v oktobru je bila na ledeniku rahla odeja svežezapadlega snega, ki j e padel 22. in 23. septembra ter 4. oktobra, a j e do 15. oktobra na spodnjem koncu skopnel; pod n j im pa se j e pokazalo ledeno površje, k i v času opazovanj ni bilo vidno.33 Zaradi novozapadlega snega (na Mali Planini j e padel v septembru sneg dvakrat) sta se pojavi l i na za- hodnem robu dve samostojni večji snežišči. V jugozahodnem delu 32 Te podatke je dal takra tn i oskrbnik Triglavskega doma Je rne j Jakopič. 33 Podatke mi je dala oskrbnica Triglavskega doma, ki je bila v domu do sredine oktobra. Vprašan je pa je, koliko so podatki zanesljivi. ledenika j e bilo več razpok, k i j ih je svež sneg že nekoliko prekri l . Zaradi izrednega zman j šan j a ledenika smo našli sko ra j vse točke ob njegovem robu. Snežišče na jugovzhodnem delu ledenika je popolnoma izginilo. Na zahodnem robu se j e ledenik s tanjšal in umaknil proti vzhodu. Nad točko 1 so se vsipali na ledenik manjš i ledenosvečni plaziči.34 Snežišče na polici pod grebenom j e bilo izredno ma jhno in razcepljeno v več manjš ih ; ver je tno pa so bile to le snežne krpe, k i so se pojavi le po zadnjem snegu, pred tem pa j e bila polica na jb r ž brez snega. O p a z o v a n j a v l e t u 1 9 5 0 / 5 1 Tudi to leto je imelo v meteorološkem oziru svoje ekstremnosti, k i so odločilno posegle v ž iv l jen je ledenika in mu obilno povečale snežne zaloge. Vzrok temu j e bil predvsem v izredno izdatnih snežnih padavinah v redilni dobi, k i so visoko prekoračile normalno s tanje . V redilni dobi j e bilo padavin sploh precej , s a j so presegle povpreček na Jezerskem za 49 %, pri Sv. Križu za 63 %<, pri Sv. Duhu za 41 %'. Obilnih množin snega ni mogla staliti niti n e k a j višja temperatura tali lne dobe. To leto j e bilo od vseh v opazovanem obdobju na jugodne j še za narast ledenika. Čeprav j e bila množina padavin v talilni dobi pod povprečkom /Jezersko — 20 %', Sv. Križ — 12 %, Sv. D u h — 8 %.), j e bila zaradi relike množine teh v redilni dobi tudi letna množina nad povprečkom J e z e r s k o za 17 %, Sv. Križ za 29,%>, Sv. D u h za 18 %). Samo v redilni dobi je padlo od celoletne množine na Jezerskem 75 %, pr i Sv. Križu 72 %', v Ratečah 74 %, na Mrzlem Studencu 72 %, na Dobraču 75 %, na Koprivniku 67 %i in pri Sv. Duhu 62 % padavin. Na jveč padavin v redilni dobi je padlo v času od novembra do aprila, z viškoma v decembru in f eb rua r ju , n a j m a n j pa v oktobru, k i j e bil tudi edini mesec s podpovprečno množino padavin. V de- cembru j e padlo na Mrzlem Studencu 405 mm padavin, na Kopriv- niku 358, na Komni 515 (v novembru 606 mm), pri Sv. Duhu 202, na Uskovnici 327, na Krvavcu 141 (februar 178, marec 303), pri Sv. Križu 353 (februar 429), na Dobraču 259 ( januar 390, februar 521); tudi na Sonnblicku j e bil višek v j a n u a r j u z 296 mm. Število dni s snežnimi padavinami j e bilo v t e j dobi izredno visoko. Najpogoste je j e snežilo v decembru, k i izkazuje v višjih posta jah povsod preko 15 dni s sneženjem — na Mrzlem Studencu celo 20 dni — in ne dosti m a n j v j a n u a r j u , f e b r u a r j u in marcu. Na Dobraču je bilo decembra 23 dni, marca 22, j a n u a r j a 18, ter febru- a r j a in apri la 15, m a j a 12 in celo j u n i j a so bili še t r i j e dnevi s sneženjem. 34 Več o tem gle j na str. 26—27. t > t 59 B Temu primerno j e bila obilna tudi snežna odeja, k i j e t r a j a l a v sredogorskem svetu še daleč v pomlad, v višj ih legah pa celo v polet je . Na Komni j e bila na jv i š j a v marcu in apri lu s 450 cm in j e obležala vse do 3. j un i j a . Na Rudnem pol ju j e bila na jv i š j a v marcu (358 cm) in ne dosti manjša v f e b r u a r j u ter apr i lu (samo 29. marca j e padlo 141 cm snega) in j e skopnela na prostem šele 16. j un i j a , v gozdu pa celo šele 27. j un i j a . Tudi na Mrzlem Studencu j e bila na jv i š j a v marcu (325 cm), pa tudi v f e b r u a r j u in apri lu j e dosegla debelino ca. 3 m (ob koncu m a j a j e bilo snega še 117 cm); izginila j e na sončni strani 23. jun i j a , v senci pa se j e držala še v začetek ju l i j a . Na Koprivniku j e v f e b r u a r j u in marcu dosegla 140 cm in izginila 23. aprila, na Mali Planini pa v f e b r u a r j u 219 cm (v marcu 198 in v apr i lu še 130 cm) in je izginila 30. aprila. Na Dobraču j e skopnel sneg šele v drugi polovici j un i j a , imel pa j e snežno odejo kar 237 dni, to j e daleč na jveč v obdobju 1945 do 1952. Snežnih dni j e bilo na Jezerskem 129, pri Sv. Križu 165 in celo v Ratečah še 179; tu sneg ni izginil vse do 5. maja , kar j e svojevrsten rekord, s a j se z n j im ne more pohvaliti niti Krvavec, ki j e imel vseh dni s snežno odejo le 168 in je izgubil sneg prav tako 5. maja . Videti je, da j e padlo p rece j več snega v Jul i j skih kot Kamniških Alpah. Tempera tura talilne dobe j e bila višja od povprečne (Kranjska gora za 1,1° C, na Sonnblicku za 1,2° C). Do avgusta je bila povprečku zelo blizu, v avgustu in septembru pa se j e dvignila znatno nadenj . Posledica tega j e bila, da se j e na jv i š j a temperatura prestavila iz j u l i j a v avgust, ka r kaže jo vse obravnavane meteorološke postaje. Tudi temperatura redilne dobe je bila višja od povprečne. Nad- povprečno topla sta bila zlasti j anua r in februar (Kranjska gora, j a n u a r —1,1° C, povpreček —4,2; februar 0,1°, povpreček —3,0°; Rateče —2,8, oziroma —1,3; Krvavec —3,1, oziroma —3,5; Sv. Križ — 0,7 oziroma —0,3; Jezersko 0,1 oziroma 1,1; Dobrač —6,0 ozi- roma — 6,6° C) ter v manjš i meri še december, dočim so bili ostali meseci zelo blizu povprečka. Kakor v p re j šn jem, tako sta bili tudi v tem letu na ledeniku dve opazovanj i : prvo od 1.—3. septembra in drugo od 10.—11. ok- tobra. P. Kunaver j e opisal s tan je v sredini avgusta (6). Po meri tvah v oktobru se j e ledenik tega leta v p r imer jav i s p r e j šn j im letom povečal zaradi snega od 13,29 na 17,78 ha; tu so všteta tudi vsa snežišča na zahodu, ki so bila v tem letu sklenjena in pr ik l jučena ledenikovemu zahodnemu delu. Debelina snežne odeje se j e na zgornjem robu zvišala za okrog 3 m, na spodnjem robu pri Glavi pa za 3,80 m. S snegom so bile prekr i te vse točke na spodnjem robu, kakor tudi velik del na zahodu. Vrhn j i rob pa j e ostal v glavnem neizpremenjen. V sredini polet ja je bilo tudi na severnih Triglavskih podih ohranjenega še prece j snega, ki se j e v obliki snežišč spuščal n a n j e izpod Reži in Kredarice (6). Turistična pot do križišča Tominškove poti in Praga je bila pod snegom (6). Tudi v začetku septembra j e sneg s t rn jeno pokrival ves predel od Kugy jeve police do sedla med Kredarico in Triglavom. Na severo- zahodnem robu j e segal proti severni Triglavski steni dolg snežni jez ik; enako tudi vzhodno od Glave v smeri proti podom. To ob- sežno snežno plast so p rek in ja le le kopne skale na zahodnem robu ledenika. V septembru j e bil led razkri t le v dveh manjš ih krpah, vzhodno in zahodno od Glave. Veliko snežišče je bilo pr ik l jučeno tudi jugovzhodnemu robu ledenika in j e segalo pod ostenje Malega Triglava. Zaradi izrednega narasta snega so našli le devet točk, vse ostale pa so bile pod snegom. T a l j e n j e j e bilo v tem času zelo intenzivno. Do prve t re t j ine oktobra se je ledenik sicer nekoliko zmanjšal , vendar j e bil še vedno zelo obsežen. Ledeni k rp i na spodnjem robu sta se povečali; še vedno pa j ih je ločeval snežni greben. V vzhodni rob ledenika so bili vglobljeni vodni žlebovi, globoki do i m. Veliko snežišče na zahodu j e bilo še vedno sklenjeno z ledenikom. Tudi na spodnjem koncu so bili na ledenik pr ik l jučeni dolgi snežni po- dal jški . Poleg starih razpok v jugozahodnem delu ledenika se j e p rav tam pojavila še ena nova. O p a z o v a n j a v l e t u 1951/52 Tako dobrih pogojev za ledenik, kot v p r e j šn j em letu, v tem ni bilo. K l jub temu, da j e padlo v redilni dobi razmeroma prece j novega snega, in da ga j e bilo še iz p re j šn jega leta na ledeniku veliko, j e izredno visoka temperatura poletnih mesecev vsega sta- lila, načela celo staro podlago in tako spravila ledenik v stanje, k i j e bilo zelo podobno s tan ju iz leta 1950; ledenik sam, v ožjem pomenu besede, pa j e bil celo n e k a j manjši . V redilni dobi ni bilo večj ih anomalij . Tempera tura j e bila sicer za spoznanje višja (Kranjska gora za 0,6) in tudi padavin j e bilo m a n j od povprečka (Jezersko —13 %, Sv.Križ —12 %<, Sv.Duh —5%), vendar se v pr imeru normalnega polet ja to glede na velike snežne zaloge iz p re j šn jega leta ne bi mnogo poznalo. Nad povprečkom j e bila temperatura le v novembru, decembru in aprilu, dočim so bili ostali meseci blizu n jega . Zlasti j e omembe vreden april, katerega pozitivni odklon j e znašal v Kran j sk i gori 1,9° C in j e bil še na Krvavcu 4,1°, pri Sv. Križu, na Jezerskem in v Ratečah 7,4° ter j e bil ver je tno tudi v območju Triglava še nad 0° C, s čimer se j e talilna doba delno premakni la še v april . S padavinami se j e odli- koval zlasti november, ki j e visoko presegel povpreček (pri Sv. Duhu za 74 %, pri Sv. Križu za 78 %•, na Jezerskem za 43 %), in februar ter j anuar , k i sta presegla povpreček pr i Sv. D u h u za 95, oziroma 37 %, pri Sv. Križu za 43, oziroma 37 % in na Jezerskem za 63, oziroma 69 %. Na Komni j e padlo v novembru 820 mm padavin, na Mrzlem Studencu 517 ( februar ja 232 in j a n u a r j a 173 mm), na Uskovnici 478 ( februar ja 139 in j a n u a r j a 143 mm), na Mali Planini 243 ( februar ja 46?), pri Mihovem domu pod Vršičem 692 ( februar ja 206, j a n u a r j a 137 mm), na Dobraču 316 mm. Vsi ostali meseci pa so bili prece j pod povprečkom, ka r vel ja zlasti za marec, ki j e bil v vsem letu na j - sušnejši. Snežne padavine, k i so padle v nižjem svetu zlasti f e b r u a r j a in j a n u a r j a , v višjih legah pa tudi novembra, so bile p rece j izdatne. Debelina snega j e dosegla višek v f eb rua r ju . Sneg se je držal v višj ih legah do srede, v nižj ih pa do začetka pomladi. Na Komni j e znašala na jveč ja debelina snežne odeje 369 cm in se je držala skle- n jeno do 13. aprila, v snežnih k rpah pa celo do 21. ma ja . Na Rudnem pol ju j e dosegel sneg na jveč jo debelino 260 cm, izginil pa j e v za- četku aprila, na Mrzlem Studencu 304 cm, izginil j e 18. maja , na Uskovnici 275 cm, stalil se j e v sredini aprila, pri Sv. Duhu 187 cm, izginil je 13. aprila, na Koprivniku 226 cm, stalil 17. aprila, na Mali Planini 220 cm, skopnel 21. ma ja , pr i Mihovem domu 250 cm, stalil 13. aprila, na Krvavcu pa j e izginil 5 .maja (debelina ni bila mer jena) . Tempera tura talilne dobe j e presegla povpreček za okrog 1° C. V vseh mesecih, razen septembra, ko j e bila znatno nižja (v Kran j sk i gori za 1,5° C), j e presegla povprečke, kar vel ja zlasti za j u l i j in avgust, v kater ih j e znašala v Kran j sk i gori 19,2° C oziroma 17,4° C (povpreček 16,5 in 15,6); pri Sv. Križu 17,3 ozir. 16,0° C; na Krvavcu 13,7, oziroma 13,3; v Ratečah 17,9, oziroma 16,4 in na Jezerskem 17,0, oziroma 15,5° C. Visoka temperatura v obeh na j top le j š ih mesecih je bila t o re j eden glavnih povzročiteljev intenzivnega t a l j e n j a snega in s tem m a n j š a n j a ledenika. Ta proces j e zavrla šele nizka tempe- ra tura v septembru (Kranjska gora 10,5° C, povpreček 12,0°, Sv. Križ 9,2°, Krvavec 6,0°, Jezersko 10,0", Rateče 9,6° C), k i je bil poleg tega še obilno založen s padavinami (Kranjska gora 314 mm, Sv. Križ 430 ali 75% nad povprečkom, Jezersko 316 ali 65 % nad povprečkom, Sv. Duh 279 ali 62% nad povprečkom, Komna 590, Mrzli Studenec 415, Uskovnica in Koprivnik 430, Mala Planina 259, Mihov dom 495, Krvavec 360 mm), kar j e bilo vzrok, da j e padlo n e k a j padavin v višjih legah tudi v obliki snega (na Krvavcu, Komni in pri Sv. Duhu j e snežilo dvakrat , na Rudnem pol ju , pri Domu na Korošici, na Mali Planini in celo v Kran j sk i gori pa enkrat) . To se j e poznalo tudi pri oktobrskih meri tvah na ledeniku, k i j e bil po snegu, zapadlem v drugi polovici septembra, prekr i t s približno pol metra debelo snežno odejo. Padavin j e bilo v talilni dobi sploh precej , s a j so pri Sv. Križu in pri Sv. Duhu presegle povpreček za 11,9%', oziroma 4 %, na Jezerskem pa so bile 2 % pod n j im. Množina teh j e kr i la p r i m a n j k l j a j redilne dobe, tako da j e bila celoletna množina na Jezerskem le za 8 %• manj ša od letnega povprečka, pri Sv. Duhu za 1 %, pri Sv. Križu pa ga j e že dosegla. Ledenik se j e v tem letu skrčil v p r imer jav i z letom 1951 od 17,78 na 13 ha, pri čemer so vračunana vsa snežišča.35 Razmere, ki so v talilni dobi vladale na ledeniku, so za to leto dobro opisane, s a j j ih poznamo iz poročil petih opazovanj, k i so se časovno vrstila takole: 27. j u n i j a (I. Gams), 29. juinija in 13. avgusta (P. Kunaver) , 1. septembra (D. Košir), in od 1.—5. oktobra glavno opazovanje (D.Košir in I. Gams), ko j e bil ledenik tudi geometrsko SI. 19. Triglavski ledenik — posta ja vedno manjš i . Po s tan j šan ju se je začel tudi proces umikan ja . V p r imer jav i z i lustraci jo št. 15 je zmanj - šan je ledenika evidentno. Fotograf i rano 29. j un i j a 1952 izmerjen; to je opravil takratni študent geodezije, sedaj ing. M a r j a n Jenko. Ob koncu j u n i j a j e bila v območju ledenika in izven n jega še razmeroma obsežna sklenjena snežna odeja ; segala je na sever še daleč v severne Triglavske pode, na zahod proti severni steni in Kugvjev i polici, na vzhod vse do vrha Kredarice in na jug še visoko v stene obeh Triglavov. Poudari t i pa je , da bi morala biti v tem času glede na obilne zaloge snega iz p re j šn j ega leta kakor tudi iz zadn je zime snežna odeja mnogo večja. Velik del snega iz zadn je 35 Podatek ni natančen, ke r so bile meri tve nepopolne zaradi sveže zapadlega snega, ki je večino točk prekri l . Zato tudi ni bilo mogoče izra- čunati podatkov o z m a n j š a n j u debeline ledenika. Tudi večina podatkov v tabeli št. 1 za to leto ni izmer jena na terenu, temveč po približno vri- sanem obsegu na skici ledenika. zime je vroče polet je pobralo že dotlej , tako da se j e na nekater ih mestih pokazal že sneg iz p re j šn jega leta. Ta j e gledal mestoma izpod snega zadnjega leta na sedlu med Kredarico in Triglavom. Tudi v območju severnih Triglavskih podov j e bilo snega veliko m a n j kakor sredi avgusta p re j šn jega leta. V območju ledenika sa- mega j e bilo na spodnjem robu jasno opaziti, da j e snega od zadnje zime le še bore malo (okrog 2 m), sko ra j toliko kakor starega snega SI. 20. Prerez Triglavskega ledenika nad breznom pri Glavi — na dan 29. j un i j a 1952 iz p re j šn jega leta (7, in fotografija).3 6 Snežno površ je na zgornjem robu ledenika j e bilo napeto in rahlo vzvalovano; nastalo j e vsled večjega nakopičenja snega, ki se j e vsipal v obliki manjš ih plazičev po žlebovih ostenja. V tem delu j e bilo v snežni plasti tudi več manjš ih razpok, dal jša j e bila le v jugozahodnem delu ledenika; bila pa je zatrpana s snegom. Gorn j e k r a j n e poči so bile že izobli- kovane s širino v zgornjem delu 1—2 m; van j e je tekla voda z ostenja. Površina jugovzhodnega dela ledenika j e bila podobna raz- pada jočemu skalnemu površju. Na ledeniku j e bila večja k rpa vodnega ledu, k i j e nastal pod na jveč j im potočkom, pr i tekajočim iz zgornjega snežišča. Pravo ledeniško površ je ni bilo še n i k j e r razkrito. 38 G le j fo tograf i jo št. 18, ki dobro kaže profi l skozi ledenik na spod- n j e m robu, in drugo, št. 19 prav tam, ki p r ikazu je s tan je v sredi avgusta istega leta, oziroma priložene i lustraci je št. 20 in 21. Do sredine avgusta se j e snežna odeja na ledeniku že močno skrčila. V spodnjem in s rednjem delu, k j e r j e sneg zadnje in pred- zadn je zime že popolnoma izginil, j e bila na široko razkr i ta ledna površina. Nekoliko snega iz zadn je zime j e bi lo le še v zgornjem delu, izpod katerega j e gledal umazan sneg iz leta 1950/51. Zahodna snežišča so dobila zopet samostojno obliko. V v rhn jem delu j e bil ledenik ves preprežen z razpokami. Tudi na severnih Triglavskih SI. 21. 45 dni kasne je — 13. avgusta 1952. Vse, razen n a j n i ž j e ledene plasti, je stalila visoka tempera tura v višku talilne dobe podih j e bilo še zelo malo snega. Ta l j en j e j e bilo v tem času izredno intenzivno (7). Sploh j e moralo biti tako tudi v vsej dobi med koncem j u n i j a in sredino avgusta, s a j so bi le med tem časom sta- l j e n e ogromne množine snega. V glavnem j e imel ledenik brez snežišč v t e j dobi že podoben obseg kaikor leta 1950, z n j imi vred pa j e bil za ca. petino večji (7). V začetku septembra j e ledenik v p r imer jav i s p r e j š n j i m letom močno nazadoval in to zlasti na spodnjem robn ob Glavi. T a l j e n j e j e bilo v tem času še zelo izdatno, sa j so bili na severozahodnem robu ledenika pravi vodni slapovi. V tem delu se j e pokazala izpod umikajočega se ledenika velika skalna čer, ki j e doslej ni bilo opaziti. Zahodno od Glave j e bilo poleg večjih brezen tudi več manjših. Ob skalni čeri na severozahodu j e bil lepo viden ledni profi l s širokimi lednimi žlebovi, potekajočimi v smeri ledenikovega polzenja. Ledenik j e bil razkr i t zlasti v spodnjem in zahodnem delu, 5 Geografsk i zbornik 65 k j e r j e bila dobro vidna »listnato naložena struktura«. Severo- vzhodno od ledenika se j e kopičila »močno razvita morena«, v obliki nasipa pa tudi na robu Triglavske stene. V severovzhodnem delu j e bilo na ledenik pr ik l jučeno veliko snežišče, man j še pa na severo- zahodni del. P rav ma jhno snežišče j e bilo tudi na jugovzhodnem delu ledenika pod Malim Triglavom. Debela plast grušča se j e vlekla nepretrgano ob vzhodnem delu ledenika, gruščni kamni pa so bili tudi na ledeniku samem. V času glavnega m e r j e n j a , v začetku oktobra, j e bilo celotno področje okrog Triglava prekr i to z novozapadlim snegom, ki j e one- mogočil pregled s tanja ledenika pred tem. Obseg je bil določen na ta način, da so opazovalci s cepinom ugotavl ja l i skozi snežno odejo rob ledenika, katerega j e geometer, k i ga j e t e d a j meril, na osnovi teh podatkov vnašal na skico. Na t e j osnovi so določene tudi raz- da l j e med robom ledenika in točkami, k i so v tabelah vnesene, s a j te niso bile izmerjene na terenu, temveč določene na podlagi skice. O p a z o v a n j a v l e t u 1952 /53 Kakor p re j šn je , tako tudi to leto za ledenik ni bilo ugodno. Vzrok temu j e v nizkem s tan ju ledenika iz preteklega leta, da l j e v znatno podpovprečni množini padavin v redilni dobi in v nad- povprečnih tempera turah talilne dobe, zlasti ob začetku. Tudi za spoznanje višja množina padavin od povprečne v talilni dobi j e na rast ledenika neugodno vplivala. Čeprav j e bi la skupna množina padavin zelo blizu povprečka (Sv. Križ in Sv. D u h — 5 %, Jezersko — 13 %), j e t reba poudariti , da j e bila v redilni dobi k repko pod n j im (Jezersko — 19 %•, Sv. Križ — 13 %, Sv. D u h — 18 %). Na jveč j i pozitivni odklon od povprečka j e bil v oktobru (preko 30 %>) in*v decembru (okrog 35 %, Jezersko celo 90%, Sv. Duh 31%, Sv. Križ 22%), na jveč j i negativni pa v marcu, k i j e bil sko ra j brez padavin. Znatno podpovprečna j e bila množina padavin tudi v novembru (Jezersko — 63 %, Sv. Križ — 46 %, Sv. D u h — 56 %) in f e b r u a r j u (Jezersko — 49 %•, Sv. Križ — 45 %, Sv. D u h — 32 %'). Ostali meseci so bili povprečku zelo blizu. Majhne množine snega so se odražale tudi v šibki debelini snežne odeje, sa j je zapadel sneg celo na Komni v večji množini šele v decembru, dosegel na jv i š j e s tan je v j a n u a r j u (135 cm) in ne mnogo m a n j v f e b r u a r j u (125 cm) ter skopnel 13. ma ja . Na Rudnem pol ju j e dosegel maksimum v j a n u a r j u s 143 cm in se stalil 25. aprila, nato pa padel zopet v sredini maja , toda že po štirih dneh skopnel. Na Mrzlem Studencu se j e držal sneg do 21. ma ja , na jv i š j e s tan je pa j e bilo doseženo v f e b r u a r j u s 160 cm; tudi v j a n u a r j u in marcu j e bila debelina še vedno 130 cm: Na Vel. Planini j e skopnel sneg že Mali Tr ig l av ° 50 100 150 2*26$. Glava ' SI. 22. Površinsko ko leban je Triglavskega ledenika v letih od 1945/46 do 1951/52 22. marca, n e k a j ga j e ponovno padlo še v apr i lu in ma ju , obdržal pa se je le n e k a j dni. Maksimalna debelina j e bila dosežena v f e b r u a r j u s 146 cm. Podobne razmere so bile tudi pri Sv. Duhu, le da j e bila maksimalna debelina n e k a j manjša (102 cm). Na Krvavcu se j e držal sneg do 28. aprila, za pet dni pa j e zapadel še v prvi desetini m a j a . Na Koprivniku j e skopnel že 20. marca in dosegel na jv i š j e s t an je v f e b r u a r j u s 100 cm, dočim ga je bilo pr i Mihovem domu na jveč v f e b r u a r j u (68cm), skopnel pa j e že 29.marca. Na Jezerskem j e izginil sneg že 9. marca, pri Sv. Križu 2. apr i la (za dva dni se j e obdržal tudi v maju) in v Kran j sk i gori 24. marca. V talilni dobi j e bilo padavin razmeroma precej , s a j so pri Sv. Križu presegle obdobni povpreček za 6 %, pr i Sv. Duhu za 8 %, SI. 23. Vert ikalno ko lebanje zgornjega roba Triglavskega ledenika v letih od 1945/46 do 1950/51. Za pomen znakov g le j si. 22 dočim j ih j e padlo na Jezerskem za 6 % manj . N a j b o l j namočen j e bil avgust, ki j e presegel povpreček pri Sv. D u h u za 62 %', na Je- zerskem za 61 %, pri Sv. Križu pa za 38 %. Na Komni j e padlo v tem mesecu 389 mm padavin, na Rudnem pol ju 289, na Mrzlem Studencu 247 mm itd. Ostali meseci so se sukali okrog povprečka, le pr i Sv. Križu beleži september 29 % več padavin kakor povpreček, dočim j e na Jezerskem in pri Sv. D u h u blizu njega. Ker so bili v avgustu in zlasti v septembru večkrat vdori hladnega zraka, je padlo v naših visokih gorah tudi n e k a j snega. Od obravnavanih pos ta j j e padel sneg na Vel. Planini in Komni 10. oziroma 11. sep- tembra. Sneg iz tega časa je rahlo prekr i l ledenik že ob koncu avgusta, dočim ga j e v času t r ikratnega sneženja v septembru padlo okrog pol metra;3 6 a to j e bil tudi vzrok, da se glavno jesensko opa- 36a Informaci je Planinskega društva Ljubl jana-Mat ica . zovanje ni moglo vršiti. Večje otoplitve iz konca septembra pa so ver je tno del tega snega še stalile, kar se j e pokazalo tudi pri lede- niku na Skuti, ki j e bil delno razkrit . Temperatura redilne dobe j e bila v Kran j sk i gori višja od povprečne za 0,5° C, kar j e pripisovati temperatur i marca, apri la in decembra, ko j e bila višja od povprečka v marcu za 1,3, v apri lu za 1,9 in v decembru za 1,8° C, dočim so bili vsi ostali meseci niž j i SI. 24. Triglavski ledenik v letu 1955. V p r imer j av i s p r e j šn j im letom se j e na spodnjem koncu še nekol iko skrčil. Fotograf i rano 9. ju l i ja 1953 od povprečka, z izjemo oktobra, ki mu je bil zelo blizu. Na jveč j i negativni odklon je bil v novembru z 1,5°. Znatno višja temperatura v apri lu j e povzročila, da se je tudi v visokogorskem svetu presta- vila talilna doba vsa j delno že v ta mesec. Na to kaže tudi razmer je med številom dni z dežjem in snegom apri la v sredogorskih in visokogorskih postajah, ki j e bilo: na Komni 4 :6 , na Krvavcu 6 :8 , na Veliki Planini 7 :6 , na Rudnem pol ju 8 :3 , na Mrzlem Studencu 14:3, pri Sv. Duhu 11:1, pr i Sv. Križu 17:3, na Jezerskem pa že samo dež. Že tu n a j pripomnim, da j e padel sneg n e k a j k r a t tudi v maju , k l j u b temu, da je bila mesečna temperatura v Kran j sk i gori višja od povprečne za 1,4° C. Zato se sneg, k i je padel v tem mesecu (na Krvavcu in Ratečah enkrat , v Logarski dolini, na Uskovnici, v Solčavi in na Mrzlem Studencu dvakrat , na Vel. Planini, Rudnemu pol ju in Koprivniku t r ikrat , in š t i r ikrat na Komni, pri domu na Korošici, pri Sv. D u h u in celo pri Sv. Križu ter na Jezerskem), in ponekod v j u n i j u (dvakrat na Mrzlem Studencu in enkra t na Rud- nem pol ju , na Komni in pr i Sv. Duhu), ni mogel da l j časa zadržati. Tudi v talilni dobi j e bila temperatura višja od povprečne (v Kran j sk i gori za 0,6° C). N e k a j nižj i od povprečka j e bil tu le avgust (za 0,3°), j u n i j j e bil temu enak, dočim so bili vsi ostali meseci nad n j im (maj za 1,4°, j u l i j za 0,8° in september za 1,6° C). Sneg, k i j e padel na naših visokih gorah n e k a j k r a t tudi v sredi po- le t ja , se zaradi visokih temperatur ni mogel obdržat i preko talilne dobe. Delna izjema j e bila le v septembru. V tem letu so ledenik dvakra t opazovali. Prvo opazovanje, ki j e bilo 9. in 10. ju l i j a , j e imelo b o l j informativni značaj , brez me- ritev; pr i drugem opazovanju, 31. avgusta, j e bilo m e r j e n j e le delno, in sicer na spodnjem in zahodnem robu, dočim meri tve na zgornjem ledeniškem robu niso bile izvedene. Ker ob zak l jučku talilne dobe ni bilo meritev, na skici ni bilo mogoče prikazat i ledenikovega obsega in tudi njegovega vert ikalnega premika ne. V času prvega ogleda j e bila na ledeniku in ob n j e m še znatna debelina snežne odeje. Led j e bil razkrit , k ako r običajno ob tem času, v obliki dveh zaplat pr i Glavi. Bil je to vodni led, p reko katerega so tekli številni potočki, k i so izgrebli v a n j žlebičaste struge. Ko so potočki prestopili sneg na spodnjem koncu razkri tega ledu, so prestavili svoj tok pod sneg. N e k a j potočkov j e teklo pod v rhn jo ledeno skor jo ali v rhn j im snegom in so bil i dostopni z od- kopom v rhn je plasti. Opazovalec gleda v tem ponoven dokaz za domnevo o p res t av l j an ju vodno-ledenih mas z zgornjega na spodnji del ledenika (glej že v 40 in 42). Gorn je snežišče je bilo še d o k a j obsežno. Med Kredarico in Glavo se j e neprek in jeno nadal jevalo dal jše snežišče na pode. Se- verni rob ledenika zahodno od Glave j e bil kopen. Ugotovljeno j e bilo novo brezno in to kak ih 20—40 m zahodno od zahodnega brezna na j u g u pod Glavo. V globini kak ih 10—15 m se to združi z ostalima dvema, k j e r pre idejo vsa t r i v navpični rov, ki pe l je v neznane glo- bine. V breznu so bili t e d a j ledeni kapniki . P r i opazovanju so ugotovili tudi nekatere nove barometrske kote na sedlu med obema Triglavoma. Opazovana j e bila tudi dol- žina sence in opisani ostanki moren. Pr i drugem opazovanju so bile v glavnem izvršene le nekatere meritve. Te so vnesene v tabelo. Ledenik j e bil p rekr i t še z novo- zapadlim snegom, tako da golo površje ni bilo n i k j e r razkrito. Pla- stovitost je bila skozenj le nakazana. V zgornjem delu ledenika j e bilo šest vzporednih razpok. TRIGLAVSKI LEDENIK V LEDENIŠKEM LETU 1953/54 M i l a n S i f r e r , D u š a n K o š i r Omenjeno ledeniško leto (ki se pr ičenja z oktobrom) sestoji iz zelo mrzlega in suhega redilnega dela (od oktobra do maja) ter zelo namočenega in zelo hladnega talilnega dela leta (od m a j a do sep- tembra). To karakter is t iko klimatskih razmer nam osvetlijo na- s lednj i podatki, razvidni iz tabel. a) S redn ja tempera tura tali lne dobe leta 1954 (k tabeli št. 3). Jezersko 12,7° C Sv. Križ 12,5° C Rateče 12,9° C Kran j ska gora 13,5° C Temperaturni povprečki taline dobe so nizki. Močno so podobni onim iz leta 1948. ( P r i m e r j a j tabelo št. 3!) b) Srednje temperature redilne dobe za leto 1953/54 (k tabeli št 41 Jezersko 0,5° C Sv. Križ 0,5° C Rateče 0,3° C Kran j ska gora 0,7° C L j u b l j a n a 3,2° C Temperatura redilne dobe (1953/54) se j e izkazala za na jn iž jo od vseh doslej opazovanih (od 1947/48). c) Množina padavin v redilni dobi v odnosu do letne množine padavin v procentih leta 1953/54. Množ. pad. v red. dobi v % let. množ. pad. Jezersko 34,8 1749 mm Sv. Križ 37,1 1920 mm Rateče 37,1 1511 mm Kran j ska gora . . . 38,9 1722 mm Mrzli Studenec . . . 40,6 1913 mm Koprivnik 39,3 1891 mm Komna 42,2 3314 mm Sv. Duh pr i Solčavi 31 1681 mm Ta procent množine padavin v redilni dobi v odnosu do letne množine padavin j e od leta 1947/48, ko imamo podatke, na jn iž j i . č) Množina padavin v procentih v redilni in talilni dobi leta v odnosu do obdobne (dolgoletne) množine padavin v redilni in talilni dobi leta 1953/54 (k tab. št. 6). Množina padavin v red. dobi v odnosu do obdobne red. dobe v %: Jezersko — 41 Sv. Križ — 31 Sv. Duh — 39 Množina padavin v tal. dobi v odnosu do obdobne tal. dobe v %: Jezersko + 3 0 Sv. Križ + 3 9 Sv. Duh + 4 0 Od leta 1947/48 kaže to leto množina padavin redilne dobe v procentih v odnosu do obdobne (dolgoletne) množine padavin re- dilne dobe n a j m a n j š i procent, medtem ko kaže isto r azmer je za talilno dobo v tem letu na jveč j i odstotek padavin. Razlika med obdobno in letno množino padavin, izražena v od- stotkih leta 1953/54 (k tab. št. 7): Jezersko —11 Sv. Križ — 1 Sv. D u h . — 3 Tu j e t reba še posebno poudarit i , da so padle padavine od av- gusta do septembra leta 1954 predvsem o obliki dežja . Opazovanje Triglavskega ledenika od 20. do 22. septembra 1954 so pokazala močan umik. Tore j k l j u b hladni talilni dobi, se j e zaradi močnih padavin v istem razdobju in ma jhne množine padavin v redilni dobi leta, pokazal tak umik. Grbine, k i so se pokazale izpod ledenika, so razdelile njegovo čelo na več jezikov. Z zmanjšan jem obsega se j e močno zmanjšala tudi n jegova debelina. Merilne točke na zgornjem robu ledenika so ostale visoko nad n j im in j e bilo mogoče oceniti nj ihovo oddaljenost v na jveč pr imerih le na oko. Na spodnjem delu ledenika se j e zaradi s t an j šan ja napravilo več odprtin, k j e r se j e pokazala živa skala. Posebno lepa j e taka odprtina nekako 20 m od spodnjega ledeni- škega roba nad Glavo. Voda, ki teče po ledeniku, pada v 1,5 m vi- sokem slapu na živo skalo. Premer tega ledeniškega kotliča doseže 1,5 m. Druga tvorba, prav v bližini opisane, pa je nastala iz 10 m dolge razpoke. T a l j e n j e se je vršilo iz zahodne strani, ka r kaže streha od vzhodne plati. Na vprašanje , ka te r i elementi so ob nam že znani majhn i množini padavin v redilni dobi leta še posebno važni za tako s tanje ledenika, smo morali ob opazovanju posebno podčrtati pomen vode. Ta j e letos v zvezi z močnimi dežnimi padavinami prišla še posebno do izraza in j e s svojo eTozivno močjo pripomogla k zman j šan ju le- denika. Napravi la j e številne žlebove in žlebiče, po ka ter ih j e dr la posebno ob dež ju in j ih povečavala. Nekater i žlebovi so posebno M Si. 24 a. Triglavski ledenik 20. septembra 1954. V nasipu naložen grušč, na levi spodnj i s trani fotograf i je , zakr iva man j š i severovzhodni del ledenika. Kl jub temu je mogoče dobiti predstavo o obsegu ledenika. Na zahodu, na desni s t rani slike, so dobro vidne grbine, ki ločijo snežišča in fosilne kose ledu. Se v zgodovinski preteklost i se je preko n j i h širil sk len jen ledenik t izraziti. Posebno imeniten j e tisti nad novo merilno točko y. Je en meter in več zarezan v led. Njegovo korito ses tavl ja jo zelo lepi meandri , v glaciološki i l tera tur i že dobro poznani. Nedvomno j e pr i izoblikovanju teh žlebov mnogo pomagal grušč, k i ga voda v veliki množini prenaša in leži na in v vsem jugovzhodnem delu ledenika. Posebno na debelo j e z n j im pokri t odcepljeni del ledenika pod merilno točko 10 a na zahodu. Ta razžl jebl jenost ledenika močno poveča njegovo površino ter tako ob ugodnih toplotnih pogoj ih izredno poveča ta l j en je . T a l j e n j e j e pospešeno še ob opisanem kotliču, pri ka terem se kaže živa skala in so novi znaki cep l jen ja ledenika. Ze ta k ra tek opis nam pokaže, da se ledenik ne samo umika, namreč razpada; to re j h i t re jš i proces nazadovanja . Ta ugotovitev j e pomembna za tehnično plat opazovanja. Metoda m e r j e n j a razda l j med ledenikom in merilnimi točkami j e bila doslej upravičena, ob novem s tan ju pa se j e izkazala m a n j uporabna, s a j ne more dati p rave slike razkosavanja ledenika. Seveda s tem ne trdim, da do takih razkosavanj v preteklosti ni prišlo, nasprotno, mnen ja sem, da j e p rav po principu razkosavanja izginil velik del ledenika. To nam n a j b o l j nazorno kaže kos ledenika pod merilno točko 10 a, k i j e danes že čisto ločen od osrednjega ledenika in nam na njegovo ledeniško poreklo priča samo pravi led, k i j e mogel nastati le v zvezi z velikimi masami in smo ga pr i glavnem ledeniku na več mestih zabeležili. Ta kos j e ločen od osrednjega dela ledenika z močno obrušenimi grbinami. Z n j imi j e ločen tudi od snežišča nad n j im, tesno pod steno in onega na zahodu, k i se od l iku je po izredno lepih razpokah. P rav te izrazite grbine nam dovolj zgovorno kaže jo na že opisan proces razkosavanja . Zdi se, da bo fo tograf i ran je čela ledenika z več mest od blizu na jbo l j ša metoda, da bomo dobili realno sliko o ledenikovem umi- k a n j u . Letos smo zaznamovali v enaki oddaljenost i od ledenika mesta, s ka ter ih bomo vsako leto fotografiral i njegovo čelo. Zaradi slabega vremena takega fo tograf i ran ja nismo mogli izvesti. Da bomo pa vendarle imeli nas lednje leto pravo predstavo o s tan ju posa- meznih jezikov, smo se poslužili metode črt, ki nam j ih obeležujejo . S temi jeziki so tesno povezana tudi jezera, nastala ob ledenikovem čelu. Tudi ta smo izaznamenovali s črtami. Na ledenikovem spodnjem robu j e bilo to leto ka r pet jezer. Ohrani la so se tam, k j e r živa skala ni pre t r ta po počeh (glej prilo- ženo skico). Prvo leži nekako med ledenikom in breznom ob Glavi. Tik ob ledeniškem jez iku j e 70 cm globoko, ka r j e tudi na jveč ja globina tega jezera. Odtok j e usmer jen proti breznu. V jezero sega led, k i ima pravo ledeniško strukturo. Drugo man j še jezero j e pod merilno točko 12. Široko j e 1 m, dolgo pa 4 m. Pod meri lno točko 12 A se j e razvil k a r jezerski sistem, ki ga ses tav l ja jo tr i jezera. Na jveč j e j e 10 m dolgo in prav toliko široko /. JEZERO MED BREZNOM IN LEDENIKOM II. JEZERO POD TOČKO 12 SI. 24 b. Jezerca na spodnjem robu Triglavskega ledenika 20. septembra 1954. — 1. jezerca; 2. ledenik; 3. živa skala; 4. skalni bloki; 5. meri lne črte na najš i ršem delu. Tudi tu je na jveč j a globina 90 cm tik ob lede- niškem jeziku. Jezero j e enako globoko tudi v bližini merilne točke ob živi skali. Po 2 m dolgi jezernici se izliva v sosednje manjše , toda p rav toliko globoko jezero. Med dvema živoskalnima grbinama ima odtok proti t r e t j emu jezeru, ki je kot prvo v tesni zvezi z lede- niškim jezikom. Iz tega jezera teče voda proti poči, v kater i izginja. V tako poč v živi skali ponikne tudi voda 20 m zahodno od brezna. Preiskava vhoda brezna j e pokazala, da je nastalo na mestu po- dolžnih in prečnih poči. Videti je, da so poči na jvažne j š i žlebovi za odtok vode. To re j poči, ne pa lega skladov, odločajo o odtoku vode izpod Triglavskega ledenika. Razumlj ivo je , da ob takem s tan ju ledenika ni bilo opaziti snega iz zadnje redilne dobe. Vprašanje je celo, koliko se ga je iz iste dobe ohranilo v drugačni s t ruktur i . Na ledeniku je bila le plast sodre, ki j e ob padavinah 9. septembra 1954 v velikih množinah tekla iz sten, kot nam j e povedal dr. Manohin, takra tni opazovalec meteorološke posta je na Kredarici. Ledeniške razpoke so le na sk ra jnem vzhodnem in zahodnem delu ledenika pod steno. Krepke jše so na zahodnem delu. Večje so tri, manjš ih pa smo našteli še pet. Vse so bile zapolnjene s sodro. Slabše so razvite na vzhodnem delu ledenika. Posebno imenitne so razpoke na sk ra jnem zahodnem snežišču. Izredno lepo sta razviti dve, ki zevata preko vsega snežišča. T re t j a j e le na vzhodnem delu. Umik ledenika dobro kaže jo razdal je ledenika od točk. Raz- dal je so izražene v metrih. Merilna točka Vrsta m e r j e n j a 31. avgusta 1953 20.—22. sept . 1954 9 T 2,50 7,00 11 T 21,00 25,00 11 B $ 14,00 12 T 18,00 24,50 12 A T 15,15 13 A T 36,50 38,20 14 T 45,00 52,70 14 A I 16,50 36,20 Legenda: T oddaljenost po tleh, $ diagonalna oddaljenost, J horizontalna oddaljenost L E D E N I K N A S K U T I D r a g o M e z e V Kamniških Alpah imamo ledenik na Skuti. Sicer j e mnogo manjš i od že itak ma jhnega Triglavskega ledenika, vendar ima vse znake, ki so za ledenik karakteris t ični . Niti vsi domačini z Jezer- skega ne vedo zanj . Zanje, kakor tudi za ostale, predvsem turiste in alpiniste, j e to navadno snežišče, eno izmed mnogih, k i se n a h a j a j o v širokem pasu na severni strani grebena, k i se vleče od Kočen na zahodu do Savinjskega sedla na vzhodu. Vsa ta snežišča d a j e j o tem goram poseben čar, obenem pa vzbu ja jo tesnobo v srcu, sa j so kakor pr ipeta visoko pod grebeni, ki se s strmimi stenami spuščajo v dna dolin. Če stopaš po mehki zeleni t ravni preprogi med obsežnimi ze- lenimi smrekovimi gozdovi po široki dolini Ravenske Kočne in se ozreš proti nebu, j ih ugledaš kot bleščeče bele lise na pobočjih sivih vrhov, ki štr le v višino. Da j e ledenik le malokomu znan, se ni čuditi, ker j e zelo od rok, s a j ne vodi nobena turistična pot preko n jega ali vsa j neposredno ob njem. Pot j e spel jana n e k a j sto metrov pod n j im čez nepr i jazno melišče v smeri proti Savinjskemu sedlu. Melišče, po ka terem je edino možno priti do ledenika, j e strmo in v s rednjem in zgornjem delu sipko, ka r hojo po n jem zelo otežkočuje. Dostop n a n j j e ugoden takrat , ko j e ledenik povezan z dolgim snežiščem, ki se vleče od n jega navzdol po melišču. Po grebenu med Skuto in Kran jsko Rinko vodi plezalna pot, s ka tere pa ledenika v celoti ni mogoče videti. Tudi z vrha Skute, kakor tudi z bl ižnj ih vrhov, se ledenik zaradi stisnjenosti med visoke obrobne stene ne vidi. Pač pa je lepo viden z dna Ravenske Kočne in s poti proti Češki koči, od sedla nad Štu- la r jevo planino dal je , kakor tudi z Jezerskega vrha, od koder j e posneta fotograf i ja Fe rda P remru ja , k i p r ikazu je področje od Kran j ske Rinke do Kočen; položaj Skutinega ledenika je na tem posnetku lepo viden.37 Zaradi svoje lege j e ledenik skora j vedno v večjem delu, če že ne v celoti, p rekr i t s snežno odejo in od daleč zato res d a j e videz snežišča. D a se prepričamo o nasprotnem, se j e tore j treba povzpeti naravnost n a n j v času, ko j e vsa j delno razkri t . Ledenik pa ni neznan domačemu in t u j emu znanstvenemu svetu. Kot eden najniže ležečih krničnih ledenikov se omenja v kn j ig i Drygalski-Machatschek (29, str. 153). Mimogrede ga omenja tudi Kle- belsberg (1 a, str. 665 in 669). Richter pa zan j očividno ni vedel, ker ga v svoji kn j ig i ne omenja (21). Za ledenik ga smatra tudi Josip Kunaver , ki opisuje v Planinskem vestniku tragično smrt in i skan je 37 G le j prilogo »Kamniške planine z Jezerskega vrha« v Planinskem vestniku LIH 1953, št. 9, kakor tudi priloženo i lustraci jo št. 27! SI. 26. Ledenik na Skuti; lega v pokra j in i t rupla d i j aka Janka Petr iea ob koncu j u l i j a 1913, ko je padel z gre- bena med Skuto in Kran j sko Rinko na ledenik in obležal v eni njegovih razpok (2). Ob te j pri l iki j e naredi l J. Kuna ver tudi n e k a j izvrstnih fotografskih posnetkov ledenika in razpok v n jem; od teh sta dve že ob jav l jen i prav tam (glej tudi priloženi i lustracij i št. 28 in 30), dve še ne ob jav l j en i pa nam j e dal na vpogled (eno od teh ob jav l jamo v tem poročilu — gle j i lustracijo št. 29). Z znanstvenega vidika se je začel z a n j zanimati diplomirani geograf, seda j meteorolog Dušan Košir, k i j e že leta 1946 postavil na n jegov spodnji , to je severni, in delno tudi severovzhodni rob prve meri lne točke. Prvo sistematično opazovanje z obmarki ran jem in meritvami vsega ledenika j e bilo izvedeno 30. oktobra 1948, vršila pa so se nato vsako leto, z izjemo leta 1952. Opazovalna dela je v letih 1948 in 1949 materialno omogočila Uprava hidrometeorološke službe LRS, z letom 1950 pa j e to prevzel Inštitut za geograf i jo SAZU. Glavni delež pri opazovanju in raz i skavanju ima Dušan Košir.37a Ledena doba j e pustila na severni strani v predelu med vzhod- nim delom Kokrske Kočne in Savinjskim sedlom sledi v dveh krnicah in sicer v obsežnejši na Ravnah in v manjš i na Ledinah.38 Krnica na Ravnah j e dvodelna. Zgornji, izrazitejši in obsežnejši del j e na Zgornjih Ravnah, spodnji , na ka terem stoji Češka koča, pa j e m a n j izrazit in pada strmo v dolino Ravenske Kočne. Oba dela sta medsebojno ločena po strmi stopnji , ki spominja po malem na Okrešel j , po kater i pe l je strmo navzgor turistična pot na Kočno in Grintovec. Krnica na Zgornj ih Ravnah leži med Mlinarskim sedlom in vzhodnim ostenjem Kokrske Kočne, Dolške Škrbine in severnega pobočja Grintovca, na severno stran pa j e široko odprta in zato s te strani direktno dostopna sončnemu obsevanju. Omenjeno dejstvo in razsežnost krnice ne dovol ju je ta večjega zadrževanja snega preko polet ja , čeprav ga dobiva obilo v obliki plazov z vsega ostenja.3 9 Sneg se seda j oh ran ja v krnici čez polet je v zgornjem delu pod oste- n j e m le v obliki t r a j n i h snežišč, k i so po večini ločena med seboj. Združi jo in podal j ša jo se do dna le v za to ugodnih letih. 37a V istem letu, ko je Milan Šinkovec s sodelavcem začel z opazo- v a n j e m ledenika na Triglavu, se je Dušan Košir začel podrobneje zanimati za ledenik na Skuti. V letu 1946 se je sam, k l j u b prežeči nevarnosti , dvakra t povzpel n a n j in nam prikazal t ak ra tno s tan je na ledeniku: po- drobno je opisal predvsem spodnji ledeniški rob. V naslednj ih letih — razen leta 1950, ko je bil odsoten — je z veliko vnemo in veseljem vodil opazovanja na ledeniku, pr i čemer so mu pomagali še nekater i geografi; leta 1953 j e ponovno izvršil opazovanje sam. 38 Ta del je na različnih ka r t ah različno imenovan. Ponekod je Ledine, d rug je zopet Vadine in tudi Vodine. Os ta jam pri prvi označbi, čeprav utegne biti pravi lna tudi ena od ostalih dveh. 39 Zaradi teh so tudi opustili prvotno misel o postavitvi Češke koče na Zgornj ih Ravnah. Krnica na Spodnj ih Ravnah leži znatno niže in zato nima po- gojev za ohranitev t r a jn ih snežišč. To onemogoča še izrazitejša odprtost na vse strani, razen na južno. Svoje značilnosti ima tudi krnica na Ledinah. Tudi na t e j lahko ločimo dva dela, le da nista medsebojno ločena, temveč se raz l iku je ta po svoji morfološki obliki. Krnica je dolga in ozka. Zgornj i d d , ki j e nada l j evan je spodnje krnice, j e vglobljen v SI. 27. Lega »ledinske« krnice, ki j e vsa zapoln jena s snegom. Ledenik — označen s puščico — leži v zgorn jem podaljški! krnice, obdane s t reh strani s strmimi stenami ostenje med Skuto in K r a n j s k o Rinko in ga na južnem, vzhodnem in zahodnem koncu-obda ja jo visoke in strme stene. Ker j e ta del tudi izredno ozek, j e izvrstno zaščiten pred direktnimi sončnimi vplivi, zato se j e v tem delu ledenik tudi ohranil. Severno od zgornjega dela se širi glavna krnica, k i je obsežnejša in nezaščitena proti soncu, zato se v n j i sneg ne obdrži preko polet ja , razen v za to pr imernih letih, kot so bila v času opazovanj leta 1948 in 1951 (51 in 55). Os redn ja dela krn ic na Zgornj ih Ravnah in na Ledinah sta v pribl ižno enakih višinah — okrog 1850 m, enako tudi zgornji del obeh, ki se suče v višinah okrog 2000 m; to pa ve l ja le za glavni spodnj i del »ledinske« krnice, dočim sega n j e n podal jšek v zgornjem delu še preko 200 m više. Tudi spodnji del »ledinske« krnice j e nižji , s a j se naha ja v višini okrog 1740 m in j e za ca. 100 m nižji od krnice na Zgornjih Ravnah. Zaradi nizke lege obeh krn ic bi bil obstoj ledenika, kakor tudi snežišč, v drugih morfoloških razmerah izključen. Ledenik pa vk l j ub nizki nadmorski legi obstaja , ker sta obe krnici dobro zaščiteni prot i sončnemu obsevanju; pri tem prednjač i zgornj i del »ledinske« krnice, v ka ter i j e ledenik, s a j jo, razen na severno stran, o b d a j a j o strme in več sto metrov visoke stene. Toda tudi na severno stran, kamor j e odprta, j e delno zaščitena, sa j j e široka tod le okrog 100 m. SI. 27 a. Na j s t a re j ša znana fo tograf i ja ledenika na Skuti. V spodnjem delu sega preko današn je meje . V zgornjem delu »ledinske« krnice sta še dve manjš i skalni izpodjedi, prva zahodno in druga vzhodno od glavne, k j e r j e le- denik. Ker pa sta obe m a n j izraziti in m a n j zavarovani pred sončnim obsevanjem, se v obeh zadržu je le snežišče. Ena od teh izpodjed leži v severnem ostenju Kran j ske Rinke v višini ledenika, druga, v ostenju Skute, pa še pod njegovim spodnj im robom (57 in 58). Tudi vsa snežišča na Zgornj ih Ravnah se n a h a j a j o niže kakor ledenik <57 in 58). Drugi odločujoči faktor pri tvorbi in ohranitvi ledenika pa so snežni plazovi, ki se vs ipl je jo na ledenik nedvomno v veliki meri. Zgolj avtohtonost snežnih padavin gotovo ne bi zadostovala za hrano ledeniku. Znano je, da dobivajo Kamniške Alpe m a n j padavin ka- kor Jul i jske, k j e r j e obstoj Triglavskega ledenika mogoč, med dru- gim prav zaradi obilnih avtohtonih snežnih padavin. Na ledenik na Skuti drse snežni plazovi s treh strani, in sicer z grebena med Skuto in Kran j sko Rinko, z zgornjega dela tako imenovanega Skutinega 6 Geografsk i zbornik 81 stebra in z območja severozahodnega grebena Kran j ske Rinke. Ker ima krnica razmeroma ma jhen obseg, se ni čuditi, da jo plazovi, čeprav niso obilni, k repko zalagajo s snežno hrano, k i se p r e tva r j a nato v pravi ledeniški led. Plazovi so bili zabeleženi tudi v času opazovanj in sicer 20. m a j a 1951 (54), ko j e segal sneg na položnejših pobočjih še do višin ca. 1500—1600 m, ob plazinah pa p rav do dna Ravenske Kočne. Na ledenik j e v tem času drsel sneg na vsem za- hodnem robu iz os tenja Skutinega stebra, dočim j e v stenah K r a n j s k e Rinke4 0 stagniral, čeprav j e bil na površju že južen. Sledi plazov, k i so se obdržale v višjem obrobju ledenika, so bile vidne na vsem zahodnem in zgornjem vzhodnem obrobju, medtem ko greben med Skuto in Kran j sko Rinko ni kazal kake nadpovprečne plažovne aktivnosti. Naj intenzivnejš i plazovi se ver je tno vsipl je jo po žlebu na zgornjem koncu krnice nad T 5 a, kamor j e segal v ostenje n a j - močnejši snežni »vršaj« (54). Obrob je ledenika, ki ga viša plazinski sneg skalnega obrobja, ni značilen pojav na ledeniku le v času pro- ženja plazov, temveč tudi ob na jn i ž j em letnem s tan ju ledenika, samo, da j e morda v m a n j izraziti obliki. Poletna temperatura ne more staliti obilnih množin snega v krnici, čeprav leži ledenik v nizki nadmorski višini, k e r ga ščiti ugodna morfološka lega. Ledenik na Skuti j e t o re j tipični, dobro zaščiteni ledenik ma- lega krniškega tipa, k i se n a h a j a nedvomno pod klimatsko ločnico večnega snega, zato pa v območju orografske ločnice, k i j e prav v tem delu Kamniških Alp zelo nizka. Najn iže se povzpne v t r a jnem snežišču pod Žrelom, ki j e zelo obsežno in sega v spodnjem koncu do višine okrog 1450 m (58). Na osnovi izmerjenih snežišč v letu 1950 smo ugotovili orografsko ločnico na južnem obrobju Ravenske Kočne; ta je potekala nekako takole: na Gorn j ih Ravnah s e j e sukala med 1905 in 1998 m, pod Mlinarskim sedlom med 1835 in 1995 m, pod Dolgim Hrbtom 1935 m, pod Skuto 1930, po spodnjem delu ledenika v višini okrog 2000 m, s snežiščem pa še par deset metrov niže, pod Kran j sko Rinko 2070 m, pod Križem 2150 m in pod Žrelom 1435 m (58).41 Podobne so bile razmere tudi v letu 1949 (57). Glavna krnica od ledenika navzdol j e na debelo zapolnjena z gruščem, ki se grmadi van jo z ostenja Skute in Kran j ske Rinke. Naložen je na debelo v obliki melišča. Izpod ledenika j e vrezana v a n j globoka hudourniška struga, po kater i teče voda v času na- livov, m a n j pa, ko se ledenik normalno tali, sa j se t akra t gotovo velik del s ta l jene vode porazgubi v debelem melišču. Struga je v za to ugodnih letih zapolnjena s snegom tudi p reko po le t j a in ima 40 V poročilu je K r a n j s k a Rinka napačno označena kot Križ, ki j e de jansko severovzhodno od n je . 41 Pri tem pa je t reba še upoštevati, da je v septembru leta 1950 padel v gorah nov sneg, ki je spodnjo mejo snežišč premakni l n e k a j niže k a k o r j e bila pred n j im. V tem letu so se mnoga snežišča zaradi visoke poletne temperature , k l j u b obilni m snežnim padavinam pozimi, znatno skrčila, neka te ra man j ša pa so popolnoma izginila tudi na severni s trani gora. SI. 28. Ledenik na Skuti v j u l i j u 1913. Položaj krnice, v kater i leži, je dobro viden. Ledenik je le delno razkri t obliko ozkega, toda dolgega snežišča, kot narobe obrn jena črka S. Tako j e bilo v letu 1948 (51) in delno tudi v letu 1951 (55). Ledenik sam pa v odprti del krnice ne sega, temveč se konču je t a k o j ob izhodu iz ozkega zgornjega dela. V zvezi z gruščem, ki zapo ln ju je krnico, nastane vprašanje , koliko ga smemo smatrat i tudi za sedimentirani morenski material . V starejših fazah zasipanja krnice j e to nedvomno tudi bil, kar izpri- ču je tudi profil grušča v globoki hudourniški strugi, k j e r so poleg drobnejšega materala tudi obsežnejši skalni bloki. V vrhn j ih plasteh pa je o tem teže govoriti, s a j j e to recentni material , ki se nenehno kruši z obsežnega ostenja in drči navzdol po preko 30° nagnjenem površ ju v krnici, ter d a j e videz pravega melišča, k i ima v spodnjem delu velike skalne bloke. Umik ledenika s spodnjega v zgornji del krnice je morda pustil ob postopnem umiku sledi tudi v morenskih 6* 83 nasipih. Lucerna j e tr i take nasipe ugotovil v os rednjem delu glavne krnice in j i h uvrstil v daunski umikalni s tadi j (9 a); vneseni so na njegovi priloženi kar t i poledenitve Kamniških Alp. Morenske nasipe omenja tudi D.Koši r v poročilu iz leta 1946 (50), s a j pravi, da so bili severno od roba ledenika lepo vidni morenski nasipi, k i so potekali v smeri proti jugozahodu. Te j e tudi vnesel v provizorno skico za to leto. Strmina ledenika še prekaša strmino spodnje krnice, s a j znaša v sk ra jnem južnem delu, k i se vzpenja visoko po kaminu izpod grebena, okrog 45°, v enem delu zgornjega dela ledenika pa doseže celo 50°. V povprečju se suče še vedno okrog 40°. Ob pogledu na to izredno strmino ledenika imaš vtis, kakor da j e ledenik obvisel tesno pris lonjen na strmo ostenje. Zato se tudi pojavi vprašanje , kako se more v taki strmini sploh obdržati. Videti pa je , da strmina ledenikovega površ ja ni ekvivalentna s strmino skalne osnove, na ka ter i ledenik leži, temveč, da j e večja od n je . Veliko strmino zgor- n jega in manjšo strmino spodnjega dela ledenika je možno tolmačiti z dejstvom, da j e topl jen je snega-ledu na spodnjem delu, k i j e več časa pod direktnim sončnim obsevanjem, bo l j intenzivno, kot v zgornjem delu. K temu n a v a j a misel, da j e zgornj i del ledenika vedno na debelo prekr i t s snegom oziroma zrnovcem, dočim se v spodnjem delu led le k d a j pa k d a j razkr i je . Tudi man j ša meliščna otoka, k i sta bila leta 1950 razkri ta v spodnjem delu, dopuščata to možnost (53). Velika strmina ledenika ima predvsem v zgornjem delu za po- sledice tudi zelo obsežne k r a j n e poči, k i mnogokrat zelo otežkočajo pristop k steni. Te segajo globoko navzdol, tudi do 10 m (pri točki 2 na vzhodnem robu j e znašala leta 1949 izmerjena globina 14m) (52). Ledenik ima tudi značilne ledeniške razpoke. Te se vlečejo povprek po ledeniku v sprednjem delu med točkama 1 in 7 V času sistematičnega opazovanja so bile razkr i te v letih 1946, 1949 in 1953. Velike in več metrov globoke razpoke so potekale leta 1946 od t edan je točke 2 proti sredini ledenika (50), v letu 1949 pa so bile ugotovljene tr i večje in ena manjša na njegovem zahodnem robu. Natančnejš ih mest teh razpok poročilo ne n a v a j a (52). V letu 1953 j e potekala glavna razpoka v polkrožni obliki povprek čez ledenik zahodno od točke 1, in j e bila zapolnjena z vodnim ledom, ki j e pri- h a j a l na površ je v obsežnem pasu nad njo. Manjša prečna razpoka j e bila še pod točko 7 a, večja skupina manjš ih pa poleg in severno od točke 2 (55 a). Na jbo l j e so razpoke opazne v poročilu in na foto- g ra f i j ah Jožefa K u n a v e r j a v Planinskem vestniku, ko poroča o nesreči na Skuti j u l i j a 1913 (2). Spodnji del ledenika j e bil takra t sko ra j popolnoma razkri t . Led je bil gladek. Cel sistem razpok j e potekal v loku med mestoma, k j e r sta sedaj točki 1 in 7 a^ Največ pa j ih j e bilo na zahodnem robu in sicer več kra j š ih , potekajočih v različnih smereh, in ena daljša, ki je segala še daleč v osredje ledenika; v t e j so našli tudi ponesrečenca v globini »kakih šest metrov« (2). Globina razpok j e vari irala po m n e n j u pisca med 10 in 15 m, kar j e za t ak ledenik nedvomno zelo veliko. O n j i h razsež- nosti p r iča jo tudi fotograf i je , zlasti tista, k i p reds tav l ja razpoko s ponesrečencem. Iz te j e razvidna tudi plastovitost ledenika. Videti je, da j e mesto, k j e r se razpoke po j av l j a jo , stalno. Na to kaže morfološko lice zahodnega ostenja ledenika. Točka 7 a± se na- Sl. 29. Sistem razpok v lede- niku na Skuti j u l i j a 1913. Manjše razpoke se danes p o j a v l j a j o na istem mestu h a j a na izrazitejšem skalnem stebru, ki j e v obliki pomola po- makn jen v ledenik proti vzhodu. Južno od tega, proti točki C, se ledenik nekoliko razširi, dobi pa obenem v tem delu na jveč jo strmino. Vse kaže na to, da se skalni steber v položne j ši obliki na- d a l j u j e še pod ledenikom in da j e pomakn jen proti ledenikovemu osredju. Zato se v skalni osnovi, po ka ter i ledenik polzi, tvori ne- kaka pregra ja , ki povzroča, da se led nad n j o nagrmadi in razpoka, ko polzi čez. Osnova pa j e ver je tno bo l j gladka v smeri od te pre- g r a j e navzdol. Na jveč j a in na jda l j ša razpoka se običa jno vleče p rav od roba stebra v loku prot i osredju ledenika. Južno od stebra j e n e k a j k ra j š ih razpok, večje in daljše, vendar ožje, pa so severno od tod. Ko se led prelomi, se na nada l j n j i poti zopet polagoma spoji, na ka r kaže tudi večja ožina razpok. Loml jen je ledu povzroča silno pokanje , kakršno j e slišal D. Košir ob drugem ogledu ledenika v sredini septembra 1946. leta (50). Barva ledu j e temnozelena. Prava ledeniška s t ruk tura j e bila vidna leta 1948 na zgornjem robu v k r a j n i poči, k j e r j e znašala debelina ledu preko 10 m (51), in leta 1950 ob k r a j n i poči pr i točki 2, k j e r je bila v njegovem zgornjem delu do 1 m debela plast novo- zapadlega snega — do 4 m globine zrnovec, odtod da l je pa led z mehurčki (53). Za leto 1946 se omenja le goli led, ki je bil temno- zelene barve in razkri t tako na površini kot v navpičnem profilu spodnjega in stranskega roba (50). V letu 1953 je bil led razkri t na mestu, k j e r so se naha ja le prečne razpoke; bil pa j e pravi gladki vodni led (55 a). Kakor na Triglavskem tako se j e tudi na tem ledeniku skušal ugotoviti premik ledenih mas. Poskusi so bili izvedeni v letih 1946, 1948, 1949 in 1951. Uspeh j e bil minimalen, k a j t i šele v letu 1953 so našli eno od dveh železnih palic, ki sta bili v ta namen postavljeni leta 1951; vseh drugih znamenj , k i so j ih na ledenik postavili pred tem (50, 51, 52 in 55), doslej niso našli. Železno palico, ki j e 'bila, sodeč po podatkih iz leta 1951, zabita v s t rn jen sneg med točkama 1 in 7 a, je našel Košir v letu 1953. Ležala j e na površju ledenika (55a).41a Bila j e dva metra dolga in zabita v sneg do 1,70 m. Ker je v letu 1953 opazoval D. Košir sam, ni mogel natančno določiti mesta ležeče palice s pomočjo točk na ledenikovem skalnem obrobju, ki so bile v letu 1951 postavl jene za tako meritev. Položaj in lega na jdene palice pove zgolj to, da se j e debelina snega na mestu, k j e r j e bila palica postavljena, s tanjšala med letoma 1951 in 1953 n a j m a n j za dolžino palice, do katere j e bila ta zabita v sneg, to je l ,70m;4 l b temu pa se ni niti n a j m a n j čuditi, s a j vemo, da j e bila v letu 1951 snežna odeja na ledeniku izredno visoka in da se je v obeh na- s lednj ih letih, k o so bile za to ugodne klimatske razmere, znatno s tanjšala (glej tabele št. 8, 9 in 10). Tudi v letu 1953 na jdeno rdečkasto barvilo v ledenih vratih, ca. 7 m severozahodno od točke E (55 a), ki j e bilo potreseno v letu 1951 pr i obeh postavljenih železnih palicah (55), ne vodi do nikakih zakl jučkov. S ta l jena voda polzi po ledeniku v obliki m a n j izrazitih po- točkov, ki se na koncu ledenika iz teka jo v hudourniško strugo, in v n j i kmalu izgine. Na jveč vode priteče na ledenik z ostenja po kaminu nad točko 5 a. Leta 1946 j e opazil Košir tr i t ake potočke. Na jveč j i j e pr i tekal izpod večje ledeniške izpodjede na spodnjem koncu ledenika, k j e r se j e nabiral tudi v manjšem jezercu (50). Debel grušč in večji skalni bloki, ki pada jo z os tenja na le- denik, se zaradi velike strmine ledenika skotale po n j em v spodnj i 41a Podrobni merski podatki o tem se n a h a j a j o v prilogi poročila iz leta 1951, k j e r je opisano s t an je markac i j v tem letu. «'b v (55a) je označena dolžina na jdene palice 1,85 m, ka r je pa ver- je tno pomota. del krnice, n e k a j debelejšega grušča pa ostane na ledeniku in ga prekr iva n a j b o l j na debelo na zgornjem in zahodnem delu (50 in 51), p rece j nagosto pa j e posejan z n j im v smeri od kamina na zgornjem koncu proti spodnjemu delu. Da ga j e v tem delu največ, se ni čuditi, s a j se prav po kaminu vsiplje na ledenik na jveč kamenja , ki pribobni n a n j včasih ka r v obliki pravih plazov. Padajoče kamenje , • SI. 30. Velika razpoka v ledeniku na Skuti ju l i j a 1913. V n j e j so našli ponesrečenega Petriča ki j e v določenih vremenskih razmerah prav silovito, dela opazo- valcem velike preglavice. Spodnja meja ledenika, kamor šteje tudi snežišče, ki se v za to ugodnih letih vleče od ledenika navzdol, ni stalna, temveč se od leta do leta spreminja . Na jn iž jo točko j e dosegla v letu 1948, ko j e segalo ozko in dolgo snežišče prav v dno krnice do višine 1745 m; podobno tudi v letu 1951, le da je bilo takra t snežišče še obsežnejše. Tudi v letu 1950 j e seglo k r a j š e snežišče od ledenika navzdol po hudourniški grapi; bilo pa j e produkt sveže zapadlega snega v sep- tembru istega leta. V ostalih opazovanih letih j e bil ledenik brez snežnega podal jška na severno stran. Mnenja sem, da teh m a n j obsežnih, pa včasih zelo dolgih snežnih podaljškov, k i segajo tudi preko 250 m niže, ne bi smeli smatrati za spodnjo mejo ledenika, s a j pravi ledenik v sedanjosti ne sega izven zavarovanega zgornjega dela krnice. Snežne podal jške bi smeli imeti za del ledenika le v primerih, če bi bili ti razsežnejši in bi t r a j a l i več let. Tudi v kn j ig i Drygalski-Machatschek se nava ja višina spod- n jega roba ledenika 1650 m in ga zato smat ra jo za enega na jn iže segajočih krničnih ledenikov v Alpah (29). Avtor, k i j e to trditev postavil, ima ver je tno spodnj i rob krnice tudi za spodnjo me jo ledenika, po čemer j e možno sklepati, da mu razmere na terenu niso bile znane. In če j e tako, čudi to, da postavl ja to mejo v višino 1650 m, ki j e dejansko že izven območja krnice same, k j e r v se- dan j ih klimatskih razmerah in morfoloških osnovah ni nobene mož- nosti za tak obstoj. Na to opozar ja Košir v svojem elaboratu o Sku- ti nem ledeniku (56). Mnenja sem, da smemo postavl jat i spodnjo me jo ledenika tam, k j e r se na severu konča skalna krnica, v kater i j e ledenik, to je v višini okrog 2000 m, v zaščiti pred popoldanskim poletnim soncem pa pod severnim koncem Skutinega stebra še nekoliko niže. Do sem tudi de jansko sega spodnj i ledeni rob, ki j e bil zlasti dobro viden leta 1946 in 1949. Naraščanje in upadan j e ledenika j e zaradi omenjenega v glav- nem le v vert ikalni smeri in mnogo m a n j v horizontalni oziroma površinsko. V pr imeru obilnih snežnih padavin v redilni dobi in visoke tempera ture v talilni dobi snežišče pod ledenikom ob n a j - nižjem letnem s tan ju ne obstoji več, vert ikalni dvig ledenika ozi- roma snežne odeje na n j e m pa j e k l j u b temu zelo izrazit. Tako s tan je je znano iz leta 1950, ko j e bilo snežišče p rav majhno, narast ledenika pa vendarle zaznaven, čeprav so bile kl imatske razmere v talilni dobi zan j zelo neugodne (53). Na jv i š j i zgornji rob ledenika se naha ja v snežnem podal j šku v kaminu p r i točki 5a, k j e r se suče okrog 2160 m,42 v ostalem delu pod n j im pa okrog 2150 m. Višinska razlika med spodnj im in zgornj im robom ledenika znaša to re j okrog 150 m, med zgornj im robom lede- nika in dnom krnice pa blizu 400 m. Površina ledenika j e v p r imer jav i z velikimi alpskimi ledeniki —- miniaturna. Pravi ledenik v obsegu zgornje krnice meri blizu 3 ha; v letu 1950, ko j e bil na tančneje izmerjen, j e meril okrog 2,8 ha. V letih, ko j e ledeniku pr ik l jučeno snežišče na severu, pa se mu površina prece j zveča; leta 1948 na primer j e meril okrog 5,6 ha, v letu 1951 pa še n e k a j več. Ker pa j e v sedanjosti pravi ledenik le oni, k i j e v zaščiti krnice, znaša to re j obseg ledenika glede na to, da se j e v zadnj ih letih še nekoliko zmanjšal , nekako v iznosu med 2,5—3 ha. 42 Leta 1948 je bila i zmer jena višina 2188 m, vendar se glede na ne- stalni pritisk, ki je zaradi slabega vremena t e d a j vladal, in na meri tve v letih 1949 in 1950, ni zanesti. Zato sem vzel približno s rednjo mejo, k a r ve l ja tudi za ostali zgornj i rob ledenika. O s tan ju ledenika v preteklosti nam j e uspelo dobiti le dve fotografi j i , na kater ih j e za je t ves ledenik. P rva (glej i lustraci jo št. 27 a!), last Vlasta Kopača, datum j e žal neznan, p r ikazu je ledenik s p rece j večjim obsegom v spodnjem delu, k j e r sega ta še v zgornj i hudournik grape, do kamor v sedanjosti pravi ledenik ne seže več. Ledenik j e v velikem delu razkrit , zato je na n j e m dobro vidna plastovitost; ta poteka v zgornjem delu do področja, k j e r se po- j a v l j a j o razpoke v sko ra j vzporednih nizih, odtod navzdol pa v m a n j pravilnih oblikah. Druga fotograf i ja (glej i lustracijo št. 28!) j e last J. K u n a v e r j a in j e bila posneta v j u l i j u 1913, ob pri l iki i skan ja ponesrečenega Janka Petriča. Kot dokument ledenikove razsežnosti iz preteklosti pa nam ne pove mnogo, ker j e bil ledenik, zlasti v spodnjem delu, še prekr i t s snegom in zato spodnje ledenikove meje ni videti. So pa, kakor j e bilo že omenjeno, na n j e j dobro vidne razpoke. Obe fotograf i j i sta bili posneti na Savinjskem sedlu. Stanje ledenika v letih 1946—195343 L e d e n i k l e t a 194643a Za leto 1945/46 moremo o celotnem ledeniku k a j malo reči, ke r to leto ni bil sistematično opazovan. D. Košir ga j e opazoval dvakra t , prvič v začetku in drugič v sredini septembra. Pr i pregledu se j e omeji l le na spodnj i in delno severovzhodni rob. Tod j e označil tudi prvih deset točk, od kater ih pa so se našle v kasnejš ih letih le tr i in to šele v letu 1949 (52). Za ugo tav l j an je ledenikovega g iban ja j e opazovalec postavil na ledenik prve predmete. V spodnjem delu j e bil ledenik gol, na zgornjem delu pa so bila vidna snežišča. Razpoke j e bilo dobro videti na nj ihovih stalnih mestih. T a l j e n j e na ledeniku j e bilo v času obeh opazovanj zelo intenzivno. O p a z o v a n j e v l e t u 1 9 4 7/4 8 Opazovanje, ki se j e vršilo zelo pozno, 30. oktobra, je dalo o ledeniku naslednjo sliko: višina ledenika oziroma snežne odeje na n j e m j e bila v p r imer jav i s kasnejšimi leti, z izjemo leta 1951, zelo izdatna. Snežna odeja j e ledenik na debelo prekrivala , tako d a ni bilo na površ ju n i k j e r videti ledene s t rukture ; opaziti jo j e bilo le v obsežnih robnih zeveh na zgornjem koncu. V dno spodnje krnice 43 Pregled vremena za vsako pole t je posebe j je že podan pri Tri- glavskem ledeniku, zato bom na tem mestu nakazal le sliko sp remin j an j a obsega in debeline ledenika v posameznih letih in posebnosti na n j e m za vsako leto posebej, kolikor niso bile že s p r e d a j omenjene. 43a Opis ledenikovega s tan ja za vsako opazovano leto posebej sem povzel po poročilih, ki so vsa navedena v seznamu knj iževnost i in zato teh med tekstom posebej ne citiram. Tabela št. 8 Rezultati meritev na ledeniku na Skuti v letih opazovanj Me- rilne točke Vrsta D n e v 1 m e r i t v e jenja 30 X. 1948 23.-24. X. 1949 30. IX. 1950 6 X. 1951 10. X. 1933 2020 T 14.40 29 00 21.50 1 t 1.67 5.60 * 5.00 2 3 a $ I $ I 1.67 3.50 ca. • 0.60 1.70 3.30 3.20 -1 .00 -4.80 * f 4 00 ca. • 1 3.00 ca. * 3 $ I 1.67 4.00 6.00 ca. • 5.40 -3.50 3.00 A t I 0 . 0 0 1.10 1.30 * B $ 1.00 2.40 -8.50 4 a $ 0.50 -1.90 * -2.00 ca. • 4 $ I 1.67 1.50 6.40 ca. • fa.00 ca. • -1.00 5.00 ca. • 5 $ 6.50 ca. • -1.50 5 a $ I 0 00 2.50 -7.00 6 $ I 1.67 3.00 4.50 6.50 ca. * -2.00 7.00 C S I -0.50 2.50 0.00 2.00 -8.00 7 a, $ I 1.50 1.00 * 7 a $ I 2 00 5.00 -2.50 f 4.00 ca. • 7 $ 1.67 4.00 3.60 -4.50 l 3-1.00 ca. • 8 $ 1.67 4.00 ca. • * 8 a 9 $ I I 0.60 0.80 1.30 -4.00 * 3.50 2.50 10 $ I 4.00 -0.75 11 $ 4.05 * SPD m ?.00 2.50 5.00 14.00 7.00 12 1.50 4.00 6.50 1743 j . 0.00 D T 3.00 E T 8.50 3.50 1 a I 0.80 LEGENDA 1, fcT.I. *. - Pomen znakov j e isti k a k o r p r i tabeli št. 1. Tabela št. 9 Kolebanje ledenika na Skuti v letih opazovanj med posameznimi merilnimi točkami — v metrih Me- Vrsta D n e v 1 m e r 1 t v e rilne točke mer- jenja 1948 1949 1949 1950 1950 1951 1951 1953 1948 1951 1948 1950 1949 1951 1948 1953 1949 1953 1950 1953 2229 1 T $ —14.60 —4.07 —7.10 —3.33 +7.50 +0.60 2 t —1.83 +0.20 +8.10 —8.80ca. +6.27 —1.61 +8.30 —3.33 —0.50 —0.70 3a +1.60 3 $ —4.33 +0.60 +8.90 —6.50 +5.17 —3.73 +9.50 —1.33 +3.C0 +2.40 A B $ $ —1.30 —1.40 + 10.90 +9.50 4a $ +2.40 —2.50 +0.10 4 $ —4.73 +0.40 +7.00 —6.00ca. + 2 67 —4.33 +7.40 —3.33 —1.40 +1.00 5 t +8.00 5» t +7.00 6 t —2.83 —2.00 +8.50 —9.00ca +3.67 —4.83 +6.50 —5.33 —2.50 —0.50 C $ - 0 . 5 0 +8.00 +7.50 7a $ —3.00 —6 50c.a. +4.50 +7.50 —2.00 + 1.C0 7 $ —2.33 +0.40 +8.10 +6.17 —1.93 +8.50 8a + 4 80 —7.50ca. - 2 . 7 0 SPDJ _L t —3.00 —11.50 LEGENDA T, l - L + Pomen znakov j e isti k a k o r p r i t abe lah št. 1 in 2. j e po hudourniški g rap i segalo dolgo in ozko snežišče. V tem letu j e bil ledenik tudi p r v i k r a t v celoti obmark i ran in hipsometrično izmer jen . Na osnovi mer i tev j e bila izdelana skica ledenika, k i pa zaradi t akra tnega neugodnega vremena ni zanesl j iva, ke r so podatki smeri poman jk l j i v i in i zmer jene višine ne povsem natančne. O p a z o v a n j e v l e t u 1 9 4 8 / 4 9 Opazovan je j e bilo v času od 23.—24. septembra. Ledenik j e kaza l t e d a j od vseh let sistematičnega opazovanja n a j n i ž j e s tan je , s a j j e prekosi l celo leto 1950, ko so bile razmere za to v splošnem na jugodne j še . Da j e bilo tako, j e vzrok v dobro zaščiteni legi lede- nika, k i j i j e v letu 1950 uspelo ohrani t i n e k a j snežnih padavin redi lne dobe; te so bi le t ak ra t zelo obilne, dočim so bi le v letu 1948/49 p rav šibke in j i h j e visoka poletna t empera tu ra lahko stalila. V pr imer jav i s p r e j šn j im letom se j e snežna odeja na ledeniku s tanjšala v povprečku za ca. 4 m, n a j b o l j v zgornjem delu (4,73 m), n a j m a n j pa v vzhodnem (3,08 m). Za spodnji rob nam podatki man j - ka jo , po vse j verjetnost i pa se j e tudi tu zelo stanjšala, s a j se j e pokazala na dan ledena površina. Tudi dolgo snežišče na severu iz p re j šn jega leta j e popolnoma izginilo. Razkri te so bile tudi razpoke na ledeniku. Glede na izmerjene višine iz p re j šn jega leta so bile izvedene v letu 1948/49 nekatere korekture . Zaradi nekater ih previsoko se naha ja joč ih točk iz p re j šn jega leta, do kater ih j e bil dostop onemo- gočen, so pod n j e postavili n e k a j novih točk in so zato tudi nekatere razda l je le približne, s a j so bile samo ocenjene. Nanovo j e bil ob- mark i ran spodnji rob, k j e r so našli tudi tr i točke iz leta 1946, k i so j ih, glede na poimenovanje ostalih točk, preimenovali. O p a z o v a n j e v l e t u 1 9 4 9/5 0 Opazovanje se j e vršilo 30. septembra. Ledenik ni izpremenil v povprečku veliko debeline, pač pa nekoliko površino, s a j j e segal v spodnjem delu v obliki snežišča še malo proti severu, k a r j e šlo po vsej ver jetnost i na račun novozapadlega snega v septembru. Ta j e nekoliko vplival na vert ikalni dvig snežne ode je na ledeniku, k i j e bila pred n j im nedvomno n e k a j nižja . Zato j e bil ledenik tudi, razen na enem mestu, p rekr i t s snežno odejo. Zaradi dobre vidnosti so bile na dan opazovanja s kompasom določene smeri in razda l je od točke do točke. Na t e j osnovi j e bila izdelana skica ledenika, pr i čemer pa j e bila p r i nanašan ju razda l j nan jo upoštevana upognitev ledenika. Skica se v glavnem u jema z de janskim stanjem. Z geološkim kompasom smo na več mestih izmerili tudi kot vpada ledenika, to pa tako, da smo ga odčitali iz nagnjenega ročaja cepina, k i j e bil položen v smeri vpada na le- denik. Na skalno obrobje so bile postavl jene na t reh mestih, k j e r se smer ledenika izpremeni, tr i nove točke, ena pa v kaminu nad po- dal jškom snežišča. O p a z o v a n j a v l e t u 1 9 5 0 / 5 1 Opazovanj i sta bili v tem letu dve: prvo, informativno, 20. maja 4 4 in drugo, glavno, 6. oktobra. V začetku oktobra j e kazal ledenik izreden narast , s a j se j e na n j em v povprečku zvišala snežna ode ja za ca. 8 m, in to v vsem obsegu ledenika prece j enakomerno. V tem je tudi vzrok, da niso našli vseh merilnih točk na obrobju ledenika. Na jdene točke so se naha ja le globoko pod zgornj im robom obsežnih k r a j n i h poči, ki so morale segati potemtakem v povprečku preko 8 m globoko. 44 Izsledki navedeni spredaj , na str. 82. Spodnja krnica j e bila v veliko večjem obsegu zapolnjena s snegom kakor v letu 1948, ko j i j e segal sneg prav do dna. V n jenem spodnjem zahodnem delu sta bili dve veliki snežišči; zvezani sta bili s snežiščem, pr ik l jučenim na severni rob ledenika. V globoki hudo- urniški grapi, ki j e bi la leta 1948 zapolnjena s snegom v glavnem le na dnu, j e segal sneg seda j čisto do vrha. Pravi led j e bil le na enem mestu, na vzhodnem robu v k r a j n i poči. Površina snega nad ledenikom je imela plitve talilne lonce. Za ugo tav l jan je pre- mika ledenika sta bili zabiti v sneg dve jekleni palici, dolgi 1,5 in 2 m, odmerjeni od dveh točk na vzhodnem skalnem obrobju pr i T 2. SI. 31. Skica ledenika na Skuti v sedanjosti . I. slemena; II. grape; III. obseg ledenika v letu 1950; IV. obseg ledenika v letu 1954; V. zaplate srenskega snega; VI. razpoke; VII. grušč O p a z o v a n j e v l e t u 1 9 5 2/5 5 Čeprav j e bilo v času m e r j e n j , 10. oktobra, na ledeniku še prece j snega, k i j e padal v septembru in prvih dneh oktobra ter delno že v avgustu, j e kazal ledenik razmeroma nizko s tanje . Zal nam man j - k a j o podatki iz p re j šn jega leta in nam j e tako onemogočeno pri- m e r j a n j e zadnj ih dveh let. V pr imer jav i z opazovanimi leti ugo- tovimo na jveč j e s t an j šan je v severovzhodnem delu med točkama 1 in 2, k j e r m a n j k a ka r celo področje ledenika v obliki velike izpod- jede, k i sega vse do žive skale. Ta onemogoča dostop do stene, zato iz tega dela tudi ni meritev. Da j e do tega izrednega s tan j šan ja prišlo p rav v tem delu, j e razumljivo, k a j t i v območju krnice, v ka ter i leži ledenik, j e severovzhodni del v pole t ju n a j b o l j pod vplivom direktnega sončnega obsevanja , k i se zavleče tod še n a j d l j e v popoldanski čas. V zgornjem delu, zlasti na vzhodu, j e segalo snežišče prece j visoko v steno, ne dosti m a n j kot v letu 1951, ko j e bilo s tanje na j - višje; nizko je bilo s t an je tudi na zahodnem robu ledenika. V spodnjo krnico snežišče ni segalo sklenjeno, temveč le v obliki posameznih snežnih k rp ; ena j e bila v spodnjem koncu krnice, druga, na jman j ša , v dnu hudourniške grape pod točko 12, in t r e t j a v obliki dolgega ozkega pasu pod markaci jo SPD. Dvomim, da so bile te snežne k rpe ostanek sklenjenega snežišča iz zimske dobe (55 a). Temu naspro tu je jo klimatske razmere v talilni dobi. Mnenja sem, da i zha ja jo te snežne k rpe iz novozapadlega snega, zlasti v septembru in začetku oktobra. Zakl juček spodnjega ledeniškega roba tvor i jo t r i j e srenski ozi- roma srensko-ledni jeziki, od kater ih se j e prvi spuščal v j a rek med točkama 8 in 2020, drugi zahodno od 2020, in t r e t j i severoza- hodno od točke E. Pri zadnjem so bila tudi obsežna ledena vrata v obliki polkroga z dimenzijami ca. 6 X 4 m. Tabela št. 10 Narast oziroma upad ledenika na Skuti v povprečku — v metrih 1948 1949 1949 1950 1950 1951 1951 1953 1948 1951 1948 1950 19<9 1951 1948 1953 1949 1953 1950 1953 Ledenik v celoti —4.00 +0.10 +8.00 —7.10 j +4.40 —3.60 +8.00 —3.10 —0.50 —0.05 Vzh rob ledenika Južni rob ledenika Zah rob ledenika —3.08 —4 73 —4.6n + 0 / 0 0.00 —0.70 +8.50 +8.30 +7.30 —7.60 - 6 . 0 0 —7.70 +5.70 +2.67 +4.80 —3.10 —4.30 —3.40 +8.70 +8.20 +7.60 —2.30 —3.33 —3.70 + 1.30 —2.00 —0.70 +0.80 +0.55 —1.60 O p o m b a : S k o r a j pri vseh mer i ln ih točkah so mer i tve od točke do roba lede- n ika v diagonalni smeri , ki j e pa le malo odk lon j ena od navpične smeri , zato n a j se na r a s t oziroma upad ledenika sma t r a kot v s k o r a j ve r t ika ln i smeri . LEGENDA — f -j_ Pomen znakov je isti k a k o r pri tabel i št. 2. Površ je ledenika j e bilo iz srenskega ledu in delno ledenega srena. N a j b o l j je bil led razgal jen nad glavno razpoko45 zahodno od točke 1. Sveži sneg, ki j e padal 8. in 9. oktobra, j e severovzhodni veter spihal v jugovzhodni del ledenika. Droban grušč je p rekr iva l narahlo osrednj i del ledenika, kakor tudi snežišče nad točko 8 a in med 2020 ter točko E. Krušen je kamen ja z ostenja j e bilo zelo in- tenzivno, zlasti na jugovzhodu med točkama 5 in 7 a, in seveda za opazovalca zelo nevarno. Tekoča voda se j e odtekala v manjše po- dolžne razpoke, k i so se naha ja le severno od glavne prečne razpoke. Ledenik na Skuti so opazovali: Dušan Košir, Drago Meze, Miro Klemenčič, Ivan Gams, Igor Vrišer, Vid Zor. Poročilo o opazovanju in merjenju ledenika na Skuti 16. septembra 1954 I v a n G a m s , V i a s t o K o p a č Dne 16. septembra j e bilo sončno, mestoma megleno vreme. Vsa okolica ledenika, vkl jučno stene Skute in Rinke, j e bila kopna. Opazovala sta Kopač Vlasto in poročevalec. Na večini površ ja ledenika j e bil srenski led z umazano po- vršino, k i j e bila razgibana s plitvimi kotanj icami. Svetlejše j e bilo površ je tam, k j e r ga j e sestavljal srenec, ver je tno ostanek pred meseci zapadlega snega. Na gornjem robu j e sestavljal dva vrša ja , oba pod žlebovi v steni, enega pr i točki 4, drugega pod točko 5 a. Pod vrša jem je bila ob stiku s srenskim ledom dal jša razpoka, k i j e segala, n e k a j metrov globoka, mestoma do dna. Po tem je kazno, da sta oba vrša ja plitva nastavka ob gornjem koncu ledenika, po- ložena na steno pod žlebova. Srenec, mestoma prevlečen z vodnim ledom, j e zavzemal tudi gorn j i zahodni rob. Na jveč j i kompleks svetlejše s renjske površine pa j e ostal nekako v sredi ledenika. Na priloženi fotograf i j i se odraža tudi svetlejši spodnj i del ledenika. Tega pa sestavlja vodni led. Površina j e tod žlebasta, spodnji rob razčlenjen. Nekater i žlebovi, po kater ih j e v času opazovanja tekla voda, so segali do dna. V n j i h so razkri t i vložki grušča, ki se me- n j a v a j o z vodnim ledom. Strnjeno je grušč pokrival mestoma tudi površ je ledu, na katerega j e primrznil. Ob spodnjem vzhodnem robu je ledenik odstopil od stene. T u k a j se j e na dnu odkrilo gruščnato površje. Drugod je bila med steno in ledenikom do 2 m široka in več metrov globoka robna razpoka. Od prečnih razpok j e bila poleg že omenjene pod srenjskim vrša jem večja še ta, ki se j e končala od vzhoda sem blizu gornjega roba srenjskega otoka. Bili so znaki, da j e p r e j segala da l j e na zahod. V n j e j j e bila mestoma voda. Ver je tno se j e lahko ohranil svetlejši srenjski otok prav zaradi tega, ker j e nad n j im voda pronicala v razpoko in ni preplavila površja. Večja razpoka j e bila tudi malo 45 G le j str. 84—86. Prav tam je tudi podrobnejš i opis razpok v tem letu. p o d o m e n j e n i m o t o k o m . O d p o d o l ž n i h r a z p o k j e o m e n i t i s a m o eno , to , k i s e j e o d c e p i l a od o m e n j e n e r a z p o k e p o d v r h n j i m i s n e ž n i m i v r š a j i v s m e r i p r o t i o t o k u . V n j e j j e b i l o o k r o g e n in p o l m e t r a p o d p o v r š j e m m e s t o m a v idno , k a k o po lz i v o d a m e d d v e m a s l o j e m a i n d e l a n a s t en i l e d e n e sveče in za s to re . V vert ikalni in horizontalni smeri so bile spremembe v primer- j av i s s tan jem leta 1952 na raznih mestih različne. Na vzhodnem spodnjem robu j e ledenik znatno upadel in se skrčil. Na gornjem vzhodnem robu nisva našla n e k a j markac i j , k i so ostale ver je tno pod robom ledenika. Na gornjem k r a j u j e ledenik ploskovno in vert ikalno naraste! predvsem vsled omenjenih dveh vršajev. Na zahodni strani se j e ledenik mestoma skrčil, mestoma narastel. Znaten upadek pa j e doživel spodnji del ledenika. Med obema več- j ima krakoma smo našli na kopni skali markac i jo E. Če ne bi bilo vodnega ledu, bi se, prvič odkar opazujemo, ledenik umaknil v krnico za mesto, k j e r se n a j b o l j pr ib l ižu je jo stene Skutinega stebra in Rinke. Obseg ledenika je vrisan na kar t i Skutinega ledenika s pikčasto linijo. M e r j e n j e l e d e n i k a j e d a l o n a s l e d n j e r e z u l t a t e : Merilne točke Vrsta* merjenja 16 septembra 1954 Merilne točke Vrsta merjenja 16. septembra 1954 2020 A 9 • • 1 T 1 _L 7 m, 3 m 10 • • 2 A 11 • • 3 ± 3 m SPD A 3 a A 12 A A A 1743 A B ± 0.° m D A 4a J_ —2,5 m E 8,5 m 4 a, ± 0,- m l a • • 5 A 5a ± —1 m 6 _L 6 m C A 7a t JL O.j m 7a $ 6 m 8 8a A A * Glej tabelo it. 8 Rezultati meritev na Triglavskem ledeniku v letih opazovanj. Razdalje so Izražene v metrih. Povzetek LEDENIK NA TRIGLAVU IN NA SKUTI U v o d V poročilu sta obravnavana dva manjša ledenika, ki se n a h a j a t a na robu Vzhodnih Alp. Prvi, ledenik na Triglavu, imenovan po na jv i š jem vrhu Jul i jskih Alp, leži na vznožju severnega terasnega pobočja Triglava; drugi, ledenik na Skuti, pa se n a h a j a v Kamniških Alpah, med vrhovoma Skuta in Kran j ska Rinka. V Jul i jskih Alpah sta še dva ledenika in sicer v n j ihovem zahodnem delu; prvi leži pod vrhom Kanina, drugi pa pod vrhom Montaža, oba že onstran državne meje. Opazovanje teh ledenikov vrše i ta l i janski geografi. Sistematična opazovanja na obravnavanih ledenikih so se začela šele v povojnem času in sicer na Triglavskem ledeniku leta 1946, na ledeniku na Skuti pa šele leta 1948; m a n j sistematsko je bil opazovan že v letu 1946. Triglavski ledenik smo po letu 1946 redno opazovali, za Skutin le- denik pa m a n j k a j o podatki za leto 1952, ker so velike količine novoza- padlega snega ob koncu septembra in v začetku oktobra onemogočile opazovanje . Glavna opazovanja so bila izvedena na obeh ledenikih v razdobju druge polovice septembra in prve t re t j ine oktobra, to je ob zak l jučku tal i lne in pred začetkom redilne dobe, ko doseže ledenik na jn i ž j e s tan je v letu; v talilno dobo v k l j u č u j e avtor čas od m a j a do incl. septembra, v redilno pa ostali vmesni čas. Iz jeme so bile samo v letih 1946 in 1947, ko so bila na Triglavskem ledeniku opazovanja že v začetku septembra in leta 1953, ko glavno jesensko opazovanje zaradi predčasnega nastopa redilne dobe ni bilo možno; na ledeniku na Skuti pa je bila taka si tuacija v letih 1948 in 1949, ko se je prehod med redilno in talilno dobo zavlekel še daleč v jesen. V času glavnih opazovanj so bila, poleg vseh zaznavnih sprememb in d o g a j a n j na ledeniku in na jb l i ž j i okolici, izpel jana tudi natančna m e r j e n j a ledenikovega obsega, na osnovi ka te r ih je bilo ugotovljeno horizontalno in ver t ikalno ko lebanje ledenika. Poleg glavnih opazovanj pa je bilo večkrat , zlasti na Triglavskem le- deniku, zabeleženo t renutno ledeniško s tanje tudi v talilni dobi; meri tve so bile pri teh opazovanj ih redke in še to le delne. Organizaci jo in f inans i ran je opazovanja obeh ledenikov vodi Inštitut za geograf i jo Slovenske akademi je znanosti in umetnosti ; vrše jih njegovi člani in sodelavci. Opazovanja se bodo, kot doslej, vršila tudi v bodoče. Doseda j nam še m a n j k a j o celoletna opazovanja razvoja na ledenikih in zlasti daleč naza j segajoči vremenski podatki. Meteoroloških opazovalnic ob ledenikih ali vsa j v bližji, razmeram na ledenikih ustrezajoči soseščini, ni, razen meteorološke pos ta je v višini 2515 m na visoki planoti Kredarici pod vrhom Triglava, ki pa je začela delovati šele v na jnove jšem času, leta 1954. Zato smo se pri ob ravnavan ju vremenskih razmer v letih, ko sta bila ledenika opazovana, poslužili podatkov bl ižnj ih višinskih in dolinskih pos ta j kakor tudi L jub l j ane . Podatki o stanju obeh ledenikov pred obdobjem sistematičnih opazovanj so zbrani na osnovi l i terature, kakor tudi s tarejš ih slik in fotografi j . Večjo razsežnost obeh ledenikov — zlasti Triglavskega — pa izpr ičuje jo tudi morfološke razmere na jb l i ž j e ledenikove soseščine. 7 Geografsk i zbornik 97 Ledenik na Triglavu Triglav (2864m), na jv i š j i vrh Jul i j skih Alp in tudi na jv i š j i gorski vrh Jugoslavije, se markan tno dviguje nad n e k a j sto metrov nižjo planoto, imenovano Triglavski podi, ki ga obda ja jo . Planota je na jv i š j a ob samem Triglavu (do 2550m), na severu, jugu in vzhodu pa se polagoma znižuje ; na zahodu je odrezana s strmo, preko 1000 m visoko, znano severno Tri- glavsko steno. Naj izrazi te jša in razmeroma obsežna je ta planota severno od Triglava; na n j enem sk ra jnem jugozahodnem robu leži ledenik, pri- s lonjen na severno pobočje Triglava. V ugodnih vremenskih razmerah v preteklosti so nudili Triglavski podi rodovitna tla za zb i ran je obsežnih ledenih mas, ki so odtod polzele v niž je doline in kotline. Sledi po n j ih so še seda j lepo vidne v morfološkem licu Triglavskih podov in to zlasti v n j ihovem severnem delu; zglajenost površ ja je še danes razmeroma dobro ohran jena . Površ je pa ni enovito; r a z j e d a j o ga številni večji in manjš i kraški žlebiči, ko t an j e in brezna; geološko je namreč sko ra j vse površ je Jul i jskih Alp sestavl jeno iz zgornje- t r iadnih plasti dachsteinskih apnencev, ki so zelo podvrženi zakrasevan ju . Ledenik zavzema seda j zelo m a j h e n del sicer obsežnih podov severno od Triglava. Pomaknjen je — vsa j v zgornjem delu — v njegovo severno pobočje; smatrat i ga je to re j za ledenik pobočnega tipa. Zgornj i ledeniški rob je v višini okrog 2550 m, navzdol pa sega do višine okrog 2400 m. Lo- čeno od glavnega ledenika leži na večji skalni polici severnega pobočja Triglava v višini okrog 2650 m večje t r a j n o snežišče, ki se združi z lede- nikom le v času visokega snega. V letih naših opazovanj je zavzemal ledenik v povprečku površino ca. 15 ha; na jveč j i obseg je bil zabeležen leta 1951, in to 17,78 ha, n a j m a n j š i pa leta 1950, ko je meril s snežišči vred 13,29 ha; leta 1952 se je ve r j e tno n a j b o l j skrčil, žal pa ni bil i zmer jen v času na jn iž j ega s tanja . Za pre- teklost nava j a približno izmero ledenika Richter (21), ki ga je ocenil na 45,9 ha, k a r je pa brez dvoma, v sa j za tisto dobo, previsoka številka; to j e storil ve r je tno ka r na osnovi topografske kar te , ne da bi se spoznal z razmerami na terenu in ni razlikoval srežne površine od snežene. Ledenik je razmeroma položen, nagnjenost v povprečku ne preseže 20°. N a j b o l j strm je v jugozahodnem delu, k j e r se nagne tudi do okrog 50°, n a j m a n j pa v vzhodnem in severnem delu. Zahodno od ledenika, med n j im in robom severne Triglavske stene, je več velikih snežišč, ki se obdrže tudi čez polet je . V letih, ko ledenik narašča, tako je bilo leta 1948 in 1951, se kot enotno snežišče združi jo z ledenikom. Pobočje, na ka terem ležijo, je zelo strmo, in zato onemogoča zadrževanje večjih količin ledenih mas, ki bi se pod drugimi pogoji sicer lahko tvorile; da se snežišča sploh lahko tvorijo, je vzrokov rahli terasasti zasnovi pobočja, ki so jo izkoristili. Celotno zahodno skalno obrobje lede- nika se strmo spušča proti robu Triglavske stene; ledenik seda j ne seže do nje, temveč se končuje z ostrim in razmeroma strmim robom na zgornjem začetku n jenega pregiba na zahod; v preteklosti je, v sa j na nekater ih niž j ih prehodih, polzel led na zahod proti robu stene. Stal jena voda ledenika, snežnica in deževnica, odteka po ledeniku in po skalni podlagi pod n j im; po prehodu na skalno apneno osnovo pa kmalu v n j e j ponikne. Voda odteka s stene nad zgornj im robom ledenika pod ledenik po k r a j n i h razpokah, ki so na nekater ih mestih p r ece j široke in tudi globoke — do in preko 10 m. Z ledenika se del vode odteka tudi skozi razpoke v ledeniku, ki se običajno p o j a v l j a j o v n jegovem zgornjem, n a j - pogosteje pa v jugozahodnem delu; te niso obsežne. Na jveč ja , do seda j i zmer jena globina je znašala 8,60 m, globina ostalih pa se suče med 3,50 do 6 m. Do živoskalne osnove je segla le ena, 3,90 m globoka razpoka na zgornjem koncu ledenika. Ker je geološka osnova iz apnenca, se odteka voda z ledenika pod- zemsko, po razjedeni krašk i notranjost i . Na dan pride n a j v e r j e t n e j e v okrog 1300 m niže ležečem gorskem potoku — Bistrici, ki teče skozi sliko- vito gorsko dolino Vrata, in se izliva v Savo Dolinko pri Mojstrani. Bistrica je prodrla prav v osrčje tr iglavskega masiva, s a j je ustvari la s pomočjo tektonskih sil in morfoloških fak to r jev znamenito severno Triglavsko steno. Hrano dobiva ledenik prvenstveno iz avtohtonih snežnih padavin. V območju Triglavskega pogor ja mora biti na splošno p rece j padavin; pred- postavl ja se, da jih je okrog tri metre. V začetku apri la 1950 je bila ugo- tovl jena debelina snežne odeje, ki je znašala preko 10 m; v tem letu je sicer res padlo po gorah obilo snega, vendar se domneva, da j e tega tod vedno zelo veliko. Nedvomno nanesejo na ledenik n e k a j snega tudi vzhodni vetrovi s planote Kredarice, in severni s Triglavskih podov. S snežnimi plazovi pr ide na ledenik le malo snega, s a j zan je ni ugodnih morfoloških pogojev. Ob koncu talilne dobe je pod danimi pogoji ledenik brez snežne odeje v spodnjem, na zahodnem in delno vzhodnem delu ledenika. V zgornj i t re t j in i ledenika se ledena osnova v času opazovanj ni n ikdar pokazala. Na površ ju p rev ladu je običajni vodni led, le na nekater ih mestih je bil, zlasti v nižj ih plasteh, ugotovljen pravi ledeniški led. Polzenje ledenika je ugotovljeno. Najoči tnejš i znak za to so razpoke in v letu 1951 ugotovljeni odlom ledu na spodnjem koncu ledenika, k j e r je polzel p reko večje skale. Hitrosti polzenja pa do sedaj , k l jub številnim poizkusom, ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi debeline ledu še ni bilo moči zaneslj ivo določiti. Modernih sred- stev za to do seda j ni bilo na razpolago. Razen ene ni nobena razpoka v ledeniku segla do živoskalne osnove; k r a j n e razpoke pa potekajo v smeri nagnjenost i stene z različnim vpadom, ki ga ni mogoče določiti, pa tudi n j i h globine ne. K o l e b a n j e o b s e g a l e d e n i k a V nedavni preteklosti je zavzemal ledenik mnogo obsežnejše področje, kakor ga ima danes. O tem, žal, nimamo ohran jen ih pisanili poročil — razen že omenjene, a vsekakor ne eksaktne notice Richter ja . Obs t a j a jo pa drugi dokazi, po ka ter ih lahko to sklepamo. V prvi vrsti je tu omeniti svetel rob skalovja nad in vst ran od današnjega ledenika, kakor tudi gladko izlizano skalovje severno od njega. Na to kaže jo nada l je večji in manjš i morenski nasipi, ki so zlasti dobro ohran jen i v zahodnem delu nad Triglavsko steno, v man j š i meri pa tudi na severnih podih in na vzhodnem robu ledenika. Iz b l ižnje preteklosti zasledujemo obseg ledenika na osnovi starih slik in fotografi j , v novejšem času pa s sistematičnim opazovanjem. Najzaznavnejš i je površinski umik ledenika na zahodu; segel je do roba severne Triglavske stene, k j e r se je lomil in padal p reko n j e v obliki pravih ledenih plazov. Semka j je segal okrog leta 1860, na kar kaže slika k r a j i n a r j a Pernhar ta (glej priloženo i lustraci jo št. 14 a). Že okrog leta 1880 pa je na neki drugi sliki tod še vedno naznačeno obsežno sklenjeno sne- žišče. Danes tu ni več ledenih mas, više v stenah so ohran jena le snežišča. Področje na zahod od današnjega ledenika se p rece j strmo spušča proti robu severne stene; v preteklosti je moralo biti tam čez naj in tenzivnejše od tekan je ledu. Večji obseg je zavzemal ledenik tudi v severnem delu — na podih; ker so obsežni in se polagoma zn ižu je jo proti severu, je bila ledeniku pot tu odprta. Pisanih poročil o tem sicer nimamo, imamo pa ohran jeno že ome- n jeno sliko Pernhar ta iz leta 1860, na kater i je videti ledenik, ki p rekr iva sko ra j vse severne Triglavske pode. Iz leta okrog 1880 pa imamo sliko Be- nescha (glej i lustraci jo št. 14 b); na podih sicer ni razločiti ledenih mas, pač 7* 9 9 pa j e videti, da j ih v velikem delu p rekr iva debela snežna odeja. Danes se ledenik tu več ne zadržuje ; v za to ugodnih letih se spuščajo na pode iz višjega obrobja na vzhodu da l j ša snežišča, ki se obdrže preko polet ja . Južno in delno tudi vzhodno skalno obrobje ledenika j e višje od tega, zato tudi v preteklosti ledenik površinsko tam ni zavzemal večjega obsega. Vzporedno s ploskovnim k rčen jem ledenika se j e zmanjša la tudi n je - gova debelina; ta je v p r imer j av i z m a n j š a n j e m površine še mnogo za- znavnejša . Kl jub relativno m a j h n e m u obsegu se je ledenik k repko stanjšal , ka r dokazuje svetlejši rob nad nj im. Ta proces se vrši s pospešenim tem- pom tudi v sedanjost i ; pot k Triglavskemu domu, ki je še pred nedavnim vodila po vzhodnem delu ledenika, je danes že p r e c e j visoko nad nj im, v golem, gladkem skalovju. Tudi po številnosti in večj i razsežnosti razpok v bl ižnj i preteklosti se da že na prvi pogled sklepati, da je bil ledenik mnogo izrazitejši. S tanje ledenika v času med obema vojnama se po površini ni bistveno razločevalo od današnjega ; bil je le mnogo debelejši . Imel je izrazito konveksno obliko, ka r je razvidno iz vseh ohran jen ih fo tograf i j omenje- nega obdobja. V pr imer jav i z današnj im ledenikom je zlasti opazna razlika na spodnjem koncu, k j e r je imel p rece j šn jo debelino, s a j j e segel sko ra j do vrha nad 20 m visoke ledeniške grbine, imenovane Glava; danes je od n j e odmaknjen blizu 20 m. S tanje ledenika v letih 1946—1954 Neugodne vremenske razmere za ž iv l jen je ledenika v letu 1945/46 — izredno malo padavin in visoka tempera tura talilne dobe, začenši že z apr i lom — so povzročile umik ledenika; tudi v p r imer j av i s kasnejšimi leti opazovanj je bil manjš i od povprečnega s t an ja ; s snežišči vred je meril 15,65 ha, brez n j ih pa le 14,37 ha. Tudi v nas lednjem letu se kl imatske razmere niso obrnile ledeniku v pr id; nasprotno, še neugodnejše so bile od p re j šn j ega leta. Čeprav je zapadlo v redilni dobi, zlasti v f e b r u a r j u in marcu, veliko snega, ta ledeniku ni pripomogel k narastu, s a j ga je stalila izredno visoka tempera tura v talilni dobi; v L jub l j an i je bila višja od povprečka za 1,7°, v bližji, niže ležeči Kran j sk i gori za 1,9°, na Sonnblicku celo za 2° C. Rezultat tega je bilo sk rčen je ledenika od 14,37 na 13,96 ha, s snežišči vred pa od 15,65 na 14,19 ha. Tudi s tanjšan je ledenika je bilo znatno; zgornj i rob se mu je znižal s k o r a j za 1 m, spodnji pa celo za 1,3 m. Za ledenik je bilo ugodno leto 1947/48; v redilni dobi so bile razmere sicer nezadovoljive, odl ikuje pa se talilna doba s podpovprečno tempera- turo in z izredno množino padavin, ki jih je padlo n e k a j tudi v obliki snega. Tempera tura talilne dobe je bila globoko pod povprečkom zlasti v jun i ju , ju l i ju in deloma v avgustu, tore j v času na jveč jega t a l j en ja . Ledenik je v tem letu narastel , vk l juču joč zahodna snežišča, od 13,96 na 16 ha, z vsemi pr ik l jučenimi snežišči vred pa na 16,88 ha. Zgornj i rob se je zvišal za 2,35 m, spodnji pa za 1,35 m. Nas lednje leto se je ledenik ponovno zelo umakni l ; rešiti ga niso mogle niti obilne zaloge snega iz p re j šn j ega leta. Vzrok tiči v izredno ma jhn i množini padavin — zlasti v redilni dobi — in v nadpovprečnih t empera tu rah talilne dobe; na Sonnblicku je bila višja ka r za 1,4° C. Zaradi izredno toplega aprila (na Sonnblicku je bil za 3,7° višji od povprečka, v Kran j sk i gori je bil za 3,4° višji od povprečka) in delno avgusta, se je tal i lna doba nekoliko podal jšala . Od 16 ha v p r e j š n j e m letu, se je ledenik skrčil na 13,97 ha, brez snežišč na zahodu pa na 13,73 ha. Gorn j i rob se je znižal za 2,18 m, spodnji pa za 1,76 m. Leto 1949/50 je bilo za ledenik zelo "neugodno. Kl jub bogatim snežnim padavinam redilne dobe v gorah je izredno vroče in suho pole t je ves ta in tudi še s tarejši sneg stalilo. Ledenik se j e v tem letu krepko zmanjša l ; s snežišči vred se j e skrčil od 13,97 ha v p r e j š n j e m letu na 13,29 ha, brez n j ih pa na 12,66 ha; to je n a j m a n j š i izmer jeni obseg v vseh opazovanih letih. Še manjš i je bil ve r je tno leta 1952, vendar ledenika v tem letu niso merili. Tudi na debelini je ponovno izgubil; na zgorn jem robu za 2,52, na spodnjem pa za 1,76 m. Naslednje leto si je ledenik ponovno opomogel; od vseh opazovanih let je imel v tem letu na jveč j i obseg. K temu so prispevale svoje nena- vadne množine snega v redilni dobi, ki ga niti n e k a j viš ja t empera tura talilne dobe niti toplo deževje v prvi polovici j un i j a ni moglo vsega staliti. Ledenik je narastel na 17,78 ha, to re j v p r imer j av i s p r e j šn j im letom za cele 4,5ha. Tudi debelina snežne odeje na n j e m je močno naras la : na zgornjem robu za okrog 3 m, na spodnjem pa za 3,80 m. V letu 1951/52 se je proces k rčen ja ledenika zopet nadal jeval , k čemur je spet pripomogla nadpovprečna temperatura talilne dobe — zlasti obeh na j top le j š ih mesecev —, ki je zlahka stalila razmeroma p rece j velike množine snega zadn je zime, kakor tudi preostale snežne zaloge iz p r e j š n j e , in načela celo ledeno maso. Ledenik se je močno približal s tan ju v letu 1950; ve r j e tno je bil celo n e k a j manjš i ; po približnih meri tvah je obsegal s snežišči vred 13 ha. Leta 1953 zaradi novozapadlega snega ob koncu septembra ni bilo izvršeno glavno m e r j e n j e . V visokem pole t ju sta bila le dva informativna ogleda ledenika. Podatki opazovanj kažejo, da se ledenik močno man j ša in umika čedal je bo l j proti jugu. V prvih opazovanih letih umik še ni bil toliko zaznaven, ker se je ledenik v glavnem le t an j ša l ; šele v zadnj ih letih, ko je bil že zelo s tanjšan, je začel tudi umik hitro napredovati in sicer n a j b o l j na spodnjem in delno na vzhodnem koncu ledenika, m a n j pa na zahodu. Triglavski ledenik 1953/54. Opazovanja Triglavskega ledenika od 20. do 22. septembra 1954 so pokazala močan umik. Ledenik je dosegel n a j n i ž j e s tan je v vsem opazovanem razdobju. Do takega s tan ja j e prišlo ob mrzlem in suhem redilnem delu leta te r zelo namočenim in zelo hladnim talilnim delom leta. Kl jub hladnemu tali lnemu delu leta se je zaradi velike množine dežnih padavin v istem razdobju ter m a j h n e množine padavin v redilni dobi pokazal tako velik umik. Opazovanje je dalo za tako s tan je poseben poudarek prav dežnim pa- davinam. Voda, ki posebno ob dežju dere po ledeniku, nosi s sabo grušč, in led ne samo tali, marveč tudi erodira. Z zman j šan jem obsega se je močno zmanjša la tudi debelina. Na SZ delu ledenika se je izpod ledu pokazala grbina, ki bo v pr imeru nada l j - n jega umikan ja ločila velik kos ledu od ledenika. Na spodnjem robu ledenika je bilo v času opazovanj 5 manjš ih jezerc (glej priloženo kar to in fotografi jo) . Na koncu poročila j e priložena tabela, ki kaže oddaljenost spodnjega roba ledenika od markac i j sk ih točk. Ledenik na Skuti Ledenik na Skuti je edini v Kamniških Alpah. Leži na severni osojni s trani glavnega grebena Kamniških Alp med vrhovoma Skuta (2532 m) in Kran j ska Rinka (2451 m). Čeprav je majhen , je zanimiv zato, ker leži izredno nizko in pa, ker je pomaknjen n a j b o l j proti jugovzhodu, t ako rekoč že v bližino roba Panonske kotline. Ledenik leži v izraziti krnici, ki jo na t r eh s t raneh obda ja jo strme, dvesto do tristo metrov visoke stene; odprta je samo proti severu, oziroma na tančne je severovzhodu. Ugodna lega krnice je na jvažne j š i moment, ki omogoča obstoj ledenika. Krnica, v kater i je ledenik, je le manjš i zgornj i del sicer obsežne krnice, ki se spušča do višine okrog 1740 m. Ker je pred sončnim obse- van j em zaščiten le zgornj i del, se v spodnjem ledenik zaradi nizke nad- morske lege ni obdržal; s e m k a j seže v za to ugodnih letih le dolgo in ozko snežišče. Zgornji rob ledenika se vzpne po vznožju strmih sten do višine okrog 2160111, spodnji rob pa nekako do 2000 m, k j e r je tudi prehod v spodnji odprt i del krnice. Ledenik je večinoma na debelo prekr i t s snežno odejo; pravi led se pokaže le v spodnjem delu in pa v spodnj ih legah k r a j n i h razpok; poleg vodnega ledu je bilo zapaziti tudi pravi ledeniški led. Ugodne orografske razmere in nizka nadmorska višina uvrščata ledenik v območje orografske ločnice večnega snega; kl imatski pogoji z a n j tu ne bi dali osnove. Razen izvrstne orografske lege pa pr ipomorejo k ledenikovemu ob- stoju obilni snežni plazovi, k i se spuščajo v krnico z obda ja jočega jo os tenja . Avtohtonih snežnih padavin bi bilo gotovo premalo za vzdrže- v a n j e ledenika, s a j je teh v Kamniških Alpah m a n j kot v bl ižnj ih Julijskih. Ledenik je izredno strm, s a j je nagn jen povprečno okrog 42°; n a j b o l j s t rm je v jugozahodnem delu, k j e r doseže celo 50". Temu se ni čuditi, s a j znaša višinska razlika ledenika med spodnjim in zgornj im robom v razme- roma m a j h n i razdal j i okrog 150 m. Posledica velike strmine so zelo velike k r a j n e razpoke, zlasti v zgorn jem delu, ki so tudi več metrov široke in okrog 10m globoke; na na jg lob l jem mestu je bila i zmer jena globina 14m. Y sredini ledenika se redno p o j a v l j a j o ledeniške razpoke, ki se vlečejo povprek po ledeniku. Danes so man j še kot v preteklost i ; za leto 1913 po- ročajo o množici razpok, od kater ih je na jveč j a segla daleč v osredje ledenika; bila je globoka 10—15 m. Spodnji del krnice je na debelo zapolnjen z gruščem, ki se spušča van jo po strmem ledeniku in naravnost s skalnega obrobja , ki jo obdaja . Od ledenika do dna krnice je v grušč vrezana hudourniška grapa, v kater i se v za to ugodnih letih ohrani že omenjeno snežišče. Površina ledenika v zgorn jem delu krnice, k j e r se ledenik redno zadržuje , se suče nekako od 2,5—3 ha; v letu 1950 je meril okrog 2,8 ha, v zadn j ih letih pa se mu je površina še za nekoliko zmanjšala . V letih, ko je ledeniku pr ik l jučeno snežišče na severu, pa se mu površina p rece j zveča; leta 1948 na pr imer se mu je zvečal obseg na okrog 5,6 ha, v letu 1951 pa še n e k a j več. Razvoj ledenika v preteklosti je sko ra j neznan. Delno poznamo le s t an je v pole t ju leta 1913, pa še to na jveč s fotografi j , ki so bile posnete. S teh je razvidno, da pravi ledenik iz skalne krnice ni segel; bil pa je debelejši , ka r je jasno videti iz obsežnosti razpok, kakršn ih v sedanjost i ni. V letih sistematičnega opazovanja j e bilo ko lebanje ledenika na Skuti podobno ko leban ju Triglavskega. Razlika med obema j e bila v tem, da je ledenik na Skuti zaradi pogojenih orografskih razmer kolebal predvsem v vert ikalni smeri. Zanj ugodna leta so mu zelo zvišala snežno odejo. Pripomnit i pa je treba, da so se na spodnjem koncu močno skrčile tudi ledene mase in se je zato ledenik še bo l j umakni l v zave t je skalne krnice. V vseh letih — razen v letu 1948 in 1951 — se j e ledenik krčil. Na jn iž j e s tan je je bilo zabeleženo v letu 1948/49, p rece j slično pa tudi leta 1952/53; pripomnit i pa je, da leta 1952 ledenik ni bil mer jen , leta 1950 pa je bil m e r j e n potem, ko je n a n j že padel zgodnjejesenski sneg. Na jveč j i je bil ledenik v letu 1950/51. Snežna odeja na n j e m se je dvignila v p r imer jav i z letom 1949/50 v povprečku do 8 m. V tem letu j e bilo p r ik l jučeno spodnjemu koncu ledenika zelo obsežno snežišče, ki je seglo do dna krnice. Tudi v letu 1947/48 je bil ledenik p rece j velik, vendar manjš i od leta 1950/51, s a j je bila snežna odeja na n j e m v tem letu za okrog 4 m nižja od leta 1950/51. Tudi pr ik l jučeno snežišče na spodnjem koncu ledenika je bilo p rece j manjše . Kakor pr i Triglavskem je tudi pr i ledeniku na Skuti opaziti v zadnj ih letih močno zmanjšan je . Ledenik se predvsem tan j ša ; umaknil se je le na spodnjem koncu, k j e r se je tudi n a j b o l j s tanjšal . Vendar se zdi, da kli- matske anomal i je zadnj ih let n a n j v manjš i meri vplivajo, kot na Tri- glavski ledenik, to pa predvsem zato, ker ga pred intenzivnim sončnim obsevanjem v a r u j e j o s trme stene, ki ga na t reh s t raneh obkrožajo. Tri- glavski ledenik pa j e sončnemu obsevanju mnogo bol j izpostavljen. S tanje ledenika pod Skuto 10. septembra 1954. V p r imer jav i s s tan jem ob zadnjem opazovanju se je to leto ledenik v celoti s tanjša l in ploskovno zmanjšal . Na posameznih odsekih pa je bilo g ibanje različno. Nenavadno visoko sta segala na gorn jem robu po žlebovih dva v r ša j a mlajšega sren- skega ledu, ki sta očitno ostanek pomladanskih snežnih padavin. Na vsej površini j e bil umazan srenski led. Spodnji del ledenika je sestavljal svetlejši vodni led. Žlebovi, ki so jih v a n j vrezali vodni tokovi, so po- kazali, da je med ledom grušč. Na koncu poročila, ki opisuje tudi posamezne razpoke, je priložena tabela, ki kaže oddaljenost roba ledenika od markac i j sk ih točk na robnih stenah. KNJIŽEVNOST 1. K 1 e b e 1 s b e r g v. R., Die Haupt-Oberf lachensysteme der Ostalpen. Verhandlungen Geologische R. A. Wien 1922. 1 a. K 1 e b e I s b e r g v. R., Handbuch der Gletscherkunde und Gla- zialgeologie. I. Band: Allgemeiner Teil. Wien 1948; II. Band: Historisch- regionaler Teil. Wien 1949. 1 b. K u g y dr. Julius, Fiinf Jahrhunder te Triglav. Graz 1938. 1 c. K o s s i n a Erwin, Die Sehneedecke der Ostalpen, Sonderdruck aus »Wissenschaftliche Verofentl ichungen des Deutschen Museums fiir Landerkunde zu Leipzig. N. F. 7.1939«. 2. K u n a v e r J., Nesreča na Skuti. Planinski vestnik XIX. 1913, strani 170—175 (glej obe fotografi j i ) . 3. K u n a v e r P., Triglavski ledenik v agoniji . Planinski vestnik L. 1949, s tr. 65—75. 3. K u n a v e r P., Izpremembe okoli Triglav-a. Planinski vestnik XLIX. 1950, str. 11—14. 5. K u n a v e r P., Triglavski ledenik leta 1950. Planinski vestnik L. 1950, str. 197—202. 6. K u n a v e r P.. Triglavski ledenik. Planinski vestnik LI. 1951, str 366—371. 7. K u n a v e r P., Sprehodi po Triglavskem ledeniku. Planinski vestnik LIH. 1953, str. 160—166. 8. K u n a v e r P., Triglavski ledenik leta 1892/93. Planinski vestnik LIH. 1953, str. 371—372. 9. L o v š i n E., V Triglavu in njegovi soseščini. L jub l j ana 1944. 9 a. L u c e r n a R., Gletscherspuren in den Steiner Alpen. Geograph. Jahresber icht aus Osterreich, IV., str. 9—74. 10. M a n o h i n V., Kratek pregled tempera tur in padavin v L jub l j an i v stoletni opazovalni dobi 1851—1950. Geografski vestnik XXIV. 1952 str 135—144. 11. M a r i n e l l i O., II limite climatico delle nevi nel grupo del M. Canin (Alpi Giulie). Zeitschrift fiir Gletscherkunde III. 1909 str. 334— 346. 12. M e l i k A., Slovenija I, 1. zvezek, L j u b l j a n a 1935. 13. M e l i k A., Bohinjski ledenik. Geografski vestnik V,—VI. 1929 do 1930, str. 1—40. 14. M e 1 i k A., O diluvialni poledenitvi v Karavankah . Geografski vestnik VIII. 1932, str. 89—101. 15. M e 1 i k A., Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Geo- grafski vestnik III. 1927, str. 53—93. 16. R a k o v e c I., Morfogeneza in mladoterciarna tektonika vzhod- nega dela Jul i jskih Alp. Geografski vestnik XII,—XIII. 1936—1937, str. 61 do 94. 17. R a k o v e c I., K paleograf i j i Jul i jskih Alp. Geografski vestnik XXIII. 1951, str. 109—135. 18. R a k o v e c I., Dolina Vrat v pleistocenski dobi. Geografski vestnik XX,—XXI. 1948—1949, str. 251—267. 19. R e y a O., Letni tok padavin na Slovenskem. Geografski vestnik V.—VI. 1929—1930, str. 53—63. 20. R e y a O., Vreme Triglava. Planinski vestnik LI. 1951, str. 174 do 184 in 220 do 225. 21. R i c h t e r E., Die Gletscher der Ostalpen. Stut tgart 1888. 22. Š i f r e r M., Obseg poledenitve na Pokl juki . Geografski vestnik XXIV. 1953, str. 95-113. 23. T o 11 n e r , Die Depression ostalpiner Firngrenzen von 1947 auf 1948. Mitt. d. Geogr. Ges. in Wien 1949, str. 3—6. 24. T o 11 n e r H., Wetter und Klima im Gebiete des Grossglockners. Klagenfur t 1952, str. 136 + XII. 25. W i n k l e r - H e r m a d e n , Morphologische Studien im Isonzo- gebiet. Mitt. d. Geogr. Ges. in Wien 1919. 26. W i n k 1 e r A., Ober den Bau der ostlichen Siidalpen. Mitt. d. Geogr. Ges. in Wien 1923. 27. W e s t e r J., Henr ik Freyer pred sto leti na Triglavu (1837—1851). Planinski vestnik LI. 1951, str. 253—257 (glej omembo o Triglavskem lede- niku na str. 255 in 256). 28. C o 1 b e r t a I d o D., I ghiacciai del Canin e del Montasio nel 1949. Bolletino del comitato glaciologico Italiano, N. 2, II Serie, 1951, str. 19—36. 29. D r y g a l s k i - M a c h a t s c h e k , Gletscherkunde, Wien 1942. 29 a. M. M. D e b e l a k o v a - D e r ž a j , Kronika Triglava. Planinski vestnik 1947, 1948 in 1949. Poročila o opazovanj ih na ledeniku T r i g l a v s k i l e d e n i k 30. Š i n k o v e c M., S tanje Triglavskega ledenika na dan 5. septem- bra 1946, soopazovalec Fon Stanko. 31. Š i n k o v e c M., S tan je Triglavskega ledenika na dan 8. sep- tembra 1947, soopazovalec Fon S. 32. K o š i r D., S tanje Triglavskega ledenika na dan 9. septembra in 3. oktobra 1948, soopazovalec pr i prvem opazovanju Fon Stanko, pr i drugem pa Rad in ja Darko. 33. K o š i r D., Stanje Triglavskega ledenika na dan 7. avgusta 1949. 34. K o š i r D., S tanje Triglavskega ledenika v dneh od 1.—2. oktobra 1949, soopazovalec Klemenčič V. 35. K o š i r D., Ledenikova površina in razpoke na dan 1.—2. oktobra 1949. 36. K l e m e n č i č V., Hidrografske pri l ike Triglavskega ledenika na dan 2. oktobra 1949. 37. K o š i r D., S tanje Triglavskega ledenika v dneh od 27.—29. marca 1950. 38. M e z e D., Stanje Triglavskega ledenika v dneh od 5.—6. oktobra 1950, soopazovalca Gams I. in Klemenčič V. 39. K o š i r D., Stanje Triglavskega ledenika v dneh od 1.—3. sep- tembra 1951, soopazovalca Gams I. in Klemenčič V. 40. G a m s I., Pr ipombe k poročilu o s t an ju na ledeniku v dneh od i.—2. septembra 1951. 41. K o š i r D., S tan je Triglavskega ledenika v dneh od 10.—11. ok- tobra 1951, soopazovalca Gams I. in Radin ja D. 42. G a m s I., Dodatno poročilo o opazovanju Triglavskega ledenika dne 10.—11. oktobra 1951. 43. G a m s I., S tan je Triglavskega ledenika na dan 27. j un i j a 1952. 44. K o š i r D., S tan je Triglavskega ledenika na dan 1. septembra 1952. 45. K o š i r D., Stan je Triglavskega ledenika v dneh od 1.—5. ok- tobra 1952, soopazovalec Gams I. 46. G a m s I., S tan je Triglavskega ledenika v dneh 9.—10. ju l i j a 1953. 47. K o š i r D., S tan je markac i j na Triglavskem ledeniku na dan 31. avgusta 1953. 48. K o š i r D., Triglavski ledenik (elaborat o n j e m za dobo od 1946 do 1949). 49. M e z e D., N e k a j splošnih pripomb k opazovanju na ledeniku. L e d e n i k n a S k u t i 50. K o š i r D., S tan je ledenika na Skuti v dneh 5. in 15. sept. 1946. 51. K o š i r D., S tan je ledenika na Skuti na dan 30. oktobra 1948, so- opazovalec Meze D. 52. K o š i r D., S tan je ledenika na Skuti v dneh od 23.-24. oktobra 1949, soopazovalec Klemenčič V. 53. M e z e D., Stan je ledenika na Skuti na dan 30. septembra 1950, so- opazovalci: Klemenčič V., Vrišer I. in Zor Vid. 54. G a m s I., S tan je ledenika na Skuti na dan 20. m a j a 1951, soopa- zovalec Košir D. 55. K o š i r D., S tan je ledenika na Skuti na dan 6. oktobra 1951, soopa- zovalec Gams I. 55 a. K o š i r D., S tan je ledenika na Skuti na dan 10. oktobra 1953. 56. K o š i r D., Ledenik na Skuti (elaborat o n j e m za dobo od 1946 do 1948). 57. K o š i r D., Snežišča v Kamniških Alpah v dneh od 22. septembra do 1. oktobra 1949, sodelavec Klemenčič V. 58. K 1 e m e n č i č V., Snežišča v Kamniških Alpah v dneh od 1.—7. ok- tobra 1950, sodelavci: Meze D., Vrišer I. in Zor V. SEZNAM ILUSTRACIJ 1. Lega Triglavskega ledenika v pokra j in i 13 2. Hipsometrični posnetek Triglavskega ledenika 14 3. Triglav z ledenikom — z zahoda 15 4. Severni Triglavski podi — pogled s Triglava 16 4.a Severni Triglavski podi s Triglavom — pogled z Rjavine 17 5. S snegom napoln jena skalna polica nad Triglavskim ledenikom . . 18 6. Lega skalne police nad Triglavskim ledenikom 19 7. Eno od brezen severno od Triglavskega ledenika — v sedan jos t i . . 20 8. Umik Triglavskega ledenika v spodnjem delu pr i Glavi 21 9. Površ je Triglavskega ledenika v času intenzivnega t a l j e n j a 22 9.a Žlebovi na Triglavskem ledeniku v času t a l j e n j a 23 9.b Ena od ledenih k r p na spodnjem koncu Triglavskega ledenika . . 23 10. Žleb, ki ga je vrezala v Triglavski ledenik tekoča voda 25 10.a Del razgal jenega spodnjega dela Triglavskega ledenika 25 11. Razpoke v Triglavskem ledeniku 1.1924 29 12. Morene na zahodu nad severno Triglavsko steno 31 13. Morene v nasipih nad Malo Črno steno 32 14. Velika čelna morena nad severno Triglavsko steno 33 14.a Pe rnha r t : Pogled s Triglava 37 14.b Ladislav Benescli: Triglav 38 15. Ena od na j s t a re j š ih znanih fo tograf i j Triglavskega ledenika 39 16. Triglavski ledenik — je že n e k a j niž j i 40 17. Triglavski ledenik, ki se v spodnjem koncu že polagoma krči . . . 41 18. Razkr i t spodnj i in zahodni del Triglavskega ledenika 53 19. Triglavski ledenik — pos ta ja vedno man j š i 63 20. Prerez Triglavskega ledenika nad breznom pri Glavi 64 21. 45 dni kasne je 65 22. Površinsko ko lebanje Triglavskega ledenika 67 23. Ver t ikalno kolebanje zgornjega roba Triglavskega ledenika 68 24. Triglavski ledenik v letu 1953 69 24.a Triglavski ledenik 20. IX. 1954 73 24.b Jezerca na spodnjem robu Triglavskega ledenika 20. IX. 1954 . . . 75 25. Doba sončnega obsevanja na Triglavskem ledeniku v talilni dobi 72/73 26. Lega ledenika na Skuti v pokra j in i 78 27. Lega »ledinske« krnice 80 27.a Na j s t a re j ša znana fo tograf i ja ledenika na Skuti 81 28. Ledenik na Skuti v ju l i ju 1913 83 29. Sistem razpok v ledeniku na Skuti j u l i j a 1913 85 30. Velika razpoka v ledeniku na Skuti j u l i j a 1913 87 31. Skica ledenika na Skuti v sedanjost i 93 Fotografi je so izdelali sledeči avtorji : Finžgar Vilko, ilustr. št. 17, 18: Gams Ivan, ilustr. št. 4a, 5, 9, 12, 14, 24, 27: — vse so last Inšti tuta za geo- g ra f i j o SAZU; Kunaver Jože, ilustr. št. 11, 27, 27 a, 28, 29; Kunaver Pavel, ilustr. št. 6, 7, 10, 10 a, 13, 19, 20, 21; Smole j Slavko, i lustr . št. 4, 8, 9 a, 9 b ; Žifrer Milan, ilustr. št. 24 a; neznani avtor j i , ilustr. št. 3, 15, 16, 30. Od omenjenih ilustracij so bile že objavljene: v knj igi Melik Anton, Slovenija I. del, 1935, ilustr. št. 11; v knjigi Melik Anton, Slovenski alpski svet, 1954, ilustr. št. 16; v Planinskem vestniku IX, 1913, str. 170—175, ilustr. št. 28, 30; v Planinskem vestniku XLIX, 1949, str. 65—75, ilustr. št. 11, 14 b: v Planinskem vestniku LIH, 1953, str. 160—166, ilustr. št. 6, 7, 10, 10 a, 13. 19, 20, 21. SEZNAM TABEL 1. Rezultati meri tev na Triglavskem ledeniku • • 42—43 2. Kolebanje Triglavskega ledenika v letih opazovanj med posamez- nimi meri lnimi točkami 44—45 3. S redn ja tempera tura talilne dobe v letih opazovanj 47 4. S redn ja tempera tura redilne dobe v letih opazovanj 49 5. Množina padavin redilne dobe v letih opazovanj — v odnosu do letne množine padavin 50 6. Množina padavin redilne in talilne dobe v letih opazovanj — v odnosu do obdobne množine padavin v redilni in talilni dobi leta 51 7. Razlika med obdobno in letno množino padavin 52 8. Rezultati meri tev na ledeniku na Skuti v letih opazovanj . . . 90 9. Kolebanje ledenika na Skuti v letih opazovanj med posameznimi merilnimi točkami 91 10. Narast oziroma upad ledenika na Skuti v povprečku 94 THE TRIGLAV AND SKUTA GLACIERS Summary The paper deals with two small glaciers situated in the borderland of the East Alps. The first, the Triglav glacier, has its name a f te r the highest peak in the Julian Alps — Triglav; it lies a t the foot of the nor thern ter- raced slope of the Triglav; the second, the Skuta glacier, is situated in the Sav in ja Alps, between the two peaks Skuta and K r a n j s k a Rinka. There a re two other glaciers in the Julian Alps, and that in their western par t ; the f irst is under the top of Kanin, and the second under the top of Montaž, both beyond the state border . The observation of these two glaciers is conducted by Italian geographers. Systematic observations of the two glaciers here discussed began only a f t e r the Second World War, that of the Triglav glacier in 1946, and of the Skuta glacier not be fo re 1948. There were some less systematic observations of the latter made a l ready in 1946. The Triglav glacier has been regular ly observed since 1946; for the Skuta glacier the re a r e no da ta for the year 1952, when large quanti t ies of the newly fallen snow towards the end of September and in the beginning of October made such observations impossible. Main observations of the two glaciers have been made in the period of the second half of September and in the f irst third of October, that is a t a tirne when the melt ing process stops, bu t before the beginning of the new growth, when the glacier reaches its smallest dimensions; the author considers as the melting period the time f rom May till September inclusive, and as the period of growth ali the intermediate time. There were excep- tions only in the years 1946 and 1947, when observations of the Triglav glacier were conducted al ready at the beginning of September, and in the y e a r 1953, when the main observation in the au tumn did not take plače owing to the p remature beginning of the period of growth. As for the Skuta glacier there was such a situation in the years 1948 and 1949, when the transit ion f rom the melt ing period into that of the growth dragged on far into the autumn. In the time of the main observations, besides ali observable changes and occurrences in the glaciers and in its nearest neighbourhood having been noted, exact measurements of the size. of the glacier have been made and on their basis the horizontal and vertical fluctuatioms of the glacier have been established. Moreover, besides the main observations, the state of the glacier in a certain moment has of ten been noted dur ing . the melting period, especiallv of the Triglav glacier; the measurements were, however, a t these lat ter observations rare, and even those that were made were only part ial . The financial means for the s tudy of these two glaciers and the organi- zation of the study were taken o ver by the Inst i tute of Geography, of the Slovene Academy of Arts and Sciencies. They were conducted by its mem- bers and co-workers. The observations a r e planned to take plače, as until now, also in the fu ture . So far there a re no observations of the two glaciers that would cover their developments during the whole year , and above ali there a re no meteorological data available for a longer period in the past. There a re no meteorological observations a t these glaciers or at least in their close proximities, where the meteorological conditions would correspond to those of the glaciers — with the exception of the meteorological observatory in the a l t i tude of 2515 m, on the high mountain plateau Kredarica, not fa r from the top of Triglav, which, however, began to operate only recently, in 1954. We have therefore used the data of the meteorological ohservatories situated on the neighbouring mountain« and valleys, when dealing with the weather conditions in the years when the two glaciers have been observed. The data about the state of the two glaciers in the time before the systematic observations have taken plače, have been collected f rom litera- ture, a s well as f rom older paintings and photographs. A greater extension of the two glaciers, especially of the Triglav glacier, is proved also by the morphological conditions of the closest neighbourhood of the glacier. T h e T r i g l a v G l a c i e r Triglav (2864 m), the highest peak in the Julian Alps, and also the highest mountain in Jugoslavia, rises imposingly above a plateau, called Triglavski Podi, s i tuated some few hundred meters under its top and sur- rounding it. The plateau reaches its highest level at the very Triglav (up to 2550 m), and it inclines slightly towards the north, south, and east; in the west it is cut off by a precipitous, more than 1000 m high, and well known Northern Triglav Wall (Severna tr iglavska stena). The plateau is most ty- pical and reaches its largest size in the north of Triglav; and a t its ext reme south-western border lies the glacier, reaching the nor thern slope of Triglav. Under favourable weather conditions the Triglavski Podi were in the past a propitious plače where extensive masses of ice could be coilected that slid f rom there into the lower valleys and basins. Their traces a re now clearly visible on the morphological surface of the Triglavski Podi, especially in their north-western par t . The polished surface is stili nowadays comparat ively well preserved. The surface, however, is not uniform; it is cut by numerous larger or smaller Karstic furrows, troughs, and chasms; due to the fact that almost the whole surface of the Julian Alps consists of the Upper Triassic s trata of Dachstein limestones, that a r e subject to strong karstif ication. The glacier covers nowadays a ra ther small par t of the comparatively extensive Podi, in the north of Triglav; it may therefore be considered only as a glacier of the slope type. The upper edge of the glacier is a t an al t i tude of about 2550 m, its lower edge reaches the a l t i tude of about 2400 m. Sepa- rated f rom the main glacier is on a larger platform of the nor thern slope of the Triglav, at a height of about 2650 m. is a larger permanent snowfield, that comes in contact with the glacier only in time of high snow. In the years, when we conducted the observations of it, the average surface of the glacier was ca 15 ha; its greatest extension was noted in 1951, when it was 17,78 ha, and the smallest extension in 1950, when it covered, together with the snowfields, 13,29 ha. It p robab ly reached its smallest ex- tcnsion in the year 1952, but unfor tuna te ly it was not measured at its lowermost state. For the pasj, the approximate sur face of the glacier is given by Richter (21), who estimated it a s covering 45,9 ha, which is cer- tainly, a t least for that period, too high a number ; he got it probably on the basis of topographic maps only, without making the survey in the country, where he could have learned its real conditions, and without knovving the difference between the f irn and that result ing from the pre- cipitations of that year . The inclination of the glacier is comparatively small, its average does not exceed 20°; it is steepest in its south-vvestern part , where it is u p to about 30°, the smallest inclination being in its lowermost and nor thern part . In the west of the glacier, between it and the edge of the Northern Triglav Wall, there a r e several large snowfields that remain also during the whole summer. In those years when the glacier grovvs, for example in 1948 and 1951, they a r e as an unin ter rupted snowfield joined with the glacier. The slope, on which they lie, is very steep and it therefore prevents large quanti t ies of ice mass to remain there, whenever , under other cireum- stances, they could be formed there. The reason that these snovvfields can be formed there lies in the fact that the slope is slightly cut into terraces and on these the snovvfields develop. The whole vvestern rocky border of the glacier falls ,steeply tovvards the edge of the Triglav Wall; thus the glacier does not reach it, but it ends in a sha rp and comparatively steep edge at the upper beginning of its bend tovvards the vvest; in the past at least in some lower passages the ice glided tovvards the west in the direction of the vvall. The water coming f rom the melting glacier, as well as the snow-water and the rain-vvater, f low away over the glacier and over its rocky basis. Coming dovvn to its foundation, consisting of limestone, it soon disappears in it. From the vvall the vvater flovvs away under the upper edge ot the glacier through the opening along its edge, that is in some places ra ther broad, and also deep up to and more than 10 m. From the glacier, pa r t of the vvater flovvs away through breaks in the glacier that ususally occur in its upper, most f requent ly in its south-vvestern par t ; these a re not very spacious. The largest till novv measured depth vvas 8,60 m, and the depth of the rest of them is betvveen 3,50—6 m. There has been only one that vvent dovvn to the solid ročk, it vvas a 3,90 m deep break, a t the upper end of the glacier. The geological basis being formed of limestone, the vvater flovvs avvay f rom the glacier under the ground, through its corroded Karstic interior. It most probably comes out from the ročk in the mountain brook Bistrica, running some 1300 m lovver than the lovvermost edge of the glacier, flovving through the picturesque Alpine val ley of Vrata, and reaching Sava Dolinka a t Mojstrana. The Bistrica penetrates into the ve ry center of the Triglav massif, creating there, together vvith the tectonic factors and morphologic agencies, the famous Northern Triglav Wall. The glacier is above ali fed by the autochtonous snovv-fall. In the mountainous region round Triglav there must be, on the vvhole, compara- tively high precipitations. They a re thought to be about 3 m. In the beL- ginning of 1950 the thickness of the snovv cover has been established: it vvas more than 10 m. It is t rue that in that year there vvere abundant snovv-falls, nevertheless it has been found that there is a lways plentv of snovv here. Cer ta in ly some snovv is dr i f ted dovvn on the glacier f rom the plateau Kredarica by the eastern vvinds, and by the nor thern vvinds f rom the Triglavski Podi. Only little snovv comes on the glacier by snovv avalanches, there being no favourable morphologic conditions for their formation. Under given circumstances the glacier may tovvards the end of the melt ing period be vvithout any snovv cover in its lovver, vvestern, and par t iy eastern sectors. In the upper third of the glacier the ice basis has never been seen during the observations. On the surface usual ly prevai ls the vvater ice, and only in some places, especially in the lovver s t ra ta could the real glacier ice be observed. It has been established that the glacier moves. The most obvious signs of it a re the b reaks and the breaking off of the ice observed in 1951, in the lovver end of the glacier, vvhen it glided over a large ročk. So far it has not been possible to determine the speed of the movement in spite of numerous at tempts . Nei ther has it been possible to establish with cer ta inty the thickness of the iee as no modern means have been placed at our disposal for this purpose. With one exception there is no break in the glacier deep enough to reach bottom. The crevices along the edge of the glacier run in the direction of the wall at various angles of incidence that could not be de- termined; nei ther could their depth. T h e f l u c t u a t i o n of t h e G l a c i e r S u r f a c e In a not very distant past the glacier covered a much larger area than nowadays. There a r e unfor tunate ly no wri t ten accounts of this — with the exception of the one a l ready mentioned, but certainly not accurate, made by Richter. There are, however, other proofs that may lead us to this con- clusion. In the f irst plače I have to mention the border ing rocks that have a light colour above and on the sides of the present day glacier, as well as the smoothly polished rocks in the north of it. As a fu r the r indication may be mentioned the larger or smaller morainal ridges that a r e espeeially well preserved in the western par t , above the Triglav Wall. and to a smaller extent also in the nor thern par t of the Podi and along the east edge of the glacier. We may also t race the expansion of the glacier in the not very distant past by comparing old pictures and photographs, with recently systematic observations. The re t rea t of ' the glacier surf ace is most noticable in the west; formerly it reached the edge of the Northern Triglav Wall, w h e r e it broke off and fell over it in the form of real ice avalanches. In the year 1860 it stili went so far , a fact proved by the paint ing of the landscape-p-ainter Pe rnha r t (see the annexed illustration No. 14 a). On another painting f rom 1880 we stili see a large unin ter rupted snowfield indicated here. Nowadays there a re no ice masses here, and higher up in the walls only snowfields a re preserved. The a rea in the west of the present day glacier inclines ra ther steeply towards the edge of the nor thern wall; in the past the re must have been a most intensive gliding away of the ice masses. The glacier also had a larger extension in its nor thern seetor, on the Podi. These being expansive and slowly inclining towards the north, the glacier could spread in that direction. We have no wri t ten accounts about this, bu t there is the a l ready mentioned painting by Pernhar t f rom the year 1860, on which we see the glacier covering almost the whole of the nor thern par t of the Triglavski Podi. From the paint ing by Benesch (see the il lustration No. 14b), dating back to ca. 1880, t he re a r e no discernible ice masses to be seen on Podi, ve t we can see that a large iportion of those is covered by thick snow. Nowadays, the re is no glacier here any more. In the years favourable for them, long snowfields go down from the upper border in the east and reach Podi, where they even stay dur ing the summer. The rocks along the soutbern and also along the eastern edge of the glacier a re higher that the glacier itself, and therefore it did not have a larger surface here. Simultaneously with the shrinking of the glacier surface, also its thickness grew smaller; this is even more noticaible than that of the sur- face. In spite of its relat ively small size, the glacier grew considerably thinner, a fact proved by the light coloured edge above it. This process develops a t an increased rate even at the present day. The path towards Triglavski Dom, which not very long ago led over the eastern par t of the glacier, is now high above it, going through naked, polished rocks. The fact that in the not very distant past there were more numerous and larger breaks also proves that the glacier was former ly much more developed. The state of the glacier between the two wor!d wars and its surface were not essentially di f ferent f rom that of the present day. It had a more characterist ically convex form, which is clearly visible on ali the photo- graphs from that tirne. In comparison with the present day glacier, the difference at its lower end, is especially noticable, where it was former ly ra ther thick, reaching near ly to the top of the almost 20 m liigh glacial ridge, called Glava: now it is about 20 m away f rom it. T h e S t a t e o f t h e G l a c i e r i n t h e T e a r s 1946—1954 The weather conditions, unfavourable for the preservation of the gla- cier in the years 1945—1946 — extraordinar i ly few pr»cipitation:s and high temperature« during the melting period that began a l ready in April — caused the recession of the glacier. It was smaller than its average surface is. also in comparison with the later years, when the glacier was observed: together with the snovvfields it covered 15,65 ha, and without these only 14,37 ha. Neither were the climatic conditions favourable in the following year ; on the contrary, they were even worse than in the previous year. In spite of the fact that there were heavy snow-falls dur ing the period of the growth of the glacier, especially in F e b r u a r y and in March, yet this snow did not help the glacier to increase, because it was melted down by the excep- tionally high tempera tures during the melting period. In L jub l j ana the tempera ture was 1,7° higher than; t he average, and in the neighbouring, bu t lower than the glacier Kran j ska gora 1,9°. As a result of this, the glacier receded f rom 14,37 to 13,96 ha, or, with the snowfields included, from 15,65 to 14,19. The glacier grew also much thinner,; its upper edge dropped for near ly 1 m, and its lower one even for 1,3 m. The year 1947—1948 was favorable for the glacier. Dur ing the period of growth the conditions were not very satisfactory, yet dur ing the melting period the tempera tures were below the average, and there were excep- tionally heavy precipitations, sometimes in the form of snow. The tempe- ra tu re during the melting period was far below the average, especially in June, July, and par t ly in August, thus a t a time when the snow mostly melts. The glacier grew in that year , if we include its western snowfields, f rom 13,93 to 16 ha, and if we include ali the snowfields connected with it, up to 16,88 ha. Its upiper edge rose for 2,35 m, and its lower edge for 1,35 m. The glacier again receded considerably in the following year ; it could not be saved even by the large quantit ies of snow from the previous year . The main reason lies. in the small quantities of precipitations — especially in the period of the growth of the glacier — and in the temperatures that were above average dur ing the melting period. Because of the exceptionally hot April — at Kran j ska gora it was 3,4° above average — and par t ly in August, the melting process was continued somewhat longer into t h e a u t u m n . The glacier receded f rom 16 ha in the previous year to 13,97 ha, and without the snowfields in the west, to 13,73 ha. Its upper edge dropped for 2,18 m, and its lower edge for 1,76 m. The year 1949—1950 was unfavourable for the glacier. In spite of the heavy snow-falls in the mountains during the period of its growth, the exceptionally hot summer melted ali this and even the older snow. In this yea r the glacier receded considerably, together with the snowfields it shrank f rom 13,97 ha of the previous year to 13,29 ha, or without the latter, to 12,66 ha; this has been the smallest measured surface dur ing ali the years of observation. It was probably stili smaller in 1952, yet the glacier was not measured in that year . It also grew thinner : at its upper edge for 2,52 m, and at its lower edge for 1,76 m. In the following year the glacier again increased considerably; it reached its greatest dimensions of ali the years of observation. This was due to the exceptionally large quanti t ies of snow during the period of growth of the glacier that could not be melted away in the summer either by the tempera ture which was slightly above average, or by hot rains that fell dur ing the first half of June. The glacier grew to 17,78 ha, thus in com- p a ris on with the previous yea r for 4,5 ha. The thiokness of the snow cover over i t increased considerablv: a t its upper edge for about 3 m, at its lower edge for 3,80 m. In the year 1951—1952 the process of receding of the glacier went on, caused also this tirne by the tempera ture which was above average during the melt ing period — especially during the two warmest months — and this could easily melt away the compaiat ively large quanti t ies of snow fallen during the previous winter, as well as the snow that remained f rom the previous year ; it even began to melt the glacial ice. The glacier approached the s tate it had in 1950. It is pos-sible that it grew even somewhat smaller than in that year . According to approximate measurements it covered, together with the snowfields, 13 ha. Because of the snow newly fallen it was not possible to make measure- ments towards the end of September 1953. Dur ing the high summer only two informative observations of the glacier were made. The data obtained by these observations show that the glacier is shr inking consideraibly, receding more and more towards the south. Dur ing the f i rs t years of o u r observations this recession was not yet so olearly visible, because a t tha t tirne the glacier grew only th inner ; only during recent years, when it had a l ready become very thin, a speedy recession is clearly observable, especially at its lower, and par t ly at its eastern sectors — yet it is smaller in the west. T h e T r i g l a v G l a c i e r i n t h e Y e a r 1953—1954 The observations of the Triglav glacier from September 20th to 22nd 1954 have shown again a strong recession. It reached its smallest dimensions dur ing the period of observation. This was due to the cold and dry period during its growth, and to the ve ry wet and cool melting period. In spite of the cold melting par t of the year such large recession could be observed because of the heavy rain-fall dur ing the same period and the slight precipitations during the period of its growth. It has been found by observation that this state was caused part icular lv by heavy rain-falls. The water , that during the rain-falls flows over the glacier, carries scree-material with it, and so not only melts the ice, but it also erodes it. With its smaller surface went also the decreased thickness of the glacier. In the north-western par t of the glacier a rocky hunch appeared out of the ice that will, in čase of fu r the r recession separate a large part of the ice from its main. Along the lower edge of the glacier there were five smaller lakes a t the time of our observations (see the annexed map and photographs). At the end of my account I give the table showing the distance of the lower edge of the glacier f rom points of demarcation. T h e S k u t a G l a c i e r The Skuta glacier is the only glacier in the Savinja Alps. It lies on the nor thern side of the main ridge of the Savinja Alps, between the two peaks, Skuta (3532 m) and K r a n j s k a Rinka (2451 m). In spite of its small size, the glacier is interasting because of its exceptionally low alti tude, and because of its si tuation far in the south-east, in the proximity of the Pannonian plain. The glacier lies in a characterist ic coomb, surrounded on three sides by steep, f rom two hundred to th ree hundred met re high walls. It is open only towards the north, or, more precisely, towards the north-east. The favourable situation of the coomb is an important factor which makes the existence of the glacier possible. The coomb, in which the glacier lies, forms only the smaller, upper Ea r t of a larger coomb that goes down to about 1740 m- Only its upper par t eing protected against the sun-rays, the glacier could not keep itself in the lower pa r t because of its low al t i tude above sea-level; in years favou- rable for its existence only a long and nar row snowfield can extend f rom the lower end of the glacier. The upper edge of the glacier reaches a t the foot of the precipitous walls an a l t i tude of ca 2160 m, and its lower edge about 2000 m, and here is the passage down to the lower open par t of the coomb. The glacier usual ly has a thick snow cover: the ice may be seen only a t its lower part , and in the lower strata of the crevices along its edge; besides the wate r ice also the glacial ice could b e observed. The propitious orographic conditions and the low al t i tude plače this glacier into the sphere of the orographic line of the permanent snow; yet the climatic conditions would do not jus t i fy it. Besides the excellent orographic position, the glacier owes its existence to the large snow avalanches that glide into the coomb f rom the walls that sur round it. There a re cer tainly not enough autochtonous snowfalls for the preservat ion of the glacier, these being considerably less heavy in the Savin ja Alps than in the neighbouring Julian Alps. The glacier is very steep, its average inclination being about 42°. Its steepest par t is in the north-western sector, whe re it comes to up to 50°. This is not surprising if one takes in consideration that the difference in a l t i tude between the lovver and upper edge of the glacier amounts to about 150 m, reached in a comparat ively short distance. As a result of this in- clination crevices appear along its edge, especially in its upper part , tha t may be even severa! metres broad and about 10 m deep; in the deepest »pot the measured depth was 14 m. The glacial b reaks regular ly appea r in the cent re of the glacier and extend crosswise over it. They a r e smaller now than they were in the past; for the y e a r 1913 we have an account \vhich tells of the large number of such breaks, the largest of them reaching f a r into the centre of the glacier — it was 10 to 15 m deep. The lower par t of the coomb is thickly covered with scree-material, fal l ing on it over the steep glacier, or directly f rom the surrounding walls. A deep gully has been cut by the torrent into the scree f rom the glacier down to the bottom of the coomb — in this gully the snowfield is preserved in čase the weather conditions a r e favorable The sur face of the glacier in the upper par t of t he coomb — where the glacier real ly only exists — is between 2,5—3 ha; in the year 1950 it covered about 2,80 ha, but during the last few years its surface has again been somewhat diminished. In the years when the snowfield in the nor th is connected with the glacier, its sur face is considerably enlarged; in 1948, for example, its surface amounted up to about 5,6 ha, and in the year 1951 even slightly more. The development of the glacier in the past is almost wholly unknown. We know par t ly its s tate only in the summer of 1913, and even this knowledge is based mostly on photogra/phs taken at that time. By these it appears that the glacier did not extend beyond the upper coomb; yet mensions as thev do not have now. Dur ing the years of our observation there has been a fluctuation in the size of the Skuta glacier, similar to that of the Triglav glacier. The di f ference between the two glaciers lies in the fact that the f luctuation in S Geografsk i zbornik j j the Skuta glacier goes above ali in a vertical direction- The years favou- rable for its growth have considerably heightened its snow cover. It is necessary to mention that the ice masses a t its lower end have considerably decreased and that the glacier therefore moved stili deeper into the pro- teetion of the coomb surrounded with rocky walls. Dur ing ali these years — with the exception of 1948 and 1951 — the size of the glacier diminished. Its lowermost state was noted in the year 1948—1949, not very dif ferent was also that of the year 1952—1953; it is necessary to mention that in 1952 no measurements of the glacier were made and in the ear ly au tumn of 1950 only af ter it was a l ready covered with f resh ly fallen snow. The glacier had its greatest dimensions in the year 1950—1951. Its snow cover raised in comparison with 1949—1950 for about of 8 m. In this year a ve ry extensive snowfield, reaching down to the end of the coomb, vvas connected with it a t the lowermost pa r t of the glacier. The glacier was ra ther large in 1947—1948, yet it did not have the exteEsion it had in 1950—1951, and its snow cover was then 4 m lower than that of 1950—1951. The snowfield connected with the glacier at its lowermost end was also considerably smaller. The Skuta as well as the Triglav glacier have considerably decreased in size during rečent years. Above ali, the glacier grows thinner; it receded at its lower end r where it became thinnest. Yet it seems that the climatic anomalies have a smaller influence upon this glacier than upon the Triglav glacier, the reason being that it is protected against intensive sun-rays bv steep walls that surround it on three sides. The Triglav glacier is mucli more exposed to sun-rays. T h e S t a t e of t h e S k u t a G l a c i e r o n S e p t e m b e r 1 0 1 9 54 The whole glacier became thinner and its surface smaller in com- parison with its state during the last observations. Yet the fluctuation is d i f ferent in different sectors. At the upper end two fans of crusted snovv tower along the channeles cut into the walls, ewidently remnants of sipring snow falls. The surface of the glacier was covered by dirty frozen of snow. The lower par t of the glacier contained water ice of lighter colour. The channels, cut into it by water currents, show that there is scree-material bur r ied in the ice. At the end of the report , in which I deal also with separate breaks and crevices, a table is added showing the distance of the edge of thc- glacier from demarcated points of the surrounding walls. T r i g l a v s k i l e d e n i k Priloga 1 SI. 25. Doba sončnega obsevanja na Triglavskem ledeniku v talilni dobi. I. vrh Malega Triglava; II. sedlo; III. vrh Velikega Triglava; IV. spodnji konec severnega grebena Velikega Triglava