VESTNE CELOVEC SREDA 25. OKT. 1989 Letnik XL!V. Štev. 79 (2501) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b. b. BUGE WAZ PR!M!... BOROVLJE/FERLACH KESTAG HALA/HALLE 7 27.. 28.. 29. OKTOBER ob um 20.00 ut Posveta ZSO v M/ad/nskem domu v Ce/ovcu so se ude/ež/7/ odbom/k< /n akf/'v;sf/ /z ce/ofnega dvojezičnega ozem//a Koroški tristrankarski pakt usmeria sosvet! *^a dobro obiskani klavzuri namrečpooceničlanovZSf^tična m ljudska stranka pa nja njegovih v Zveze slovenskih organizacij na Koroškem preteklo soboto v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, ki je bila uvod v širšo razpravo o dejavnosti ZSO na vseh področjih, je bilo soglasno ugotovljeno, da se koroški tristrankarski pakt v manjšinskem vprašanju začenja uveljavljati tudi v sosvetu za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Že po drugem zasedanju je namreč po oceni članov ZSO v tem organu jasno, da tak sosvet ne more biti forum za dialog med koroškimi Slovenci in avstrijsko zvezno vlado, ki je edina pristojna za izpolnjevanje 7. člena ADP, temveč da se preko njega koroški tristrankarski sporazum prenaša na dunajska tla. A ne samo to. Haider in z njim tudi ostali dve stranki zahtevajo tudi formalnopravno izključno pristojnost v vseh narodnopolitičnih vprašanjih. Sociali- ljudska stranka pa manjšinsko vprašanje vedno bolj prepuščata deželnemu glavarju Haiderju in njegovi stranki. Udeleženci klavzure ZSO so bili mnenja, da je prav v tem trenutku velikega pomena in izredno potrebno skupno nastopanje obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v vseh eksistenčnih vprašanjih. Hkrati pa je bilo tudi ugotovljeno, da so odnosi z Narodnim svetom zaradi ravna- nja njegovih vodilnih oseb izredno otežkočeni. Omenjeno je bilo, da NSKS išče zavezništvo z novo koroško koalicijo, predvsem s Haiderjevo svobodnjaško stranko, ter da si očitno od sodelovanja s to stranko obeta več kot od povezovanja in skupnega nastopanja z ZSO. Tako zadržanje pa nasprotuje zahtevam s terena po usklajevanju stališč med obema osrednjima organizacijama. Navzoči z vsega dvojezič-(7/a//'e na 7. .strani) Šinigoj na Koroškem Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je včeraj popoldne prispel na uradni obisk na Koroško. Na sporedu so razgovori z deželnim gla-varjam Haiderjem in drugimi člani deželne vlade o dvostranskih odnosih ter o manjšinskem vprašanju. Včeraj zvečer je Šinigoj sprejel tudi zastopnike koroških Slovencev. Pretvornik Jože Lipuš, lastnik zemljišča, na katerem naj bi ORF postavil pretvornik za sprejemanje avstrijske televizije na področju Plaznice in Nogradov, bi bil pripravljen prepustiti zemljišče, če bi ORF hkrati omogočil tudi sprejem sporeda RTV Ljubljana. Tega pa očitno ni pripravljen storiti. Žitrajski občinski svet je sklenil poslati podroben opis situacije na deželno vlado, župan Posod pa je predlagal zaprositi deželnega glavarja Haiderja, naj zadevo uredi. PREBER!TE 2 Sosvet priporoči) ustanovitev trgovske akademije s šolskim letom 1990/91 3 Predsednik SPZ Tomaž Ogris o prireditvah „Dober večer, sosed/Guten Abend, Nachbar!" 5 Heute im Slovenski vestnik 6 Koroška v zrcalu 8 Vestnikov roman, koledar prireditev 10 Televizijski in radijski spored 11 SAK brez strelcev 0:0 proti VVietersdorfu Dober večer, sosed -Golen Abend, Nachbar! V kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu je bila v soboto prva izmed prireditev Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar, ki jih naša društva prirejajo ob avstrijskem nacionalnem prazniku. SPD „Rož" je poleg domačega zbora k sodelovanju pridobilo znanega avstrijskega pesnika Mihaela Guttenbrunnerja, domačega pesnika Gustava Januša in komponista Petra Groninga. O prireditvi, ki je iz umetniškega vidika uspela, po namenu pa ne, več poročamo na 5. strani. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV prireja vsako leto za dan mrtvih centralno spominsko svečanost v spomin borcev proti fašizmu in vsem ostalim žrtvam fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Letos bo osrednja spominska svečanost v nedeijo, 29. oktobra 1989 ob 16. uri na pokopaiišču v Borovijah. Na boroveljskem pokopališču počiva 49 borcev, ki so skoraj vsi padli v zaključnih bojih z umikajočimi se nemškimi, belogardističnimi in ustaškimi hordami v dneh od 8. do 14. maja 1945. Naša moralna dolžnost je, da se jih spomnimo in počastimo. Poklonimo se vsem žrtvam fašizma tudi mi, ki smo doživeli svobodo! Zato vas pozivamo, da se v čim večjem številu udeležite te spominske svečanosti. Na svečanost povabite tudi svoje znance, vse demokrate in tudi svojce žrtev. ifra zaA/eva po /;////b/*-CV ru/ranos/; i/ovcu.sA;A Ao/z/ana/n/A poAAAov por/ /aAArAo EorožAc ez/of//e Z/^re, A;/ je Mr/ jr/.svro razvAA/a /z