Gospodarske reči.
CSalo ali prešičjo mast, kadar govejo živino napenjaj, hvalijo angleški živinozdravniki. V bokal vrele vode se dene 1 funt gorkiga sala; ko se je voda shladila, se vse skup viije živini noter; en pomagač derži glavo in vrat živine kviško, drugi pa pritiska na levo stran vampa, kjer je nar bolj napet, da se začne živini rigati; o 20 minutah so večidel vsi vetrovi iz vampa pregnani in živina ni več napeta. Piče (jfutra) se ji pa več ur potem ne sme dati.
[Mleko v latvicah iz cinka} se skisa 4 do 5 ur pozneje kakor v kositarjevih ali lončenih; tudi se v njih smetana bolje loči, in potem takim se po njih pridobi več sirov i ga masla (putra). To natanjko skusiti, si je dal nek gospodar 3 latvice iz cinka, 3 pa \z kositarja napraviti, ktere je ob enim z ravno tistim mlekarn napolnil; v 45 urah se je vsedlo mleko v kositarjevih posodah in iz posnete smetane se je namedlo 1165 delov siroviga masla; — smetano v cinknih latvicah so zamogli še le 5 ur pozneje posneti in namedlo se je iz nje 1630 delov siroviga masla, ki je tudi boljiga okusa bilo.
(Pepel od premoga — Steinkohlen — je %a senoketi ali travnike tako dober}, da je podružnica Celjska glavni odbor Staj. kmetijske družbe naprosila: naj bi se on obernil na oskerbništvoc.k. železnice, da bi se kmetovavcem prepustilo ta pepel po dostojni ceni, namest ž njim staro strugo Vo-glajne zasipati.
(Nar boljši mast %a usnjino kočij, konjske oprave itd.}, je tista, kakoršno rabijo Angleži, ki jo takole napravijo: en bokal mleka se pristavi k ognju, da zavre, po tem se dene 4 lote dobriga lahko raztopljiviga mjila(žajfe) v mleko, se prav dobro pomeša in pokuhati pusti; po tem se primeša tudi 4 lete čistiga ne žarkoviga lan eni g a olja in vse skup se mora dobro pretresti, da se do dobriga pomeša. Taka mast ni draga, usnje pa, ktero se ž njo maže, ostane vedno volno in mehko, in se ne razpoka.