Št. 12. Ljubljana, dné i. decembra 1898. VI. tečaj.
Prvo sv. obhajilo.
14. Po prvem sv. obhajilu.
Jezusa Kristusa, Zveličarja, ki je pravi živi Bog in človek skupaj, si prejel, ljubi otrok, pri prvem sv. obhajilu. Zapustil ti je nebeške milosti. Ohrani to, kar imaš! Ohrani posve-čujočo milost božjo vse svoje življenje; ona je svatovsko oblačilo, ki je mora imeti vsakdo, kdor hoče priti v nebeško veselje. Zato poslušaj, kako so ravnali dobri otroci po prvem sv. obhajilu.
1. Dan prvega sv. obhajila je svet dan in mora biti popolnoma Bogu posvečen. Deček Dominik Savio, gojenec v zavodu sv. Frančiška Šaleškega v Turinu, je bil tako pobožen in zbran na ta dan, da ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji. Ves dan je pobožno preživel, in prvo sv. obhajilo je bilo začetek njegovega bogoljubnega življenja, ki mora biti v vzgled vsakemu kristijanu. Kadar so pozneje v družbi govorili o tem presrečnem dnevu, vselej mu je zasijalo preživo veselje na obličju. Dominikovo življenje je popisal njegov
12
ANGELJČEK
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.)
predstojnik, ki je v dečkovi molitveni knjižici našel listek, na katerem je bilo napisano to-le: Trdni sklepi, ki sem jih naredil jaz Dominik Savio 1. 1849, ko sem bil prvikrat pri sv. obhajilu. 1. K spovedi bom šel prav velikokrat in k sv. obhajilu bom pristopil, kadar mi bodo spovednik dovolili. 2. Nedelje in praznike bom posvečeval. 3. Moja prijatelja bodeta Jezus in Marija. 4. Raje umrjem, kakor bi grešil. — Te sklepe je kot deček in mladenič večkrat ponavljal in po njih je vravnal vse svoje življenje.
Ljubi otrok! Kako lep vzgled ti je Dominik Savio. Koncem poduka za prvo sv. obhajilo ali vsaj danes — na dan prvega sv. obhajila si gotovo zapisal trdne sklepe. Popoludne, ko se greš zahvalit Jezusu za neskončno ljubezen, da je prišel k tebi, in ko greš pozdravit in počastit ljubo Devico Marijo, ponovi v cerkvi te sklepe. Tako stori vselej na dan sv. obhajila.
, 2. Shrani dobro spominek prvega sv. obhajila! — Bogoljubna deklica Honorija je skrbno shranila vse, kar je rabila najlepši dan svojega življenja, obleko, knjige, rožni venec itd. Večkrat je vse to ogledovala in spoštljivo poljubovala. Ko so jo vprašali, zakaj tako dela, je rekla: „Posebno veselje imam nad tem. Vse to me spominja na dan, ko sem prvikrat prejela Zveličarja. Kako sem bila takrat srečna! Ako te stvari sedaj pregledujem, zdi se mi, kakor bi zopet okusila nekoliko te sreče." — Na dan prvega sv. obhajila je Honorija prisrčno prosila ljubega Zveličaija, da bi preje umrla, kakor bi zgubila nedolžnost. Jezus je uslišal to njeno prošnjo in vzel Honorijo k sebi v sveti nedolžnosti, ko je dopolnila komaj petnajsto leto.
Ljubi otrok! Ohrani belo obleko nedolžnosti. Kako neizmerno tolažilno in veselo bo kdaj vstopiti v tej obleki pred sodnji stol Jezusa Kristusa.
3. Nèk vpokojen stotnik je svojim prijateljem, ki so ga prišli obiskat, pokazal na steno, kjer je viselo sveto razpelo mej dvema podobama v lepih, novih okvirih. „Za te dve podobi", pravi stotnik, „sem dal narediti nova okvira. V jednem okviru je moje častniško spričevalo, ki me spominja zvestobe do cesarja, v drugem pa je spominek — že zakajen in večkrat s
potom premočen; to je spominek mojega prvega svetega obhajila. Povsod sem ga imel pri sebi; v vojaškem taboru je bil na mojih prsih noč in dan. Večkrat sem imel hude skušnjave. Tedaj sem dejal svojo roko na srce in začutil podobo, ki me je spomnila najlepšega dne mojega življenja. Tako sem skušnjavo premagal; — spominek prvega sv. obhajila mi je kažipot v nebeško domovino."
Tudi tvoj spominek, srečni prvoobhajanec, te bo opominjal na trdne sklepe, ki jih boš naredil na dan prvega sv. obhajila. Vsako leto na ta dan pristopi k mizi Gospodovi in zahvali Zveličarja za neskončno milost. Prvo sv. obhajilo je najbolj odločilen dan v vsem tvojem življenju in podlaga vsakemu napredku v dobrem. Z jednakim veseljem se lega dne spominjajo preprosti in mogočni, ljudje, ki si kruh služijo s svojimi rokami, in kronane glave. Sami sv. oče Leon XIII. vidni poglavar svete katoliške cerkve — so leta 1896 sv. Alojzija dan prav slov esnopraznovalipetinsedemdese t-letnico svojega prvega sv. obhajila. Podelili so za ta dan popolni odpustek vsem, ki so prejeli sv. zakramente in molili po Njih namenu, gotovo iz hvaležnosti za milosti, ki so jih prejeli ta dan kot jednajstletni deček. Sv. oče so od mladega dobro porabljali vse te milosti; Bog jim je pa dajal vedno novih. Prvo sveto obhajilo je bilo začetek njih pobožnosti in svetosti.
Prejšnjo je najprvo omazala in razdrapala, potem pa je še izgubila, kolikor je je ostalo. Do sv. Miklavža in do Božiča je bilo še daleč, mati pa ji niso hoteli kupiti nobene, dokler ji sv. Miklavž katere ne prinese. In takó bi bila ostala naša Fanica Bog ve koliko časa brez punčike, če bi slučajno ne našla svoje „Micike".
Al. Stroj.
Punčika pripoveduje.
(Spisal Karol Mak.)
Da, našla jo je.
Igrala se je nekoč pred hišo; kar ugleda na cesti nekaj rdečega, blatnega in pa drobno ročico, ki je molela kvišku, komaj do komolca odeta z ostankom umazane srajčke.
Uboga punčika! Kakor je presodila Fanica, povozil jo je bil celò nekdó céz noge ter ji še bolj raztrgal krilce, ki je bilo že takó zadosti zamazano in obrabljeno. Na glavici ni bilo več nikakega noska in tudi jedno uho je bilo odtrgano. Prstkov ni bilo na >	desni roki nič, na levi pa sta ostala samo še dva.
In Fanica se je usmilila uboge povožene punčike, vzela jo je v naročje in nesla v hišo. Tam jo je oče-dila, kolikor se je dalo; izprala ji je krilo, da je bilo zopet lepo rdeče, skoro kakor prej; umila ji je razbiti obrazek, zravnala ji laske ter jo naposled prepasala s svetlim višnjevim trakom.
Tako je imela Fanica punčiko, zakaj nihče ni vedel povedati, kdo da bi jo bil izgubil. In kakor smo že zapisali, dala ji je lepo ime „Micika."
Fanica je imela „Miciko" silno rada. Vodila jo je s seboj, kadar je šla z materjo na cesto; nosila jo je na vrt, kjer sta se skupaj igrali; dajala ji je majhne deleže od svojega zajutreka, od kosila in večerje; in kadar je legla spat, vzela jo je s seboj na posteljo, prekrižala jo na čelu, ustnih in prsih ter jo odela z gorko odejo.
In mislite si, kaj se je sanjalo Fanici neko noč, ko je spala „Micika" poleg nje!
Ta majhna Micika vstane in sede na vznožje, — kar sama, kot da je resnično živa.
In Fanica pravi:
„Ti, Micika, ki si hodila že veliko po svetu, povej mi kakšno lepo povest!"
In „Micika" je odgovorila:
„Ali hočeš, Fanica, da ti pripovedujem, kakó se je godilo z menoj, predno si me našla na cesti?"
„„Le pripoveduj!"" dejala je Fanica.
In punčika je pripovedovala:
„Oj Fanica, jaz sem videla v svojem življenju veliko ljudij in veliko lepih krajev!
Najprvo nas je ležalo mnogo, mnogo skupaj za svetlim, visokim steklom velike prodajalniee. Ta pro-dajalnica je bila v mestu. In zraven nas je bilo toliko druzih lepih stvarij: konji, zlati vozički, rdeči vojaki s sabljami in bobni, velike trobente in celo majhne hišice, — in še vse polno druzega. Takó smo ležale mirno in se potihoma pogovarjale mej sabo. Po cesti pa so hodile druge punčike, tako velike kakor ti, Fa-nica, in še večje. Postajale so pred izložbo ter nas ogledovale. Me pa smo vse slišale, kaj so govorile. Vsaka bi nas bila rada imela in vse so želele, da bi nas sv. Miklavž prinesel ponoči v njihovo sobo.
In pozimi, ko je bil zapadel prvi sneg, prišla je v prodajalnico neka gospa ter me vzela izmej tovarišic. Ogledovala me je od vseh stranij ter me božala po obrazu in po krilu. Prodajalec pa me je zavil v svilen, rdeč papir, da nisem videla nikamor. Vse je bilo temnó krog mene. Gospa me je vzela s seboj in ko sva prišli na cesto, zazeblo me je prav hudó. Oblečena nisem bila kar nič toplo; niti za vratom nisem imela gorke rute, niti robca ali čepice na glavi.
Naposled prideva domov in gospa me je odvila iz papirja.
Oj, Fanica, to je bila prelepa soba. Vse v svili in v žametu in velika zrcala v zlatih okvirjih so visela po stenah. Po tleh pa so bile pregrnene mehke preproge.
Gospa me je izročila svoji hčerki, ki je bila odtlej moja gospodinja. To je bila taka punčika, kakor si ti. In tudi tako pridna je bila. Ime ji je bilo Ninica. Kakó se me je razveselila, kakó se je zahvalila gospej, svoji mami! Takoj me je položila v lep voziček na mehko posteljico, ter me odela s svetlo, svileno odejo. Vozila me je neprestano iz sobe v sobo ... iz sobe v sobo. Vzela me je zopet iz posteljice ter me pesto vala v naročaju in zibala. Dajala mi je kave in mleka ter me kmalu s samo kavo vso polila in zamazala.
Tako rada me je imela Ninica prve dni. Potem se me je naveličala. Nič več me ni vozila iz sobe v sobo, nič več me ni pestovaja in zibala, niti mi ni dajala več kave vsako jutro. Časih me ni pogledala ves
dan in igrala se je z drugimi stvarmi, ki so ji bolj ugajale, kakor jaz. In ležala sem sama in zapuščena tam v kotu med polomljenimi in obrabljenimi igračami. Nikogar ni bilo, da bi se kratkočasil z mano.
Nekoč pa se je bila spomnila name. Hitela je po sobi gor in dol, prevračala vse navskriž in jokala. „Kje je moja punčika, kje je moja punčika?" Vsi so me iskali: Nini ca in njena mama in njen ata. Samo tjä ni pogledal nihče, kjer sem ležala ..."
„Zakaj pa se nisi oglasila?" prašala je Fanica.
„Ej ti Fanica!" odgovorila je punčika. „Kakó se bom oglasila, ko sem vendar punčika! Kdaj pa si še slišala da bi se kakšna punčika oglasila, kadar jo kdo kliče ? ... Nò, takó so me torej iskali in naposled so me našli ... To je bil zadnji dan, da me je imela Ninica rada in tisti večer sem spala poslednjikrat na mehki posteljici. Potem pa je čisto pozabila name. Vrgla me je v kot nazaj in nič več me ni iskala.
Nekega dné pa me je vzela gospa in me podarila drugi punčiki, katera ni imela toliko lepih igrač, kakor jih je imela Ninica. Ali dobro se mi je godilo pri moji novi gospodinji, — prav takó, kakor pri tebi. Ime pa ji je bilo Pepica. Spala sem pri nji na postelji in dajala mi je zjutraj mleka in kruha. Podnevi pa me je držala za roko ter me vodila po sobi in po dvorišču. Tam smo imeli tudi majhnega, lepega mucka, ki se je igral z nami. Nekoč pa me je oprasnil po krilu in Pepica ga je udarila po tačici. Potem me mucek ni nič več rad imel.
A tudi Pepica se me je naposled naveličala, četudi ni takó čisto pozabila name, kakor Ninica; zató ne, ker ni imela toliko igrač . . . Kadar me je vodila s sabo na dvorišče, ni več takó natanko pazila, da bi mi ne storil kdo kaj žalega. Drsati sem morala z nogami po pesku; druge punčike so me metale iz naročja v naročje, časih pa sem morala dolgo časa ležati sama na blatnem pesku. Če bi imela Pepica še kako drugo takó majhno punčiko, vrgla bi me bila v kakšen kot ter se ne zmenila več zame.
Na mojo srečo pa jo je posetila tiste dni njena sestričina, ki je doma tukaj v vaši vasi, Fanica. In
Pepica me je podarila svoji sestričini, ki me je odpeljala še tisti dan s seboj na vas.
Koliko lepega sveta sva videli na tem potovanju. Travniki, polja in gozdi in lepe bele hiše, — povsod drugače in povsod lepše. Naposled pa sva prišli domov.
Tam je bilo življenje!
Moja tretja gospodinja, — ime ji je bilo Ančika, — imela je še tri sestrice. Jedna je bila malo večja, drugi dve pa sta bili manjši. In vsaka izmej njih je že imela svojo majhno punčiko, a jaz sem bila mej vsemi najlepša. Takó je dejala Ančika.
Niso se me mogle nagledati. Najmanjša sestrica je zmirom jokala, kadar me je katera druga vzela v naročje. Ančika pa ni pustila, da bi me vse metale po rokah, pestovale me ter mi dajale kosila. Brez prestanka je bil v hiši prepir in jok, mati pa so prigovarjali, mirili in opominjali. Godilo bi se mi dobro, toda preveč sem bila utrujena, ker so se vsak trenotek pulile zame. Pri tem pa je tudi zelò trpela moja obleka. Krilo je bilo že čisto zamazano, trak sem izgubila iz las in srajčka se je vsa raztrgala. Tudi umili me že niso dolgo časa in prah se je nabiral na mojem obrazu in na rokah.
Bog vé, kako bi se bilo še godilo z menoj, da me ni pustila Ančika nekoč pred pragom, ko so jo mati poklicali v hišo. Ležala sem tam prav malo časa; kar . pridejo mimo šolarji s knjigami v rokah. Nekdo skoči k meni, vzdigne me od tal ter pokaže svojim tovarišem. Vsi se na ves glas zasmejejo ter pobegnejo, mene pa vzamejo s seboj. Kaj so počeli med potjo z menoj, ubožico! Zaganjali so me drug v druzega, ter metali visoko v zrak. Priletela sem na obcestni kamen naravnost z obrazom in temnó se mi je naredilo pred očmi... Naposled, ko se zopet zavem, ležim v jarku. Ali kakšna! Izgubila sem jedno okó, ves nosek in tudi jedno uhó Vsa moja obleka je bila razpraskana in razdrapana. . . Opoldne pa, ko so se vračali šolarji domov, opazi me zopet isti šolar, ki me je bil zjutraj vzel izpred praga, ter me zaluči daleč v stran, da sem priletela naravnost pred vašo hišo. Tam pa si me našla ti, Fanica!"
«
Takó je pripovedovala punčika. A ko se je zjutraj Fanica prebudila, ni vedela od vse te povesti prav ničesar več. Niti besedice se ni spominjala. Zato tudi punčike ni vrnila AnčikV,
njeni prejšnji gospodinji . . . Imela jo je rada, kakor prej, pestovala jo je in zibala in še do danes se je ni naveličala.
Mojemu Jezuščku v jaslicah.
Tebe, moj Jezušček, v jaslih častim, V slavo ti strunice vbiram; Tebe le ljubim, le tebi živim, Za te naj, Ješček, kdaj vmiram.
Prišel si zime v trpljenje na svet, Zame si pustil nebeštvo, Zàme si v jaslicah mraza prevzet, Se pokoriš za človeštvo.
Tvoje solzice mi srce meče, Ki jih, o Detece, točiš, Ker mi je znano, da tudi zamé Milo obličjice močiš.
Angeljski zbori pojó se čudeč, Ješček! ponižnosti tvoji, Družba pastirčkov te mòli goreč, Detece Božje v povoji.
Ti, o moj Stvarnik zemlje in nebes, Rojen kot hlapček si reven, O, naj posnemam, moj Ješček, te res, Naj bom ponižen, pohleven.
Mati presveta in Jožef očak Strežeta tebi vesela; O, da bi njima i jaz bil jednak, Zäte mi duša se vnela!
Ješček! pri jaslicah tvojih klečim, V slavo ti strunice vbiram, O, naj te mOlim, te ljubim, častim, Zäte naj, Ješček! kdaj vmiram.
Rad. Silvester.
Iz življenja Poličarjevega Francka.
^BPorda se še spominjate, dragi prijatelji, Poličarje-vega Francka, o katerem sem vam pravil lansko leto, kako je skušal posneti podpis svojega dobrega očeta? Takrat sem rekel, da se je poboljšal. Toda, človek ne ve vsega; in zato moram danes, čeprav nerad, pripoznati, da sem se zmotil, in sicer zelo zmotil. Res je bil Francek lani do konca šolskega leta priden in marljiv, in njegovo spričevalo ni bilo baš najslabše. Ali letos, letos —! Francku nemirna in nagajiva kri ne da pokoja in to mu ni zapisano v dobro ne pri gospodu učitelju, ne pri stariših. A jaz vam povem vse odkritosrčno in po vrsti, da se bo sramoval in se skril doma za peč poln kesanja in dobrih sklepov poboljšati se.
Prav za prav je Francek letos že učen mož. — Saj je že v četrtem razredu, kjer se pripravljajo in učijo za latinske šole. Ali kaj pomaga človeku učenost, če nima modrosti, pač pa polno glavo norosti! Vidite, baš Franckova učenost je bila kriva, da je padel.
Franckova učenost se kaže posebno v risanju. Splošno se namreč trdi, da je Francek dober risar, in mi moramo pač verjeti, zlasti še, ker Poličarjev Francek ne skriva svojih zmožnostij, ampak prav rad pokaže s kakim ogljem na steno, kaj vé in zna. Nenavadno dobro riše pred vsem ljudi, pa tudi živali mu ne gredo slabo izpod rok. On vas portretira v malo trenutkih. Velik krog, iz katerega mole črte na vse štiri strani sveta — in truplo z rokama in nogama je gotovo. Nanj pride nekoliko manjša kroglja, ki predočuje glavo. V to se naredi nekaj pik, ki pomenijo oči, usta, nos — in evo vam dogotovljene slike!
Nekako tako je bilo tudi to pot. V šoli je gospod učitelj baš razlagal slovensko slovnico, jednega izmej tistih predmetov, katere je Francek najmanj spoštoval. Ob tem se je dolgočasil, strašno dolgočasil. „Kaj mi mari ti osebki in dopovedki ?" tako si je mislil Francek, in gledal, kje bi se mogel nekoliko poigrati.
In vzel je v roke svinčnik in odprl zvezek. Prav počasi je listal po njem, da bi ga ne čul gospod učitelj,
dokler ni prišel do konca. Tu pa je začel pazno vleči črto za črto, neprenehoma opazujoč pri svojem delu, ga li kdo ne vidi. Potem pa je dal zvezek svojemu tovarišu.
In kar nakrat zapazi gospod učitelj, kako postajajo učenci okoli Poličarjevega Francka nepazljivi, kako se skrivaj smejejo in pomežikujejo. In precej je imel grešnika.
„Pavlič!"
Pavlič je skočil po koncu in skušal skriti nekaj pod klop, potem pa je začel jecljati prestrašen:
„Nekateri stavki — dopovedek —"
„O tem nisem vprašal. Kaj pa imaš tam v roki?"
„Zvezek ..
„Da, da, zvezek! Pokaži mi vendar, prijatelj, tisti zvezek !"
Ah, to je bila težka stvar! Ali kaj, ko ne gre drugače!
„Torej, zato si tako nepazljiv! čegav je ta zvezek? Lep nemarnež to, še imena nima napisanega!"
„Moj ni!" dejal je jokaje Pavlič.
„A kje si dobil?"
„Jurek mi je dal!"
„Tako! Jurek!"
„Meni je dal Slavič!" oglasi se brž Jurek.
„Meni pa je dal Poličar!" trdi Slavič.
„Tako, tako! In kdo je dal tebi, Poličar?"
A naš Francek vstane, gleda v tla in molči.
„Kdo je to risal?" povpraša učitelj strogo ter mu pokaže zvezek.
Na zvezku je bila narisana mala človeška postava s strašno dolgim nosom, iz katerega je kapala kri v veliko skledo. Spodaj pa je bilo napisano: To je Mihelič.
Mihelič je bil majhen, priden učenec v prvi klopi, katerega je imel učitelj prav rad. Prejšnji dan pa je po nesreči padel in se pobil na nosu.
„Kdo je to storil?" reče učitelj še jedenkrat.
„Jaz", odgovori Poličar boječe.
„Tako! Ali ne veš, da je Mihelič tvoj součenec, tvoj prijatelj, in da se ne smemo norčevati iz ptuje ne-
sreče? In ali ne veš, da treba mej poukom paziti in ne motiti drugih s takimi stvarmi?"
Francek molči.
„Vzemi knjigo in pojdi v kot. Ti pa, Mihelič, nesi ta zvezek precej domov Poličarjevi materi. Pa pridi brž nazaj!"
„Saj ne bom več!" zaihti Francek.
„Tiho! Prej bi se bil premislil! Vsaka pregreha pa zasluži kazen!"
In gospod učitelj je še zapisal par besedij na zvezek in dal Miheliču.
Ko je prišel Francek ob jednastih domov, je dobil najprej od očeta zasluženo kazen. Potem pa je moral čuti od babice še te besede:
„Le čakaj, malopridnež! Do sv. Nikolaja ni daleč! Bomo videli, kaj ti prinese!"
Te besede so ga zbodle v srce. Kakor polit kužek splazil se je v kuhinjo, da bi čul vsaj od matere kako tolažilno besedo. — Kaj še!
„Učit se pojdi, nemarnež! Samo žalost in bridkost mi delaš!" porekli so mati.
„Saj bom priden, mama!" zaihti Francek.
„Doslej ne kažeš, da bi hotel biti! Ali se ne sramuješ? O, da bi bil kakor je Mihelič, iz katerega si se norčeval!"
Francek pa je govoril poln solz pretrgano:
„Kaj pa, mama, ali — prinese — kaj — sveti — Miklavž —?"
Tedaj pa so rekli mati resno:
„A tako? Zato se torej jočeš, ker se bojiš kazni, a ne zato, ker si grešil! Sram te bodi! O, ne bojiš se zastonj! Kdor greši, a se kesa, temu se vedno odpusti. Kdor pa ne obžaluje svoje zmote, ta je vreden tem večje kazni! Pojdi!"
In Francek je šel.
Ali si je zapomnil materine besede ? Jaz ne vem. Pa upajmo! Sicer pa ni več dolgo do sv. Nikolaja in tačas bodemo videli, mu li je sveti škof odpustil ali ne.
Glavor.
•I ì=t=? i-
Venec legend.
(Nabral Fr. Kralj.)
22. Večna pomlad.
HUja koncu smo. Vem, da so se moji čitatelji že y§p naveličali poslušati jednakomernih legend, zato pa sklenem. Le jedno bom še v slovo povedal.
Pomlad je prosila Boga, da bi smela večno vladati, in Bog ji prošnjo usliši. Vsa narava se je dra-žestno oblekla in večna pomlad je zavladala po zemlji. Skraja so je bili ljudje veseli, in so ljubili cvetke, a kmalu so se jih naveličali in jih prezirali.
To je bolelo cvetlice, in prosile so Boga, naj v kazen ljudem odvzame večno pomlad. In tudi to pot je Bog uslišal prošnjo in je ustvaril poletje, jesen in zimo. Sedaj pa ljudje vzdihujejo po večni pomladi, a zaman. Tako sem posvetil zadnjo legendo cvetlicam, o katerih nisem posebej pisal. Ni več večne pomladi, toda vi se ne žalostite zaradi tega preveč, dragi čitatelji. Saj imate v srcih večno pomlad, dokler ste nedolžni. In kedaj bomo tudi vživali v nebesih večno pomlad, le Bog daj, da je nam da. Sto željo se tudi poslavljam od vas! Bog vas ohrani!
Božična noč.
Pozdravljam, noč te dična, O sveta noč božična! Ti si rešitve naše z6r, Ti sreče naše si izvòr, Saj ta večer se izpolnilo Ljubavi naročilo je ... Nebo se nam je odklenilo, Blagosti nam rodilo je ... Poslanka božja, ti na svet Pokoja si prinesla spet.
Pozdravljam, noč te dična, O sveta noč božična! Zato slavimo te nocoj, Radosten nam prihod je tvoj, Kot angelj z belimi peroti, Takó nam ti hitiš naproti, Radost deleč, blagost deleč... Srce in dušo nam blažeč, Pozdravljam noč te dična, O sveta noč božična!
Ljudmila.
34. Jesen.
Allegro.	P. Angelik Hribar.
v i p * £ u p r
1.	Je-sén je tu, po vr - tu v tra-vi Pod-le-sek
2.	Slo-vó že la - stov - ke so vze-le, V grmovju
3.	Po njivah se ži - vi na pase, Več žit-ne
4.	Je-sén ru - me - na, dobra žena ! O - tro - ci
nrtLj ■■, H-Ji	P ■J L :		---rt-	
		♦ ? X t 1 v	1 1 V	C/?
r.	cvete ne-ve-sél ;	Na jug le - te - li so žr-
2.	čr-ni	kos molči ; Se - ni - ce so pri - šle ve-
3.	bilke	ni ni-kjér;	Pie - vél zdaj po str - ni - šču
4.	se je ve-se-lé;	Ru - de - ča. be - la in ru-
prt* -	t Jv - K K ■ .	|—h			« i
W i . v	ÉfWg U ! " Lj	—	^ u		-j u
1.	ja-vi, Hladan-je čas se nam za - Čćl.
2.	se-le Od mrz-le se - ver - ne stra-'ni.
3.	ra-se, Pa-stir-ci ku - ri - jo zve-čer.
4.	me-na Na drevju ja - bol - ka ao - ré.
Jo f. Stritar.
Ubožec in dete.
Oj dete malo, dete ljubo, Črez vse si srečno ti stvari; Ti se smehljaš mi zadovoljno A mene tarejo skrbi.
Jaz nič ne vem, kje bodem kosil In kje večerjo bom dobil: Ne vem, kje bom nocoj prenočil Kje dan me jutri bo budil.
Nihče mi postelje ne stelje, Nihče ne kuha mi jedi: Tu se najém, a tam počijem, Drugače tebi se godi.
Če lačen si, ti dajo jesti. Na večer posteljo mehko Pri mamici in pri očetu Zaspi se pač lahko sladko.
Oj dete malo, dete ljubo Zdaj srečno si nad vse stvari, O Bog ne daj, da še kdaj tebi Tako, kot meni se godi.
Zorko.
Kratkočasnici.
1.	Razumljivo: „Ti, Tone, to so pa res učeni gospodje, ki znajo izračunati solnčne in lunine mrke", reče Jurče svojemu sošolcu. — „I, kaj je neki to imenitnega, saj vidijo v pratiki vse zapisano", odreže se Tone.
2.	Nepotrebna stvar. Tine pa Tone sta šla počasi proti domu. Kar reče Tine: „Ti, Tone, kaj meniš, ali bi lažje prestali brez solnca ali brez meseca?" — „E, to se razume, da lažje brez solnca; saj je po dnevi že itak svetlo."	y. Kovec.
Rešitev zastavice v 11. številki: Čebula — bučela.
Prav so uganili: Zadnikar Pepi, učenec v Ljubljani: Adamič Marička, učit. hčerka pri sv. Petru v Ljubljani ; Leveč Leon, dijak I. r. višje gimn. v Ljubljani ; Šlamberger Tonček, tretješolec, Inka in Nuša, učenki v Kranju ; Furlani Pepi, Stefl in Ronji v Ilirski Bistrici : Zupane Ernst, drugošolec v Ljubljani ; Zore Rudolf, prvošolec v Ljubljani ; Novak Viktor in Leopold, učenca v Idriji ; Pirkovič Roza, učiteljica v Polh. Gradcu : Vršič Lojzek, realčan v Ljutomeru : Krapš Josipina v Idriji ; Kragl Viktor, dijak v Tržiču; Osana, Tinica in Milka v Sribnem ; Jekl Jožef, učenec v Celovcu ; Urbane Fr.. učenec III. razreda, Zor Karol, prvošolec, Dolinar Lavoslav, četrtošolec v Kranju; Pušenjak Amalija, Micika in Milica, učenke * Cvenu ; Stare Bruno, dijak v Ljubljani; Dežela Prid., ućenec V. r. v Idriji : Mimi Rantova, postna upmv. na Dobrovi ; Trafenik Hedviga, nadučit. hči pri Sv. Florijanu blizu Rogatca ; Albrecht Val., Lapajqp Fr., učenca V. razr. v Idriji; Klemenčič Jan., Sprajcar Peter,
Kozmoč Zmagos]., Jclenec Cel., Hacin Jan., Dolenec Jan., dijaki v Kranju; Koreučui Francka, Bergant Parla, Budinek Mici, Sabodolnik Tončka, Tavčar S., aćenke I. rair. mešč. sole pri čč. nrealinkah v Ljubljani ; Rosina Joško in Ljnbomira, učenca mestne iole t Rudolfovem ; Šalamun Marija, učenka V. razr. pri S». Miklavžu ; Vrabl Ivan in Kočevar Inka, učenca v Središču ; Karba Ciril, Janez in Kristina, učenci liti C vena ; Boratner Anton, Jane Jožef, Zupančič Anton, Kanižar Pr., Mestnik Fr., učenci IV. r. v Trbovlje-Vodali ; Langerholc Marija, učenka III. r. v Skofji Loki ; Pogačnik Jožko, učenec v Ljubljani ; Majdič Demeter, učenee IV. razreda v Kranju ; Strauss Matilda, Zupančič Uršula, Kalin Julka, Bisjak Jer.. Vilhar Francka, gojenke Licbtenthurnoveg» zavoda v Ljubljani.
„ Angeljiehvaš prijatelj, učitelj in voditetj, še sopet trka na vrata in prosi, da ga blagovolite prijazno v sprejemati tudi v nastopnem letu. Želi si dobrih, bogoljubnih otrok. Zato vam bo sopet podajal lepih naukov sa čednostno šivljenje, mičnih povestic, umetnih pesmic s napevi in bres napevov, sastavio in bistroumnih nalog ter drugih kratko-časnih in poučnih sestavkov. Čim več bo imel naročnikov, tem vspesnejše bo izvrševal svojo nalogo. Skušajte mu toraj mej svojimi tovariši in znanci pridobiti še več novih prijateljev.
Prodajajo se še tudi poprejšnji letniki in sicer:
L—IV. tečaj po 4-0 kr., V. in VI. pa po 50 kr. kart. Zlasti oni srečni otroci, kateri so odbrani, da pojdejo k prvemu sv. obhajilu, ne najdejo v nobeni slovenski knjigi toliko lepih naukov, kakor v ,,Angeljčku— Tečaja III. is leta 1895. nam preostaja več izvodov; sato smo pripravljeni svojim naročnikom ga oddajati brezplačno, ako se oglasijo sanj in dopošljejo 10 kr. sa pošiljatev.
Odgovorni urednik Ant. Kržič.
Tisk» Katol. Tiskarna t Ljubljani.