Ameriška Domo« jl. ul e/% AMOHCAN IN SPIRIT P0NW8II IN LANCUAO* ON1V SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPOI AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, October 2, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Raymond Donovan, delavski tajnik v Reaganovi vladi obtožen velike tatvine - Začasno zapustil svoje mesto WASHINGTON, D.C. - Včeraj je okrajna porota v Bronxu, New York, obtoka delavskega tajnika v Reaganovi admini-straeiji Raymonda J. Donovana velike tatvi-Porota trdi tudi, da je Donovan v letih, 0 je bil vodilna oseba v nekem privatnem 8radbenem podjetju, podpisal dokumente, o tderih je vedel, da so nesresnične. Skupaj z °novanom je bilo obtoženih sedem drugih zaposlenih na vodilnih mestih pri _'avone Const. Co. iz Secaucusa, N.J. Do sv°jega imenovanja kot delavskega tajnika v ^eaganovi vladi januarja 1981. leta, je bil novan uslužbenec tega podjetja. Donovan je dejal, da je nedolžen in da ° to dokazal na sodišču. Kljub temu je za-^ n° zapustil svoje mesto v Reaganovi vla-' Pd tem pa rekel, da se bo vrnil po konča-sodnem postopku, na katerem, je pri-•hnil, bo oproščen vsake krivde. Dalje je ro n?Van trdil, da gre za politični lov na ča-^nice, ker je okrajni tožilec v Bronxu Ma-Merola ambiciozen član demokratske Zakaj je do te obtožbe prišlo ravno aJ tednov pred predsedniškimi volitvami, vPrašal Donovan v krajšem pomenku z dinarji. Do ^Se OC* Prrh°da v Reaganovo vlado je 0van sporna osebnost. Prestal je že eno . ežno preiskavo o njegovem delovanju, p Jf zaposlen pri omenjenem gradbenem v Jetiu- To podjetje naj bi namreč bilo po-^ an° z organizirano podzemlje - mafijo Pg, n bonovan naj bi to tudi vedel, so trdili Ha ter*' Takratna preiskava pa je Donova-^^P^stila vsake krivde oziroma prišla do kovJu^a. da ni nobenih zanesljivih podat- • ki bi pričali o Donovanovi povezavi s žemljo. ajjo °Pazovalci predsedniške kampanje me-bov k° naj novejša zadeva v zvezi z Do-izjp^Pt neprijetna za republikance, v prvih rpiijj sta pa tako Walter Mondale in Ge-o ne Ferraro zelo previdna in doslej nista n obsežno spregovorila. * novo srečanje z Gromikom ni prineslo ne8a napredka - Kmalu pomembne sPremembe v sovjetskem vodstvu ^SHBMGTON, D.C. - Pretekli pe-jets^j3 Se srečala predsednik Reagan in sov-&elj ^.^Unanji minister Andrej A. Gromiko v &b Rea kamor je bil Gromika povabil Rea-8an je bil videti pred srečanjem, ko ^ sedel T kraflr skupaj z Gromikom, da bi ju foto-stee >• Ze*° in nenavadno nervozen, po ?bava JU Pa bolj sproščen. Kljub temu, pri-^an'0 V 'n ^tate Departmentu, da ka v Je ni Prineslo kakega vidnega napred-dbeh °^?0s*b med velesilama. V zadnjih ^ Sovjetska sredstva javnega obveščanja ta Pa rej kritizirajo politiko ZDA, omejeva-Je osebna kritika Reagana, trdijo P5Zova*cr političnih razmer v Moskvi Haj’ a ?e zadnji čas slišati več govoric o V'!>jem J0^'b obsežnih spremembah v naj-(jSOvjetskem vodstvu. Slišati je na pri-Hh da k° Prišlo v naslednjem tednu ali kbdipj.0 Pre^asne seje centralnega komiteja Xov1Stične Partije, na kateri naj bi bili ?ekretaan' nekateri novi člani politbiroja in r taria'ata' ° »upokojitvi« generalnega se-1 rtlebk b.0lnega 73-letnega Konstantina ^ko 3 n* toliko govoric, vendar je pa ^e8ovePr^a*COvat' nadaljnje napredovanje ga morebitnega naslednika, 53-letne- ga Mihaila Gorbačeva. Novi član politbiroja naj bi postal 58-letni Vladimir Dolgikh, ki je sedaj odgovoren v vodstvu za težko industrijo, morda tudi 59-letni Vitalij Vorotnikov, ki ima odgovorno mesto v ruski republiki. Pričakovati je upokojitev 79-letnega predsednika vlade Nikolaja Tihonova, zamenjali ga naj bi Gorbačev, Vorotnikov ali Dolgikh. Opazovalci sovjetskih razmer pa priznavajo, da o notranjih zadevah partijskega vodstva ne vedno dejansko nič zanesljivega. Vroče besede v predsedniški kampanji -Reaganova prednost med volivci nekoliko zmanjšana, a še vedno zanesljiva GREENSBORO, N.C. - Včeraj je demokratska podpredsedniška kandidatinja Geraldine Ferraro dejala, da so desničarji, ki da so tako vidni v Reaganovi kampanji in vladi, dejansko proti družinam in tudi nasprotujejo zakonom o državljanskih pravic. Ti desničarji, z njimi pa Reaganova vlada, so proti raznim programom socialne podpore, ki pomagajo take pomoči potrebnim slojem v ameriški družbi. Nisi za »družino«, ko gre otrok lačen spat, je dejala Ferraro. Glede Reaganove zunanje politike, je Ferraro rekla, da v Srednji Ameriki ne kljubuješ komunizmu, ko podpiraš ljudi, ki zatirajo kmete in ubijajo redovnice. Včeraj je bil Reagan v Detroitu, kjer je v govoru dejal, da potrebuje Walter Mondale vedeževalca, ki da bi mu lahko pomagal. Reagan je kritiziral predvsem Mondalov gospodarski program in trdil, da bi to pomenilo vrnitev katastrofalnim razmeram, ki so prevladovale tekom Carterjeve administracije. V zadnjih letih je gospodarsko ZDA veliko napredovalo, je rekel predsednik, in to zaradi ekonomske politike, ki ji je sledila njegova vlada. Poslušalce je vprašal, ali so bili veselejši pod Carterjem ali pod sedanjo administracijo glede ekonomske politike. Navzoči so Reagana nagradili z močnim aplavzom. Najnovejša povpraševanja javnega mnenja kažejo, da ima Reagan še vedno veliko prednost pred Mondalom, da pa je Mondale v zadnjih dveh tednih nekoliko napredoval. Po enem povpraševanju naj bi bila Reaganova prednost 13-odstotna, vodil pa naj bi kar v 43 državah. Zopet raste napetost med Južno in Severno Korejo - Severni Korejci pa kljub temu pošiljajo pomoč Južni Koreji SEUL, J. Ko. - Včeraj je južnokorej-ski predsednik Čun Doo-hwan dejal, da Severna Koreja pošilja nove vojaške enote proti meji med državama. Čun je dejal, da gre za tankovske in artilerijske enote. Zaradi te nevarnosti, je nadaljeval Čun, bo Južna Koreja prisiljena povišati izdatke za obrambne namene. Tudi zahodne obveščevalne službe so opazile premike proti jugu severnokorejskih enot, vendar temu dejstvu ne pripisujejo posebnega pomena. Dvomijo na primer, da bi bila Severna Koreja v današnjih razmerah pripravljena tvegati zopetni vojaški napad na Južno Korejo. V zadnjih tednih je bilo v mnogih pokrajinah Južne Koreje veliko dežja. Poplave so povzročile ogromno gmotno škodo. Severna Koreja je izrazila pripravljenost, pošiljati pomoč prizadetim krajem, Južna Koreja pa te pomoč ni hotela odkloniti. Radi tega je prišlo v Južno Korejo več sto severnokorejskih tovornjakov, naloženih s rižem in drugimi živili. Varnostni ukrepi so bili izredni. Iz Clevelanda in okolice Film »Celovška zarota«— Ta petek zvečer ob 7.30 bo v Baragovem domu predvajan film »Celovška zarota«. Vabljeni, vstopnine ni. Pečenje školjk— St. Clair Rifle klub vabi na pečenje školjk to nedeljo na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. Pričetek ob 1. uri. Korotancem— Pevske vaje Korotana to soboto ne bo, pač bo pa v nedeljo, 7. okt., ob 7.30 zv. v zgornji sobi SND na St. Clair-ju. Novi člani vabljeni! Slovenska telovadna zveza— STZ sporoča, da bo začela z rednimi vajami ta četrtek v dvorani pri Sv. Vidu. Od 6. do 7.30 zv. za ženski in moški naraščaj, od 7.30 do 9. pa za odrasle. Novi grobovi Jacob Strekal V četrtek, 27. septembra, zvečer, je na svojem domu na Richmond Hts. nenadno umrl 73 let stari Jacob (Jake) Strekal, zelo znan med Slovenci, mož Amelie (Molly), roj. Škrabec, oče Jacka J. in Ed-warda (Reno, Nev.), 4-krat stari oče, brat Jennie Intihar (Fla.), Stanleyja, Henryja, Eleanor Milicki ter že pok. Mary Boštjančič in Georgea, stric. Pokojni je bil aktiven več kot 50 let kot prodajalec nepremičnin. Bil je med prvimi pobudniki Slovenskega doma za ostarele in našel zemljišče za ta dom. V pripravi je imel knjigo o Slovencih v Clevelandu ter je veliko dopisoval v Ameriško Domovino in druge slovenske liste. Bil je član SNPJ št. 6 in ZSZ št. 32. Pogreb je bil iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 1. oktobra, v cerkev sv. Felicite od tam na pokopališče Vernih duš. Rose Brinovec V petek, 28. septembra, je na svojem domu umrla 84 let stara Rose Brinovec, rojena Kuhar, vdova po 1. 1961 umrlem Johnu, mati Roberta J., 7-krat stara mati, 12-krat prastara mati, sestra Josephine Lu-stic ter že pok. Josepha in Mary Kovačič, tašča Vide, članica društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete dopoldne ob 9. in od tam na Kalvarijo. Josephine Petsche Umrla je 71 let stara Josephine Petsche, rojena Oster, žena Josepha, sestra Josepha, Mary Felfoldly, Anne Dressel in Jane Rose. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair Ave. jutri, v sredo, dop. ob 9.30., v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Fantje na vasi vabijo— To soboto zvečer ob 7. se bo v SND na St. Clairju pričel koncert Fantov na vasi. Vstopnice boste lahko še dobili pri blagajni, za rezervacijo miz pa pokličite eno od. sledečih tel. številk: 486-0840, 531-8855, ali 432-2041. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri, pop. ob 1.30 bo ura molitev, nato sprejem novih članic in potem sestanek v šolski dvorani. Oltarno društvo fare sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri, ob 1.30 pop. pa sestanek v šolski knjižnici. Ob 50-letnici DNU— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo za svojo 50-letnico izdalo posebno prilogo A.D. Za kritje stroškov zbirajo člani oglasč. Cena oglasu je $5, sprejemajo jih pa Mike Kolar, Stanley Frank, Daniel Postotnik in Frank Zupančič. Rose Schafer Umrla je 76 let stara Rose Schafer, rojena Fuhs, vdova po pok. možu Josefu, mati Josepha G., Eleanore Zevnik in Stefana J., 4-krat stara mati. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 4. oktobra, zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Petra ob 9. in nato na pokopališče Large Mechanicsville, Geneva O. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri pop. od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Stephanie Koenig Umrla je 79 let stara Stephanie Koenig, rojena Koenig v Jug., vdova po pok. Franku, mati Erne Gwinn, 2-krat stara mati, tašča Adolpha, sestra Marie Widmer (N.Y.), Josefe Kump (Nem.), Christine Schwendinger (Avstrija) ter že pok. Helene Molner in Johanna (oba v Nem.). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak v četrtek, 4. okt., dop. ob 10.30, v cerkev sv. Frančiška ob 11., nato na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Mary Sankovich V nedeljo, 30. septembra, je umrla 89 let stara Mary Sankovich, živeča zadnjih 5 let na 125 E. 156. cesti, prej pa 41 let (Dalje na str. 4) VREME Pretežno sončno in lepo vreme danes z najvišjo temperaturo okoli 60° F. Jutri deloma sončno in topleje. Najvišja temperatura okoli 68° F. V četrtek zopet deloma sončno, a z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 65° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------------<^g£° 83-------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $ 1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES •' United States: ' $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 611 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 75 Tuesday, October 2, 1984 Položaj Cerkve v Sloveniji I . . Kadar v političnem vrvežu dalj časa ni nobenih vesti ali pritožb o kakem sicer pomembnem vprašanju javnega življenja, se kaj rado nanj pozabi in začne suponirati, da je vse v najlepšem redu. Tako se tudi dogaja s cerkvenim in verskim stanjem v naši stari domovini, ko že dolgo časa ni bilo slišati kaj razveseljivega in spodbudnega - pa tudi ne kaj posebno vznemirljivega ali žalostnega. Je že v človekovi naravi imanentna tendenca prilagoditi se obstoječim razmeram, pa naj bodo tudi nezadovoljive, zaradi ljubega miru in dobrega počutja. Morda je bil ravno namen korigirati takšno samozado-voljivo mišljenje, ko se je nedavno tega oglasil slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar v dolgem razgovoru z urednikom verskega lista Družina v Ljubljani. On je gotovo najbolj kompetentna osebnost, da o tem vedno perečem predmetu avtoritativno spregovori, saj po večletnih stikih s civilno oblastjo iz prvega vira spoznava ! vsakokratno razpoloženje vsemogočnih oblastnikov do cerkvenih in verskih zadev in jih je sposoben pravilno tol-! mačiti. V informacijo bralcem našega lista bom v izvlečkih predočil glavne točke njegovega poročila. Vrsto nerešenih vprašanj je nadškof razpredelil v šest točk, ki jih bom, eno za drugo, kratko obravnaval v tem sestavku. 1) Navzočnost in dejavnost Cerkve v našem življenju. Cerkveni knez je zelo previden pri oceni raznih spornih, doslej nerešenih zadev in skuša vsako kritično stališče zaviti v pocukran ovitek. On že ve, zakaj tako! Takoj spočetka pravi, da je družbeni položaj Cerkve v Sloveniji sorazmerno ugoden, če ga primerjamo z drugimi deželami. (Pri tem ima gotovo v mislih Češko, ali baltske države). In .nadaljuje: | »Lahko bi bilo veliko slabše, a na drugi strani bi biltf seveda ; lahko marsikaj boljše.« Izrecno omenja nezaupanje javne i oblasti do Cerkve, sumničenje ter različne pritiske, poseb-j no pa neutemeljene načelne in zgodovinske očitke Cerkvi. Pritožuje se pri vrednotenju vloge in delovanja Cerkve od strani obveščevalnih sredstev nad pogostim posploševanjem. Jasna beseda in odkrit pogovor sta težka, ker ju nekateri razumejo kot politično izzivanje in kot zlorabe sedanjega slabega gospodarskega položaja. Nadškofove besede o nezavidni navzočnosti Cerkve v Sloveniji so jasne dovolj: potrdijo, da je pastorka. A svojo obsodbo takoj zavije v pohvalo, da se je mnogo zboljšalo z dovoljenji za gradnjo novih cerkva, za boljšo oskrbo ostarelih in bolnikov po domovih in bolnicah, ter za mednarodni kolokvij o znanosti in veri v Ljubljani. In zaključi: »Imam vtis, da v Sloveniji prevladujejo ugodna znamenja za družbeni položaj Cerkve.« Jaz bi temu dodal: a so samo znamenja... 2) Marksistična ateistična usmerjenost vzgoje in šole. O tem kardinalnem problemu slovenske stvarnosti smo na j tem mestu že obširno pisali. Ne bomo torej ponavljali, le | toliko naj bo pripomnjeno, da spada med osnovne naloge Cerkve vzgajati in učiti otroke in mladino, in kjer je ta poklicanost ovirana, so ji spodrezane korenine njene učeniške službe. Toda gre še za mnogo več: Cerkev nima dostopa v šole, kjer se poučuje čisto brezverstvo, z izvenšolsko versko vzgojo pa ima ogromne težave. V tem je osrednje jedro krize. (Dalje na str. 4) IZ NEWYORSKE PROSVETE (nadaljevanje in konec) Junija je graduiral iz višje šole Seton Hall v New Jerseyju Bernard Puc, ki je večkrat nastopil na naših urah. Bernard je zelo skromen fant, njegovi starši pa molčeči. Vendar se je zvedelo, da je Bernard graduiral z vsemi častmi in dosegel najboljši uspeh. Sam predsednik Reagan mu je pismeno čestital. Njegovim čestitkam smo se pridružili tudi mi in mu poslali kartico v Williamsburg, kjer študira na univerzi. Med telovadci na olimpijskih igrah je bil tudi Peter Vidmar, slovenski Amerikanec v četrtem kolenu. O njem je več pisala A.D. Dobil je zlato in srebrno kolajno. Nedeljo pred Delavskim dnem se je poročila v Kanadi Nežika Čekuta, najbolj priljubljena zvezdica naših ur. Ko je bila malo prej na gostovanju v Angliji, je skočila tudi v Slovenijo in dala intervju uredniku Družine. Ti trije uspehi naše mladine so nam bili v ponos. Zato smo v drugem delu počastili to mladino. Čekuta in Puc sta potomca povojnih političnih emigrantov, ki so leta 1945 zapustili domovino oziroma se niso vrnili vanjo, ko so bili že zunaj, ker so hoteli ohraniti načela, po katerih so živeli in ki jih je tako lepo v treh besedah izrazil Ivan Cankar: Mati, Domovina, Bog! V to deželo so prišli suhi kot cerkvene miši. S seboj so pa prinesli slovensko sposobnost, pridnost in poštenost. Gornja načela in svoje lastnosti so podedovali njihovi potomci. Zato povsod tako uspevajo! Simon Kregar nam je iz odgovorov Nežike Čekute recitiral tole: »Tu (v Sloveniji) sem bila leta 1976, in sicer smo bili s študentskim občestvom na morju in v hribih. Spominjam se, kako smo v hribih nosili skupaj kamenje za oltar. Ponosna sem, da sem Slovenka, in tega se. sedaj vedno bolj zavedam. Zdaj mi je tudi jasno, da bi morala še več vedeti o domovini svojih staršev, o njeni kulturi in preteklosti. Pravim, da je Slovenija kot majhna Švica. Predvsem pa me prevzamejo zeleni hribi. Hribi so me močno prevzeli tudi takrat, ko smo z občestvom hodili po njih. Spomnim se, da sem jokala, ko smo prišli na vrh, in si rekla, da je nemogoče, da ne bi bilo Boga. Prav v slovenskih hribih sem začela resneje verovati.« In kaj je povedala Nežika o svoji domovini in fantu, s katerim se je nato poročila: Piknik v Lemontu LEMONT, 111. - Zbor »Slovenska pesem« prireja piknik v nedeljo, 14. oktobra, popoldne na Lemontskem gričku. Prijatelji z družinami od blizu in daleč prav lepo vabljeni! Bog daj lepo vreme! Liljana Čepon »Slovenka sem, moja domovina pa je Kanada. Rada prihajam v domovino svojih staršev, ampak tu ne bi živela. Kanada je moj dom, in to je tudi ena najbolj odprtih dežel. Moj fant pred znanstvom z menoj ni hodil k maši, pa tudi katoličan ni. Toda nekoč je šel z menoj k maši, ki je bila tako lepo oblikovana, da ga je liturgija povsem prevzela. Zdaj hodi redno in tudi slovensko se uči.« Zaključila sta drugi del Ive Lango, ki je zaigral na klavirju — seveda brez not — Dvorakovo »Muzek« in Marko Burgar, ki je recitiral »Počitnic je konec«. Oba sta že navajena javno nastopiti in se vselej potrudita, da dasta od sebe najboljše. Prihodnja ura bo: tretjo nedeljo v oktobru, to je 21. oktobra. Naši gosti bodo člani Slovenskega gledališča iz Toronta. Iz govora P. Henrya, članka B. Hope-a in intervjuja N. Čekute sem povzel samo najvažnejše od tega, kar je bilo recitirano na uri. Dr. Z. Kalan Skupna pota in naloga BUENOS AIRES, Ar. - Zbor zaupnikov v zdomstvu me je izvolil za načelnika Slovenske ljudske stranke, katera hoče na podlagi krščanskih in demokratskih načel za naš narod pravično družbeno ureditev in enakopravnost v družbi narodov. Dobro se zavedam svojih omejitev, prav kakor omejenih možnosti za politično delo v zdomstvu pa tudi obveznosti, ki jih imamo do dežel, v katerih prebivamo. Vendar sprejemam to odločitev in se vsem zahvaljujem za zaupanje: prepričan sem namreč, da nismo bili ohranjeni pri življenju pred 40. leti, da bi delali le, kar bi sami radi, temveč predvsem to, kar nam narekuje čut zvestobe do rajnih in čut dolžnosti do živih žrtev marksistične zmote in komunističnega sistema v slovenskem narodu. Z občutkom spoštovanja in z zavestjo odgovornosti stopam na mesto, kjer so pred menoj delovali možje, kakor pokojni Miloš Stare, pa pred njim dolga vrsta tja do prvega načelnika Karla Kluna in strankinega pobudnika Andreja Kalana, v dobi tik pred veliko papeško okrožnico »Rerum Novarum« ter prvim slovenskim »Katoliškim shodom«. Tesna povezanost med člani strankinega načelstva, ki bivajo širom sveta, naj bo tudi v bodoče ob vsej morebitni različnosti vidikov zagotavilo jasnosti v mišljenju, enotnosti v bistvenih odločitvah in premočrtnosti pri delu. Zbor zaupnikov pa, kot temeljna ter hkrati vrhovna strankina ustanova, naj bo kot vedno tista živa vez, ki kljub razdaljam veže člane in somišljenike s podnačelniki, kateri usmerjajo delovanje na različnih področjih in različnih delih sveta. Vendar stranka ni nikdar sama pri sebi namen. Tudi v zdomstvu daje njenemu delu smisel le služba narodnemu občestvu v skladu s svetovnim nazorom, o katerem smo prepričani, da bo predstavljal kakor nekoč tudi po zlomu sedanje marksistične tiranije veljavno možnost zdrave družbene preosnove in razvoja. Zato je temeljna naloga stranke v begunstvu ohranjati in poglabljati svoje krščansko demokratično gledanje na družbeno ureditev ter ga posredovati vsem rojakom, predvsem pa skritim, znanim in neznanim somišljenikom v domovini. Oni bodo nekoč med graditelji nove družbene in državne zgradbe v slovenskem narodu in to tako z doprinosom večkrat pozabljenih izročil kakor mnenj in zamisli, ki so se in se bodo še porajale med narodom, bodisi v domovini, zamejstvu ali zdomstvu. Tem mislim in predlogom smo dolžni zagotoviti možnost svobodnega razpravljanja, vse dokler so v republiki Sloveniji obsojene na molk. Spominjati pa je potreba rojake doma in po svetu tudi na najosnovnejše pravice, ki jih imamo kot osebe in kot narod, ter na dolžnosti, ki jih vsaka pravica nalaga. Nič manjša ostaja še vedno naloga obveščanja sveta o slovenskih vprašanjih, o zahtevah in o krivicah, ki jih je naš narod pretrpel in jih še trpi na vseh delih svoje zemlje. Bivanje sredi sveta nam to nalogo lajša, s tem pa veča tudi odgovornost vseh članov politične emigracije, njih sinov in vnukov iz roda v rod, tako pri osvetljevanju zgodovinske resnice kakor pri narodnoobrambnih naporih. Znotraj strankine organizacije pa bi bilo želeti predvsem dvoje: da pristopijo k študiju in delu za krščansko družbeno ureditev v Sloveniji novi rodovi, ki bodo tako spoznali potrebo in način organiziranega dela za velike ideale; ter da se v širokem okviru strankinega programa ponovno srečajo z nami vsi posamezniki in giba' nja, ki hočejo, da bi dosegla Slovenija na krščanskih temeljih pravično družbeno ureditev ter uresničila skupni sen združitve, državne samostojnosti in svobode po demokratični poti. Pri tem vemo, da nismo sami. Delujemo z ramo ob ra mi z vsemi demokrati sloven skega rodu, predvsem Pa s strankama, ki pod okriljem Narodnega odbora iščeta s u paj z nami, za zvesti svojim pogledom na svet, demokrati čno sožitje tako v bodoči slo; venski republiki kakor na po 1 do nje. Združeni krog tega s o venskega demokratskega Pre stavništva bomo dosegli naj lažje odnos enakopravnosti, spoštovanja pa tudi razurnej^_ nja z drugimi narodi, Pre (Dalje na str. 4) Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! Skuhal @ »n pogrel MEGAN ŠE ENO PISMO Dragi Tone! To pismo MORAŠ objaviti, da se tako vsaj delno popravi krivica, ki ti je bila javno storjena s priobče-njem tretjega anonimnega pisma. Oglašam se predvsem zato, ker tisto sliko v osnutku, o kateri je bilo govora, sem jaz posnel na Slovenski pristavi, enkrat leta 1976 in jo izročil tebi na kegljišču, nekaj mesecev pozneje. To izjavo sem pripravljen podpreti s prisego, če je treba. Zakaj bi nekdo trdil, da je slika stara 10 let, če pa to ni res. Veliko ljudi, s katerimi sem govoril, je bilo mnenja, da si bil premalo oster z nepodpisanim izzivačem, katerega edini namen je bil, da bi te ponižal. Kaj se je zgodilo s tvojo bojevitostjo na stara leta? Ali bi nas rad prepričal, da se spreminjaš v drugega sv. Frančiška? Veš, mnogi te poznamo že desetletja in dobro vemo, kaj volk lahko spremeni in česar ne more... Tudi ni treba verjeti, da je pisun res videl boljše glave kot je tvoja na vrtu med zeljem in solato. Meni se ta trditev sploh zdi neumna in popolnoma neresnična. Sicer pa pri tvojih letih ni več tako važno kako človek izgleda, da le zdravje služi za silo. Svetujem ti, da pokažeš tisto pismo par ljudem, mogoče bo kdo prepoznal pisavo. Ali pa poglej na znamko, kje je bilo pismo oddano na pošto. S skupnimi močmi moramo najti tega anonimnega »važnoviča«, ga okrog obrniti in ga stresti iz hlač. V upanju, da ti še na misel nikdar ne pride, da bi zaradi tega nehal pisati v Ameriško Domovino, te lepo pozdravljam, tvoj prijatelj Stanley Dragi Stanley! Kako že pravijo? »With friends like you, who needs enemies...« KRIŽANKA VODORAVNO: 1) Sol ocetne kisline 5) Predsednik Sirije 8) Luna 9) Feliks 10) Član judovske ločine 11) Letni posek gozda 1 2) Paradiž 1 3) Telesno pohabljen 14) Časovni zaimek 1 5) Vroča voda 16) Vrsta športa 17) Clevelandska slovenska plesna skupina, ki je z letošnjim programom obhajala 30. letnico svojega obstoja 18) Samojedi 19) Martin___________ 20) Nižava 21) Rimski cenzor 22) Zlasti na Štajerskem in v Prekmurju zelo pogosto žensko ime. NAVPIČNO: 1) in 7) Naš ponos v svobodnem svetu 2) Vladarski naslov 3) Kratko literarno delo, razprava 4) polt 5) Hača Turjan 6) Del teniške igre 9) Prometno znamenje 11) Grški bog ljubezni 13) Je priljubljen le, če ga serviramo s klobasami (Sorry, Frank!) 14) Orientalsko gostišče 15) Mesto, prostor 16) Razbojnik, ki je bil križan s Kristusom in je umrl nespokorjen 17) Komunistična partija Italije 18) Meni (množina) 20) Reka Rešitev zadnje križanke (A.D., 4. sept.) Vodoravno: Meka, Lo, Ima, Pes, Akordi, Ako, Vedoma, Onu, Eva, Eter. Navpično: Mi, Ena, Kakadu, Led, Osir, Promet, Oko, Zvon, Ens, Ave. Ko je papež Janez videl stroge varnostne ukrepe, ki jih je vlada podvzela ob priliki njegovega obiska v Kanadi, je menda pripomnil: »Ne razumem, zakaj je povsod toliko policije. Saj jaz ne nameravam storiti nobenemu nič žalega.« Ljubljanski oktet bo gostoval v Fairfieldu FAIRFIELD, Conn. - V farni dvorani in v gozdiču nad cerkvijo prirejamo proslave, plesne prireditve, piknike in še kaj. Koncertov na visoki ravni nimamo v Fairfieldu vsako leto. Da bi pa mogli slišati skupino glasbenih umetnikov mednarodnega slovesa na našem odru, o tem nismo nikdar niti sanjali. Do danes! Sedaj se nam pa uresničujejo prav take sanje. V petek, 12. oktobra 1984, bo imel v cerkvi sv. Križa v Fairfieldu koncert narodnih in umetnih pesmi Ljubljanski oktet, ki prihaja na turnejo v Severno Ameriko. Komur so slovenske glasbene skupine in ansambli bolj poznani kakor temu poroče- valcu, bi morda vedel več povedati o Ljubljanskem oktetu. (Več podatkov bo v naslednjih A.D. op. ur.) Osebno sem bil nekajkrat na koncertih Slovenskega okteta. Ta se mi je zdel kvalitetno višek in popolnost vsega, kar more doseči izvajanje glasbe. Poznavalci mi sedaj zatrjujejo, da Ljubljanski oktet nič ne zaostaja za Slovenskim oktetom, niti po programu niti po dovršenosti izvajanja. Če je tako, potem moremo pričakovati izredno doživetje na koncertu 12. oktobra. Po koncertu, ki bo v cerkvi sami, se bomo preselili v farno dvorano, kjer bodo isti umetniki poskrbeli za plesno glas- bo. Ob njej bomo nadaljevali večerno zabavo. Hrana in pijača bosta na razpolago v izobilju. Vstopnina za ves večer je 8 dolarjev. Čim prej si naj vsak poskrbi vstopnico in rezervira mesto. Vse priprave so pod pokroviteljstvom Župnijskega sveta. G. Jože Višinski je predsednik pripravljalnega odbora. Ze vstopnice in rezervacije pokli čite (203) 377-4902 čez dan 374-4792 ob večerih, ali p£ tudi župnijsko pisarno -372-4595. Na svidenje na glasbenen večeru pri Sv. Križu v Fairfiel du v petek, 12. oktobra 1984. Poročevalci Lemontske sestre in Slomšek JOLIET, 111. - Ta četrtek, 4. oktobra, bodo slovenske šolske sestre, ki nosijo sedaj uradno ime: »Sisters of St. Francis of Christ the King«, obhajale 75-letnico svojega obstoja tukaj v Ameriki. Njihova provincialna hiša je v Lemontu in sedanja provincialka je č.s. Rose Ovca. Začetek teh sester gre nazaj prav do Slomška. Sestra Augustina Zorec je za publikacijo »Slomškov simpozij v Rimu«, ki je bila izdana v Rimu lani, napisala članek pod naslovom »Slomšek in Slovenske šolske sestre«. Za njihovo obletnico bom na tem mestu povzel nekaj podatkov iz tega članka: Po svetem misijonu za žene v Mariboru 1. 1860 je škof Slomšek ustanovil Katoliško društvo gospa, ki bi naj posebno skrbele za zapuščeno žensko mladino. Te so se tega dela pridno oprijele. Leta 1862 je Slomšek potoval v Rim, kjer je poročal sv. očetu, takratnemu Piju IX., o položaju svoje škofije. Sv. oče ga je tudi vprašal, kaj se dela posebno za mladino; Slomške mu je odgovoril, da zaradi premestitve škofijskega sedeža v Maribor, na tem področju se ni veliko storilo. Obljubil pa je, da bo to delo začel, takoj ko se bo vrnil domov. Po vrnitvi v Slovenijo, je Slomšek o tem res poročal Katoliškemu društvu gospa, ki so na svoji generalni seji 1. 1863 sklenile, da zaprosijo za šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, da bi prevzele vodstvo sirotišča in pouk revnih deklet v Mariboru. Seveda v tem času je bil Slomšek že v grobu. Proti koncu leta 1864 so prišle 4 sestre v Maribor; predstojnica je bila sestra Margareta Pucher. Takoj ko so sestre prišle v Maribor, se je pojavila misel, da bi se ta majhna skupina sester osamosvojila od Algersdorfa. To se je posrečilo Slomškovemu vzgojencu in nasledniku škofu Stepišniku. Dne 5. julija 1869 je sekovski knezoškof Zwerger priznal neodvisnost redovne hiše v Mariboru. In še isti dan je tudi deželna vlada v Gradcu privolila za ustanovitev nove Kongregacije šolskih sester v Mariboru. Ta Kongregacija šolskih sester je bila prva in tudi edina ustanovljena na slovenskih tleh. Po Slomškovem zgledu se je Kongregacija slovenskih šolskih sester, ki obstoja že nad 110 let, žrtvovala za kulturni napredek slovenskega naroda, ter za širjenje božjega Kraljestva doma in po svetu. Tako je ta mlada kongregacija razširila svoje veje ne samo po Sloveni- ji, ampak tudi v Afriko, Južne in Severno Ameriko. V Sever no Ameriko so sestre prišle 1 1909, v Lemont, kjer imaj< svojo provincialno hišo, pa 1 1926. Ko lemontske sestre pra znujejo svojo obletnico, jin želimo veliko božjega blago slova pri njihovem apostolati za mladino. Naj naš velik škof Slomšek prosi zanje, po sebno še za obilen naraščaj. Oba Slomškova krožka Chicagu in v Clevelandu pri dno finančno pomagata z Slomškovo zadevo. Krožek Chicagu je pripravil okusni kosilo v ta namen 23. septem bra in krožek v Cleveland pripravlja veliko Slomškov' kosilo za zadnjo nedeljo v ok tobru. Tukaj je zopet prilika da podpremo zadevo Slomška ki je toliko naredil za na narod! P. Atanaz Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. Po treh letih in malce čez... XI. NEW YORK, N.Y. - Nekaj stvari, ali bolje rečeno, dogodkov v življenju pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi tu v New Yorku, je bilo, da sem prenehal pisati iz njujorške slovenske srenje. O zadnjemv ki je prizadel moje občutljivo čustvo tudi za narodno stvar, sem govoril in se spovedal. Nekatere pa sem zamolčal, ne da bi pri tem kaj grešil, ker tako je bolje za vse nas, ki še prihajamo v domačo cerkev na Nju-jorškem. Moj molk v AD je bil občuten pri mnogih, ne samo na Njujorškem, ampak po vsem slovenskem Ameriškem. To spoznavam tudi iz pisem, ki jih dobivam. Hvala vsem! Iz njih spoznavam, da so mnogi sprejeli tisto, kar sem dejal, tako - kot sem dal. V vsem tem sem prišel do prepričanja, da tudi iskrene besede niso samo izraz tvojega notranjega življenja, ampak postanejo hkrati življenje mnogih drugih. To je za mene dokaz, da se mora slovenska Ameriška Domovina ohraniti, ker z njeno slovensko besedo, prihajajočo v domove naših ljudi, postaja naše življenje, ki prepre- čuje naše narodno izginotje na tujem. Le tako bomo še živeli. Dne 8. septembra nisem prišel v Cleveland, a kljub temu sem bil tam, in upam, da se je kaj dobrega našlo za ohranitev našega edinega slovenskega lista na Ameriškem. Materija in duh imasta v življenju prečesto neke stične točke. Če hočemo ohranjati tisto duhovno narodno življenje na tujem, moramo pomagati ohranjati tudi vidni materialni vir, odkoder to narodno življenje črpa sile svojega obstoja. Ne mislim, da sem zdajle skrenil iz poti v svoji njujorški slovenski srenji. Ne! Samo čutim in občutim v vsem bistvu, kako smo celica, ki ne more živeti samo za sebe. Življenjsko silo prejemamo tudi od drugod, medtem ko jo drugam oddajamo. In Ameriška Domovina nam je še zmerom skupno srce, ki naj daje silo, kri našim preostalim narodnim srenjam po Ameriškem. V srenjskem pogledu je nam, njujorškim Slovencem, cerkvica sv. Cirila na Osmi s svojo dvorano tista materialna osnova, na kateri se lahko naše narodno življenje ohranja. Nova dvorana nam mora Položaj Cerkve v Sloveniji (nadaljevanje z 2. str.) 3) Enakopravnost vernih na vseh področjih. Ko nad- škof vnaprej omili svojo kritiko zapostavljanja vernih s pripombo, da imajo »škofje dobre odnose do predstavnikov socialistične samoupravne družbe,« nadaljuje: »verniki pa tožijo, da so izrazi kot 'dobri odnosi', 'enakopravnost', 'sporazumno reševanje vseh vprašanj', zanje le prazne besede, ker imajo slabe osebne skušnje.« Verne zapostavljajo in pritiskajo nanje in jih odvračajo od Cerkve. Skrivati morajo svojo versko prepričanje in delovanje, če se hočejo izogniti raznim težavam v službi in družbi, ter ne zapraviti možnosti za napredovanje v službi. Besede vrhovnega pastirja so to, ki jim gre vsg verodostojnost in popolna resničnost. / 4) Zabranjeno je skupinam verujočih v nekaterih ustanovah izvrševanje ustavno zajamčenih verskih pravic. Nadškof navaja razne domove, kjer prebivalci želijo vsaj občasno imeti sv. mašo, pa oblast z raznimi neutemeljenimi izgovori to odklanja. Pri tem misli zlasti na domove za mladino in pa na zapore, kamor duhovnik sploh nima dostopa; izraža željo, naj bi se tudi v zaporih uvedla redna dušno-pastirska oskrba, čeravno se zaporniki »ne upajo izraziti željo po duhovniku, ker se bojijo posledic.« Ta skoraj neverjetna pripomba cerkvenega kneza daje oblastem kaj slabo oceno. 5) Zanikanje dostopa Cerkve na radio in televizijo. Kaj pomeni danes v javnem udejstvovanju vpliv radia in televizije na široko ljudsko mnenje, je tako znano in prikazano, da res ne potrebuje posebne razlage. V Sloveniji je Cerkvi dostop do teh generalnih sredstev obveščanja popolnoma za-branjen. Ob dejstvu, da ima ta sredstva v izključnih rokah ateistična oblast, ki jih dosledno in načrtno izrablja za omalovaževanje in celo krivično, neresnično obrekovanje in zaničevanje Kristusove ustanove, in se Cerkev ne more na isti način in z istimi sredstvi braniti, je več kot jasno, da trpi ogromno krivico. Nadškof te krivice ob vsaki priliki naglasi in zahteva spremembo. Glas vpijočega v puščavi. 6) Odprava praznikov, posebno božiča. Najbolj trpek udarec v obraz slehernemu, tudi mlačnemu kristjanu je odločba slovenske oblasti, da se praznik rojstva Jezusa Kristusa odpravi in se najbolj ljubek, tradicionalno slovenski božič spremeni v navaden delaven dan. Ta grobi poseg v narodno stoletno tradicijo slovenskega naroda je najbolj eklatanten dokaz sovraštva sedanjih oblastnikov do verskih svetinj ljudstva, ki mu sami nevredno pripadajo. Cerkev vedno posreduje in protestira - zaman. Odraz sovraštva je slaba ocena, ki jo je dobila deklica, ko je v šolski nalogi o »novoletni jelki« (prav: božičnem drevescu) zapisala, da so bile pod drevescem - jaslice... Kako strašna slepota je človeka! L. P. postati novo sredstvo za to ohranjevanje. Vprav zato so bile te zadnje žrtve napravljene. Upam, da nismo nekaj začeli delati za življenje ravno pred smrtjo, da bi nekaj več in nekaj lepšega zapustili tujim dedičem, ker svojih ne bi več imeli. Naši pravi dediči pa so lahko samo slovenska mladina. Ta pa se nam ohranja samo s slovensko besedo, ker bi po mojem opazovanju dejal: Brez te slovenske besede narodna kri v naših ljudeh, in kaj hitro v mladih, začne vodeneti in tudi narodna zavest začne plahneti tako, da končno čisto premine. Zdaj imamo lepo dvorano, morda ne tolikšno za veliki ples, vendar lepo in intimno za hram slovenske besede. In ta mora obvladati v tem prostoru nas vse. Mladim jo moramo v tej dvorani dajati ob vsakem priložnostnem trenutku. Mladi morajo spoznati, da je to oaza, ki je drugačni svet in z drugačnim ozračjem, kot tisti, ki jim je usojeno živeti. Ta spodnja narodna oaza naj Skupna pota... (nadaljevanje z 2. str.) sem še s tistimi, s katerimi nas povezuje poleg bratske krvi tudi podobna politična usoda. Ne pričenjamo novega obdobja, temveč z neomajnim zaupanjem v božjo pomoč in združenimi močmi nadaljujemo delo, ki je bilo začeto skoraj pred sto leti. dr. Marko Kremžar načelnik SLS V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI LOUIS FABEC ki nas je za vedno zapustil dne 4. oktobra 1982. Dve leti Te zemlja krije, Tvoje truplo v grobu spi, ni za nas miru, pokoja, odkar Te več med nami ni. Kakor ovce brez pastirja čutimo zdaj osamljenost. Vsi telimo k Tebi priti v nebeško veselost. Vrh višave bivaš jasne, kjer teiav ni ne skrbi, sonce sreče ne ugasne, lepša zarja Ti svetli. Žalujoči: Žena — Louise, roj. Hočevar; hčerka — Monica Dobritch z družino; sinovje — Louis z družino, Jim z družino, Tony z ženo, Eddie; in ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji. Euclid, O., 2. oktobra 1984. nam ohranja nad njo narodno cerkev. Če tu spodaj slovenske besede ne bomo dajali in v naših domovih kolikor se le da, potem se tudi v cerkvi sv. Cirila ne bo več slišala. Ali bo to še slovenska fara? V soseščini lahko se zgledujemo, kako se to lahko zgodi. Verjemite mi, samo za slovenski evangelij pri maši, jaz ne bi hodil vsako nedeljo iz Ridgewooda v New York k maši. Za idejo nove dvorane sem bil takoj navdušen, čeprav poznam vse pasje dni našega skupnega narodnega življenja na Njujorškem. In vprav zato nisem odnehal, da ne bi imeli svoje zahvalne nedelje pri Sv. Cirilu v hvaležnost, ki so z mislijo, naporom, delom in denarjem omogočili, da se je to naredilo. Ivan Bleje je na to drugo junijsko leto šele dobil pravo priznanje za njegov levji delež. Dali smo mu ob tej priliki lepo umetniško izdelano priznanje. Dr. Silvester Lango je bil v svoji ponižnosti zadovoljen, kot je bila tudi Kristina Zajc z uspehom tega lepega farnega zahvalnega dneva. Le s temi napori, čeprav je naše skupnostno narodno življenje tako nihajoče, da včasih ne veš, pri čem in kje smo, je bilo možno, lani in letos, začeti na tretjo septembrsko nedeljo to naše življenje s prosvetno uro v lepi dvorani, v kateri je zdaj prijetno biti. Seveda. lani je bila udeležba precej večja, saj mi je gneča naših ljudi knjižno stojnico porinila v mali kotiček. Letos sem imel sam s knjigami vso veliko mizo. In z iztržkom sem kar zadovoljen. Dejstvo je, da tudi v tej mali naši skupnosti oddam precej slovenske tiskane besede v naše domove in našim slovenskim ljudem. In, če bomo mlade naučili brati to besedo, potem lahko še gledamo v živo našo narodno skupnost pri Sv. Cirilu. Ker, če bodo to slovensko besedo brali, jo bodo tudi govorili. In, ker jo bodo mladi govorili, potem bo naša fara še živa in naša slovenska srenja še občutena v tem velikem ameriškem Babilonu, v katerem se bo še tu in tam slišala slovenska govorica, da bodo drugi ljudje povpraševali, kdo pa so ti, ki tako govore... Tone Osovnik Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. str.) na 6205 St. Clair Ave., rojena Škerjanec v Hruševju, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1924, vdova po 1. 1938 umrlem Josephu, mati Josepha (Mentor, O.), 4-krat stara mati, vsi bratje in sestre so že pok., zaposlena kot šivi- lja pri Bobbie Brooks, Inc. 45 let, vse do svoje upokojitve 1. 1972, članica SNPJ št. 147 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Žele-tovega zavoda na E. 152. cesti v sredo, 3. oktobra, dop. ob 9. uri, v cerkev sv. Vida ob 10.. od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Hattie Hochevar V nedeljo, 30. septembra, jc v Euclid General bolnišnici umrla 74 let stara Hattie Hochevar s 14411 Darley Ave-rojena Kutschinski, vdova P° 1. 1977 umrlem Rudolphu, mati Johna Smoker, Hath® Ann Troha, Pauline Coo , Edne Johnson (obe v Phoenix. Az.), Rudolpha, Rose Gadus in Alberta (Phoenix, Az.),sta ra mati in prastara mati. P° greb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. cesti v sredo, 3. o tobra, dop. ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10., od tam na pokopališče Vernih duš. a mrtvaškem odru bo danes, torek, pop. od 2. do 4. in zve čer od 7. do 9. MALI OGLASI Going to Slovenia? Taxi, Chauffer, Guide Se vice. Very reasonable rates-Call Joseph at 951-7544.^ House for Kent E. 185 St. area. 2 bdrrh- bungalow. ^eV|KJo decorated. No children, pets. Call 951-9487. ^ ^ 2 Apts, for Rent 4 & 5 rooms. E. 68 St. 361-6156- (74-75) Perpetual Help Paris*1 3 bdrm brick bungalow-^ years young. Divided ba ment with Rec room. 2 garage. 200 ft. lot. ^ walking distance of cn . n. & public transporta!' 50s. Family Sized Col«1118* ^ Alum, sided. 5 bdrrns- ^ baths. Newer 2 1(z.,ary garage. $44,900. CaN Jane Balazs 731-184®' e Century 21 Wm. T. W 261-5100 (7475) Anton M. LavrisM ATTORNEY-AT-LAvV (Odvetnik) Complete Legal 8erviC^c Income Tax-Notary P1' 18975 Villaview Roa<, at Neff 692-1172 T.K. General Contractors, l^Ct Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo streh®' »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavba Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciram0-Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe« - Vprašajte za brezplačen predračun! - 831-6430 - Kanadska Domovina Otmar Mauser: Dr. Peter Urbanc - Obisk papeža Janeza Pavla II. v Kanadi TORONTO, Ont. - Sv. oče Janez Pavel II. je v petek zvečer, 21- septembra, zaključil svoj 12-dnevni pastoralni obisk v Kanadi. Ta zgodovinski obisk je bil zanj in za Kanadčane nekaj posebnega. Povsod so ga v krajih, ki jih je obiskal, mno-ftce navdušeno pozdravljale. Četudi so Kanadčani poznani kot hladni ljudje, ki se ne navdušijo hitro za to ali ono, so se to pot izkazali vredni edinstvenega dogodka, ki so ga dožive-k V svoji sredi so pozdravili Kristusovega namestnika na Zenilji, papeža Janeza Pavla CfiC-televizija je vse dni niegovega obiska prenašala iz faznih krajev papeževe slovesne maše, krasno petje velikanskih pevskih zborov, nje-8°* * * * ve pridige in govore, ter ne-Pfegledne množice vernih in nevernih, ki so se zbirale ob °Karjih, posebej zgrajenih v Pfostrani naravi. Kako mogočen je bil pogled *Ja te lepe oltarje, na vrste kar-dtnaiov in škofov v belih oblakih, na stotine duhovnikov, Pfav tako oblečenih v belo, in na morje ljudstva, zbranega k SVet' daritvi. Težko je z besedo °Pisati občutke takega doži-^fja. Presega vse meje člove-e8a razuma in prehaja v du-°vni svet, ki je odmaknjen od Paše vsakdanjosti in tako za-°ni popolnoma novo obliko ,n skrivnostno globino. V srcu k duši je, na zunaj pa se izraža v nenadnem navdušenju in Pojasnjenem ganotju, ki ob-Ja,Pe človeka. 80 bdi Pfizofi. Se je papež srečal z ljudmi, °sebej z otroki, z bolniki in s $r{ Njenimi. Njegova pri-4 Post in ljubezen sta nemu- žo?8 0sv°jiia srca vseb nav* ]. 'b Pri teh srečanjih in onih, QejSo Jih gledali na televiziji. valci komentatorje in poroče-lr e na televiziji so prevzeli je^utki, ko je ta sveti mož ob- in poljuboval otroke, ?°2al in bolj polagal roko na glave sk in pohabljenih, sti-Val tlso^e rC)k. ki so se stego- lako ^r0t' n->emu- ^se je bil° in Pfisrčno, tako spontano .ju^s v znaku Kristusove je t(^zPi- Vsak je to čutil, vsak (j0j. videl, vsak je to globoko Zlvljal. Od bec Prvega dne, ko je v Que- ^dn' 'ZStoPil iz ietala> in do Ott Je.8a trenutka, ko se je v z0r.avvi Poslovil, so se taki pri-ko (jVSa*C ^an ponavljali. Koli-Pio{- Vne energije in telesne r°di POseduje ta sveti mož, po ^$ih Po^ak’ ki je v najtežjih Zg0. svetovne in Cerkvene Pet . 0viPe zasedel prestol sv. fqs' v Kirnu. Saj v vsem tem Pol Sv°jega obiska nikoli ni teles nobene duševne in Vse]a.e utrujenosti ali nevolje. Prjj J iP za vsakega je imel ibe Sniehljaj, besedo'tola- 1 vzpodbude. Zares po- božen in svetniški človek, kar so tudi množice takoj začutile in spoznale. V Torontu Sv. oče je prišel v Toronto v petek, 14. septembra, potem ko je obiskal vzhodne kanadske province, tamkajšnje centre in božjepotne cerkve, srečal ribiče v vasi Fiat Rock v Newfoundlandu in blagoslovil njihove ribiške ladje, pozdravil in navdušil otrok od 8-12 let starosti v baziliki Notre Dame v Montrealu in v istem mestu na olimpijskem stadionu govoril 70.000 zbranih mladih fantov in deklet, študentov, ki so mu pripravili burno ovacijo in nastopili z dobro pripravljenimi simboličnimi plesi o stvarjanju sveta, o Adamu in Evi, Kajnu in Abelu, o izgonu upornih angelov ter posledice, ki jih še danes okušamo v boju med dobrim in zlom in vse trpljenje tuzemskega življenja, ki ga prinesejo vojske, lakota in naravne nesreče, ter strah pred bodočnostjo, kateri grozi atomsko uničenje. Papež je z zanimanjem sledil izvajanju mladih ljudi in jih potem v svojem nagovoru pozval k višjim idealom, da bi razvili svoje talente in jih potem rabili v prid vsega človeštva. Prosil jih je, naj bi spoštovali svoje predstojne, tako pri cerkveni kot svetni oblasti; naj opustijo mamila in predzakonsko seksualnost ter alkohol, ker vso to človeku jemlje njegovo dostojanstvo in zdravje. Klical jih je k večji gorečnosti v veri do Kristusa, ki je edini, ki jim v mladostni nejasnosti, težavah in strahu pred bodočnostjo lahko da notranji mir in smisel njihovemu življenju. V tem smislu jim je papež govoril z očetovsko dobroto in milino, kar so mladi ljudje z navdušenim ploskanjem sprejeli. 70.000 mladih grl mu je v slovo še zapelo. Tako je papež po takih globoko čustvenih srečanjih prišel v Toronto. Na torontskem le-' tališču so ga sprejeli cerkveni, provincialni in mestni dostojanstveniki in vrsta drugih odličnikov javnega življenja v Ontariju in Torontu. Z letališča se je odpeljal proti mestu v zanj posebej zgrajenem tako imenovanem »Popemobilu«, obdan od vseh strani z nepre-bitnim steklom za boljši razgled, ter v spremstvu varnostnih organov in televizijskih kamer. Vozil se je vzdolž Avenue Road, ki s severne strani mesta vodi naravnost v srce Toronta, mimo ontarijskega parlamenta do mestne hiše. Na obeh straneh ceste se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo veliko ljudi, med njimi tudi skupine v slikovitih narodnih nošah in z zastavami iz vseh delov sveta. Tudi Slovenci so bili zastopani in močna skupina Hrvatov. Vso pot do mestne hiše so ga množice navdušeno pozdravljale. Pred mestno hišo ga je sprejel župan mesta Toronta Arthur Eggleton in njegova žena ter 3000 povabljenih gostov. Sledila je krajša ceremonija, kjer je papež Janez Pavel II. prižgal večni ogenj v »Vrtu za mir«. Od tam se je v spremstvu torontskega nadškofa kardinala Emmeta Carterja odpeljal v katoliško katedralo sv. Mihaela, kjer so bili že zbrani številni škofje, med njimi tudi naš ožji rojak dr. Lojze Ambrožič, ter polna cerkev katoliške duhovščine iz Toronta ter ostalega Ontarija. 1.200 duhovnikom je spregovoril resno besedo o njihovem poslanstvu, o duhovnem očetovstvu, ki je podobno zakonskemu očetovstvu, le s to razliko, da so njihovi otroci vsi člani župnijskega občestva in je zato celibat potreben in priporočljiv. Z razumevanjem je vzel na znanje, da se v svojem poklicu velikokrat počutijo osamljene, zapostavljene in dostikrat duševno in telesno izčrpane. Spomnil jih je na Kristusovo trpljenje, h kateremu naj se v molitvah zatekajo po tolažbo in pomoč. Pred odhodom iz katedrale se je rokoval z vsemi škofi in med spontanim ploskanjem duhovščine tudi z duhovniki, ki so stali ob robeh klopi, mu poljubovali papeški prstan in mu izrazili to ali ono osebno prošnjo. Pred katedralo je bila zbrana velika množica ljudi, ki ga je spet navdušeno pozdravljala, dokler se ni umaknil v župnišče na majhen prigrizek in kratek počitek. Program njegovega obiska pa je bil tako zgoščen, da ni imel veliko časa za počitek. Kmalu je bil spet v svojem »Popemobilu« in se peljal proti anglikanski katedrali sv. Pavla, kjer so ga čakali številni predstavniki vseh različnih Cerkva v Kanadi, med njimi tudi budisti, muslimani ter drugih verstev. To zgodovinsko srečanje papeža Janeza Pavla II. s predstavniki 34 ver in denominacij je gotovo silno važen korak za bodočnost ekumenskega gibanja. Tudi v svojem govoru je klical kristjane k združenju in priporočal, naj moderna znanost služi zboljšanju človeških razmer, ne pa da de-humanizira družbo. Še isti večer je papež Janez Pavel II. verjetno doživel najbolj čustveno srečanje na svojem obisku v Kanadi. Na Rojaki! Oglašujte v Ameriški Domovini! DRAGA 1984 TORONTO, Ont. - Obisk je bil kakih 200 udeležencev vsakokrat (31. avg. ter 1. in 2. septembra, ur.). Večina iz Primorske, dokaj iz matične Slovenije, običajni Koroški kontingent, izseljencev manj in še ti večinoma iz Evrope. Letos ni bilo italijanskih javnih zastopnikov in seveda nič slovenskih, bilo pa je nekaj zastopnikov tiska in TV iz vseh taborov. Predavanje »Domovina, kje si« odsotnega prof. Jožeta Velikonje je prebral v petek, 31. avgusta, dr. M. Kravos. (To predavanje objavljamo v odlomkih vsak torek. Glejte str. 7. op. ur.). Ob predstavitvi predavatelja se je omenilo nasilno smrt očeta dne 25: junija 1945. Neka Ljubljančanka je po predavanju povsem mirno in javno povedala, da ji je bivši državni tožilec povedal, da je bil to pravosodni umor diktiran od vrha. Predavanje je analiziralo današnje stanje asimilacijskega procesa med izseljenci. Čutil se je neki pesimizem, da se asimilacijski proces ne bo dal ustaviti. Za želeti bi bilo ustvariti večjo povezanost med izseljenci, ustvariti nek kulturni izseljenski center, in celo neko skupno informativno glasilo. torontskem CNE stadionu ga je namreč pričakalo okrog 60.000 Poljakov, njegovih rojakov, ki so prišli za to priliko v Toronto od vseh krajev, tudi iz New Yorka, Pennsylvanije, Michigana in drugod. V narodnih nošah, z zastavami in banderi, z napisi vseh vrst, stari in mladi so dali duška svoji narodni in verski zavesti, ko je papež prišel na stadion. Solze so prosto tekle v navalu navdušenja in neizmernega veselja, saj je bil to sin poljske zemlje, sin, ki razume trpljenje svoje domovine in razume njih, ki težijo po svobodi, onih doma in v tujini. Zapeli so mu v pozdrav in zaplesali, prinesli darila in ko je govoril, jim je govoril o solidarnosti, o dostojanstvu delavcev in svobodi. Govoril jim je o živem Bogu in Njegovem Sinu, katerega naj se oklepajo. V pozni uri že in po 14-urnem dnevu, ki je bil za njim, je še svoje Poljake vodil v petju stare poljske pesmi, ki so jo znali stari in mladi. Njegov močan glas je po zvočnikih grmel kot glas preroka, in petja in navdušenja kar ni moglo biti konec. Končno se jim je opravičil, da imajo organizatorji zanj pripravljen dolg program za prihodnji dan in da jih mora ubogati in iti k počitku, četudi bi rad ostal z njimi do 3h zjutraj. Odpeljal se je v spremstvu kardinala Carterja na kardinalov dom, na tako potreben počitek. (Bo še) K debati so se javili prof. Ivan Artač, prof. Janez Rotar, dr. Peter Urbanc, msgr. K. Humar in p. Ivan Tomažič. U-govarjalo se je v glavnem stališču, da bi bila izseljenska Slovenija samo podaljšek matične Slovenije. Čas nam bo prej ali slej izseljence odtujil po jeziku, toda ostala bo zavest slovenskega porekla. Dr. Humar je zastopal stališče, da je stanje bolj ugodno glede slovenske zavednosti med evropskimi izseljenci. Emigracija bi se lahko poživela z novim dotokom, ki si ga pa nihče ne želi, ker bi oslabil matični narod. Mnogo bi lahko pripomogel režim, ki pa ne bi smel zasledovati samo svojo partijsko slavo in cilje, kar odbija večino izseljencev. Glavno zanimanje je bilo za predavanje Bojana Štiha, matičnega kulturnika, z izzivalno temo: »Vprašalna pola sodobnega slovenstva«. Štih je bojevit kritik mnogih pridobitev novega časa v SRS in je še posebno močno napadel poskus novega ilirizma (skupna jedra). Štih je ostro kritiziral današnji slovenski položaj. Odklonil je potrošniško miselnost, degradirani socializem in vsemogočno zavist, ki vlada in drži Slovenijo pri življenju. Močno je kritiziral stalinizem, proti kateremu se je SFRJ tako uspešno uprla in ki je bil kriv toliko gorja v začetni fazi zmagovite revolucije. Višek kritike je bil v stavku: »Tako hudo kot danes ni bilo še nikoli v Sloveniji.« V isti sapi pa je predavatelj hvaljl Kardelja in njegove spise pod psevdonimom »Sperans«. Kot edino medvojno možnost je povzdignil NOB in kot idealist predvojnega časa je izpovedal svoj credo socializmu. Še vedno veruje v socializem kot najboljši garant za svobodo človeka, zvestobo narodu, za povezavo brez meja med narodi. Nikakor ne vzame socializma kot sinonim za revščino, družbena lastnine produkcijskih sredstev pa mu ostane svetinja. V debati, ki je sledila, ni bilo težko ovreči pretirano previdnost predavatelja, ko se je postavil na nemogočo pozicijo zagovarjati ideološko slovenski socializem, katerega rezultat pa je sam strašno kritiziral. NOB se je postavilo na pravo mesto in novo je bilo za občinstvo dejstvo, da smo Koroško izgubili v glavnem radi pogodbe med Angleži in SFRJ, ki je določala umik jugoslovanske vojske do 19. maja 1945 in sicer za ceno vrnitve slovenske vojske, ki se je začela pa 24. maja 1945. V repliki je bil predavatelj Štih zmeren. Omejil seje na izjavo, da pač ne poseduje vse resnice, plediral je za modrost (Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 7. — St. Clair Rifle klub prireja pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. (Rt. 44). Pričetek ob 1. pop. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 19. - Progresivne Slovenke Amerike sponzorirajo koncert Ljubljanskega okteta v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. zvečer. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 21. - AMLA West Park pevci priredijo mini-koncert v Slovenskem domu na W. 130. cesti. Nastopajo tudi harmonikarji. Za ples igra Ron Slogar orkester. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 4. - Slovenian National Art Guild priredi razstavo in prodajo ročnih del in umetnin v Briardale Community centru, Babbit Rd. v Euclidu, 12. uri do 5. pop. 10. - Fara sv. Vida priredi svoj letni banket in program v farni dvorani. Nastopajo Kres, Fantje na vasi in Al Nowak. Pričetek ob 7. uri zvečer. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 1985 FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze-ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 24. - Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. MAREC 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Kanadska Domovina ODMEVI S PRERIJE !bo lini LETHBRIDGE, Alta. - Leto se nagiblje v jesen, polja so v večini pospravljena kot tudi vrtovi, ki so nam kar dovoljno vrnili trud s pridelki, ki jih seve obilno uživamo sveže in jih tudi vlagamo in zmrzujemo za zimsko uporabo. Celo dežja smo imeli koncem avgusta precej - celo poletje brez kaplje mokrote, ko je bila moča silno potrebna in je suša marsikje požgala žita, da so ponekod namesto žetve polja z revno letino kar podorali. Na poljih pa, kjer lahko namakajo, so bili pridelki kar zadovoljivi. Zdaj je le zaskrbljenost, kdaj in kako pojdejo pridelki v prodajo in denar. Todle je le nekaj novic. Člana naše majhne slovenske srenje Štefan in Anica Dimnik (roj. Hribar) sta v krogu številnega sorodstva praznovala 30-letnico poroke in skupnega, zadovoljnega življenja. Sta ponosna starša dvema sinovoma Leonu in Marku, ki sta oba končala univerzitetne študije in živita na svoje v Calga-ryju. Leon, resen znanstvenik, je poročen, Marko, bolj navihan veseljak, pa še »izbira«. Celi družini, zlasti Štefanu in Anici, pa iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo zdrava ubrano uživala skupno življenje. pričan, da človeka brihta ne zapusti z valčki in polkami... Seve, tudi mladima zakoncema naše najboljše želje ob nastopu skupne življenjske poti, pa tudi Lovrotu in Olgi, vsem »Tisoč sreč!« Hvala tudi >4 številnim gostom, ki so od daleč, iz Toronta, VancOA, vra in ameriškega Ohia. e * da ni bilo nikomur žal doi^ poti. X>I( Pozdrave bralcem! )ri DRAGA 1984 (nadaljevanje s 5. str.) občinstva in dejal, da mora letošnjimi tržaškimi POl mit ital braniti domovino. Naj zanimivejša pa je bila izjava - tako tipična za naše kulturnike, ki so med revolucijo radi ali neradi bili samo sredstvo za KPS -, ko je Štih dejal: »Pripravljen sem se žrtvovati, ne sprejemam pa odgovornosti.« Tu je mišljena odgovornost za grozodejstva revolucije, za kar seveda ni pravne odgovornosti za naše kulturnike, izgleda pa, da jih vznemirja moralna stran odgovornosti. V nedeljo, 2. septembra, je imel mašo škof L. Bellomi. Neverjetno, kako lepo je govoril v našem jeziku. Pravilna slovenščina s prijetnim italijanskim naglasom. Koliko bi tak škof bil vreden in koliko krivic bi preprečil, ako bi ga imeli vsaj od 1. 1941 naprej! In te dni se je naša slovenska skupina spet zbrala k veselemu dogodku. Dr. Janez Novak si je izbral brhko dekle za ženo in vsi smo bili povabljeni na domačno praznovanje tega veselega dogodka, ali po domače povedano, na ohcet. Mladi zdravnik Janez, sin Lo-vrota in Olge Novak, službuje v Edmontonu (in se specializira za očesne bolezni), kjer si bosta z ženko Kristino ustvarila stalen dom. Spoznala sta se v Ohiu, kjer je dr. Janez srečal zdravniško sestro, ki mu je zdaj postala žena. Da smo se imeli na ohceti lepo ni potrebno posebnih omemb, saj kjer je zbrana vesela slovenska družina in je polno poskočne muzike, je navadno vse potegnjeno v veselo razpoloženje. In kot veste, Slovenci nismo leseni! Tako veselo in prijetno je bilo, da so še nas »ne več hudo mladih« zasrbeli podplati in smo podlegli vabi ubrane muzike in odbrenkali kar precej valčkov in polk. Veselo je bilo gledati razigrane in nasmejane obraze svatov in kar nekako težka je ločitev, ko utihnejo godci in moraš domov. Ko sem kasno čez polnoč doma slačil preznojeno srajco, sem se spomnil moje pokojne mame, ki bi mi, če bi me videla, tudi topot, kot mnogokrat v mladih letih, spet prav umirjeno dejala: »Čim bolj si star, bolj si neumen.« Bo res tako, čeprav sem pre- ti. Na dan je prišlo, da je to v glavnem var J družbe. Vendarle se je 50 klo za politični ^ 21 za enostrankarski s Urn 54% jih je bilo za sloven ,Vet samostojni nastop >n vključitev v druge stra KP dela 6 aktivistov, Ji* za slovensko stranko. Jnij se manj zanimajo za p udj Večina postavlja kot ^ '°s Prof Niko Prijatelj iz Ljubljane je imel predavanje »Med vero in nevero«. Kot nekatoli-čan je prepričljivo izpovedal vero v mirno sožitje vernih in nevernih. Zadevo pa ni prenesel na konkretni primer zatiranih slovenskih vernikov v SRS in kako tam na bojnem polju ta svoj credo pokaže v dejanjih. V debato so posegli dr. A. Stres, nedvomno največja avtoriteta na tem polju, ki je povedal, da dostop do vere ni edino potom analitične metodologije nego do žive vere se pride preko dejstev vere, upanja in ljubezni. Prof. A. Capuder je zastopal samo znanstveni pristop, ki Boga ne dokaže. Prof. A. Rebula, ki je poudaril svoje osebno verovanje, je pa prišel do čudnega zaključka, češ, da dvomi v vrednost Kristusa, ko se vendar po njem ni nič spremenilo. Pri tem je omenil Borgijce, to zadnjo modo slovenske televizije, zakulisno diplomacijo Vatikana, še posebej med obema vojnama. Predavatelj je označil Rebulo kot religioznega nadarjenca. Zadnji je bil dr. V. Inzko, Korošec, ki je predlagal za Drago, da vključi v bodoče teme evropskega in svetovnega koncepta. Domače versko stanje pa je Inzko ironično in zelo bistro označil ko »rahla kontura dialoga med Cerkvijo in režimom«. Zadnje »Ključno vprašanje slovenstva v očeh mlade zamejske generacije« se je vršilo v obliki okrogle mize. Diskusijo je vodil dr. Emidij Susie in osnova je bila anketa med 74 noVSrnaroa„os.»k vo ,neslo, dočin. koma P J«, vo mesiu, j* vica maturantov 3e v®r k0/tl dno k maši jih ho* k0> 9%. Velik vpliv režima^le, indiferentnost se dJh da je 21 najbolj S Tita, 15 Gandhija, 7 K V in 6 Marxa. Celotna sl*3 > t mladino kot narodno za J Hv politično nekje v sred , v in moralno pa slabo. Debata se ni razvne 3-^, B. Pahor je ^ šno masovno manife h Gorici in je poudan P enotnega foruma l3 S* m||j ji stranke, ki bi bila za levico, sredino i ,Jtlj Začuda ni bilo repl ’piiK vendar Slovens a . oV|^ stranka, ki točno \ Pahorjevi zahtevi moijcv.—— ieZa{$|, Letošnja Draga s pod mučnim y,us0^e pr^in venske mazaške a j Italijo. Slovenske ^ pomazane z ges ki;ukaSj SC Slovencem« 1° s.vanesH pomazane z geM' kijUkaSj SC Slovencem« m 5. va ne 71« križi. Začuda, za čaj med obema vojt G. Sergij Pah° J^bil0^ leto. ko bo " spejifO)t drugo leto slavila 2< delovanja SIM*"*0 ^ ;• Nova Grata gao' TORONTO, OnL' p0St^ lepših svetišč jedili, 1320 na Kosov ^ Kosovo, ki je ie odseliti se pred 7) (Dalje na so- ^of. dr. Jože Velikonja kje, domovina, si? III. " Morda nam je lahko v tola-' °> da bo problem kmalu iz-. ’ k® bodo pomrli vsi tisti, r rih° V SVCtU 's*ca*‘ sv°bodno :<4 Un° za svoje ustvarjanje. e a v^k6 uso^c Rude Jurče-3l|’ °jeslava Moleta, Stojana lol'?3’ ^ntona Novačana so ^,e opomin vsem, ki jim je k l0 tSrcu slovenska ustvarjal-"Iq5tel*1 za stotine drugih ni bilo prostora. Ob J*11* nanje se odmaknjeni ustvarjalci in odje-Cl sPra5ujem°, če nas še xrtln, ,e^e mecl aktivne člene kulturnega pro-ofltuli 31 vsaj v nedefinirano 1 00 občcstvo, ah so nas ^ e odpisali. te,IU^0Udarianje enotnega kul-:'1Vttut8a Prostora je za nas v ° tVe8ano tua*bdtsk ^ugos'ovanskega ^TW,.83 Prostora - zato e !Sej Jaj° pojavi, ki so bili bilf^ta* Sloveniji neznani, j' >v0 "laivejevič (Jugosla-k'iNi oaanas- Zagreb 1982) 10^> n. .n°vem jugoslovan-;a f: l(2etariatu v Sloveniji v -«ar vendar ne izpelje ttdl^lSljanja do dana- k° postaja vl°- llvVijg !!sk,b predstavnikov » Ustanovah lokal- ^ 4 9ja Vedno močnejša. Pokazal, kako hi-iVSla0Venska komponen-i in ^ Močan element v ‘ta Dren ,OCan element v ‘‘VNje ^avništvih matične ’Slovenska skupnost : 1^ ^ tu^Veniie v prihodnjih i t v tem oziru dokaj ^ftt ^ u UUItačtj t«' /''ttjj ’ kot je bila pred V ' il':5SltiuZcloMstvu velik del pri^akov ne sPreje-1 tat 'a m 2nava voditeljske-‘'iSj ^SaMeznikov in or-jjNo natlČne Slovenije - rb^kln ne.ve zanje V n kljub politične- I u bolj rezultat od- maknjenosti kot zavestnega odklona. Sprijazniti se tudi moramo z obstoječo razdrobljenostjo v zdomski Sloveniji. Kulturno in družbeno delo sicer sloni na slovenski domačnosti, a ker nenehoma vpija svoje neslovensko okolje, zato je slovenski značaj »slovenstva« drugačen v New Yorku kot je v Stockholmu, drugačen na kmetiji v Kansasu kot v bue-nosaireškem predmestju, povsem drugačen v raziskovalnem centru v Parizu kot v premogovnikih Pennsylvanije. To drugačnost moramo pač sprejeti in jo z ljubeznijo objeti, četudi nas osebno marsikdaj preseneča in tudi boli. Pred leti sem razpravljal o izseljenski identiteti, ko sem, iskal odgovor na vprašanje: »Kdo smo?« Ne le, kdo sem, marveč kdo smo kot izseljenci. Danes mi je odgovor na to vprašanje jasnejši. Izseljenci smo delčki tretje (zdomske) Slovenije, v resnici razpeti med dva, morda tri svetove, v katerih je prepletanje ustvarilo novo realnost, ki ni povsem slovenska, niti povsem neslovenska, kjer je prepletanje slovenskih in neslovenskih elementov povzročilo, da je slovenstvo v Buenos Airesu drugačno od slovenstva v Torontu, da se slovenstvo v gorah Kolorada in v kavnih plantažah Brazilije skoro ne spoznata več. Proces vživljanja v nove svetove je povsem drugačen kot proces asimilacije v zamejskih deželah. Nujen je proces vživljanja, četudi si posamezniki domišljajo, da so v sebi proces ustavili. Niso ga in ga ne morejo, še manj ga morejo pri svojih otrocih, vnukih in pravnukih. V zdomski Sloveniji kaže ta proces oblike, ki so bile doslej neopažene. Celoten kompleks kulturnih prvin, ki jih izseljenci nosijo s seboj, se krči, postaja pa čistejši in izrazitejši. Že v jeziku sledimo, kako se nam besedni zaklad krči - tega se posebno zaveda vsakdo, ki živi izven slovensko govoreče skupnosti - vendar je slovensko besedišče čistejše, jasnejše, manj obteženo s tujkami in novimi skovankami. Proces se še ojači v naslednjem rodu, posebno kjer so otroci navezani na besedni zaklad staršev in sosedov in morda slovenske sobotne šole. Zato je v zdomstvu slišati samohvalo o čisti slovenščini brez spakedrank, zato je najti krčevitost v pisni in govorjeni besedi, trmasto oklepanje besed in stavkov, ne le kot občevalno sredstvo, ampak kot simbol slovenskosti. Slovenci v svetu nimajo alternative, ob kateri bi lahko nadomestili enovrstne slovenske prvine z novimi in drugačnimi. Tudi če bi se preselili iz ene emigrantske dežele v dru- go, ali iz enega mesta v drugo, bi se s tem ne otresli neslovenskega okolja. Ta proces je povsem drugačen na sklenjenem slovenskem ozemlju doma in za mejo. Slovensko ozračje v Ljubljani je lahko zatohlo; izogneš se mu, če odideš iz Ljubljane - in ni ti treba iti daleč. Z odmikom ne izgubiš stika s slovensko kulturno realnostjo. Zame so najbližji otoki slovenske zdomske realnosti 1400 kilometrov daleč v San Frančišku. Če mi slovenskost lastnega doma ne ugaja, lahko sedem v avto in grem na pot. V dnevu ali dveh sem pri prijatelju, ki me bo slovensko ogovoril. Zato je treba razumeti, kako dragocen je za nas v zdomstvu vsak stik s slovenskim svetom. Navadno je zvezan z naporom, kajti zunanji svet ohranjanju kulturnih identitet ni naklonjen. Za vse tiste, ki bi hoteli slediti kulturnemu življenju doma in za mejami, obstajajo zapreke tudi v načinu, kako posebno matična Slovenija vrši vlogo poročanja in obveščanja. Večina slovenskega, posebno revijalnega tiska, domačega in zamejskega, je nedostopna tudi tistim, ki bi hoteli slediti vsemu kulturnemu dogajanju. Nikjer v Ameriki, severni ali južni, ni mogoče redno slediti pisanju Sodobnosti, Nove Revije, Problemov, Teorije in prakse. Naših razgledov. Družine, Zaliva, Mladike, Naše luči. Mosta, Celovškega zvona, Znamenj in ne vem, česa še. Vse te publikacije, ki naj bi posredovale kulturno dejavnost, so redkost v ameriških študijskih knjižnicah ali raziskovalnih centrih. Kljub šibkemu dinarju so privatniku težko dosegljive -ter me marsikdaj dosežejo s polletno zamudo. Toussaint Hočevar je pred leti predlagal, da bi bila za ljudi v svetu potrebna informativna revija. Do take informativne revije se niti doma, niti v zamejstvu še nismo dokopali. Rodna gruda in Naš delavec ne vršita te vloge, še najboljši posrednik je Mladika in - upajmo - Celovški zvon. Ker torej v svetu na redno tiskovno obveščanje ne moremo računati, zato smo navezani na priložnostne dobrote, ki jih dobivamo bodisi direktno, bodisi po posrednikih. Morda nas je en ducat po svetu, da si med seboj pomagamo s posredovanjem tiskanih stvari. Pisci in uredniki v matični Sloveniji bi lahko pomagali, če bi se postavili na stališče, da bralec nič ne ve o problemu, ki ga pisci obravnavajo. Kratek uvod bi zadostil. Danes je velik del Celovškega zvona nerazumljiv tudi za kulturno osveščenega slovenskega človeka v svetu. (dalje prihodnji torek) Hrvaški evharistični kongres GORICA, It. - V nedeljo, 9. septembra, je hrvaška Cerkev zaključila proslavljanje 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov z mogočnim narodnim evharističnim kongresom, ki se je v soboto popoldne odvijal v Zagrebu, naslednji dan pa v Mariji Bistrici. Pravijo, da se je tega slavja udeležilo 300.000 vernikov. Navzoči so bili tudi zastopniki oblasti. Kongresu je predsedoval kot papežev odposlanec dunajski nadškof kardinal Joseph K6-nig. Ta je tudi izročil hrvaškim škofom posebno poslanico sv. očeta, ki jo je v Mariji Bistrici prebral reški nadškof dr. Josip Pavlišič. Papež v tej poslanici, ko omenja prednike, ki so odločno branili krščanstvo, potem ko so ga sprejeli, poudarja ekumensko poslanstvo Hrvatov z besedami: »Božja Previdnost je postavila vaš narod med Zahod in Vzhod, kjer se stikajo različne kulture in ljudstva. Zadnji koncil je sprožil veliko ekumensko gibanje, ki teži k iskrenemu in odprtemu dialogu z brati kristjani, verniki nekrščanskih religij in tudi z neverujočimi. Prav v tem je vaše posebno važno poslanstvo: živite v večverski državi, v kateri so poleg vas pravoslavni in evangeličanski kristjani, muslimani in neverni. Kot katoličani ste poklicani, da v polni zavesti svoje vere, kulture in narodnosti gojite medsebojno spoštovanje, prijateljstvo in sodelovanje pri delu za skupni blagor, in to v pravem evangeljskem duhu ter po smerni- Nova Gračanica (nadaljevanje s 6. str.) band. Danes v SFRJ smo priča zopetnemu pritisku s strani Albancev na tem avtonomnem teritoriju, ko premnogi Srbi zapuščajo zemljo svojih prednikov. V tej novi tragediji srbskega naroda pa se je le pojavila neka svetloba in upanje. Srbski narod v ZDA, Kanadi in drugod po svetu se je pred komaj par leti organiziral in začel nabirati za nov srbski pravoslavni center. Blizu Chicaga se je zgradila v tem centru pristna kopija slavne Gračanice. Dne 12. avgusta 1984 se je zbralo 17.000 Srbov, da prisostvujejo posvečenju tega novega svetišča. Med gosti so bili odposlanec predsednika Ronalda Reagana, med botri pa princ Andrej Karadordevič. Ob tej priliki je bila tudi proglašena svobodna srbska pravoslavna Cerkev, povsem ločena od srbske Cerkve v SFRJ z metropolitom Irinejem na čelu. Za ta novi center se je zbralo v par letih ogromna vsota 5,5 milijona dolarjev, v glavnem od skromnih srbskih imigrantov. Samo na dan posvečenja se je nabralo nič manj kot pol milijona dolarjev. V teh dejstvih se nedvomno kaže izven-redna zvestoba Srbov do svoje Cerkve in pomembnost njene vloge za srbski narod v bodočnosti. ZU cah II. vatikanskega koncila in vaših pastirjev. Tako boste zares sinovi miru in orodje po-mirjanjana v državi.« V svoji poslanici je papež nadalje zapisal: »Ko sem danes duhovno z vami, imam tudi močno željo, da v bližnji bodočnosti obiščem to vaše svetišče in se s tem odzovem na vabilo vaše škofovske konference kakor tudi na prijazno pripravljenost državnih oblasti ter tako odpravim svoj zaželje-ni pastoralni obisk v Jugoslaviji.« Zanimivo pa je, da msgr. Pavlišič tega odlomka, ki bi gotovo v prisotnih vzbudil val navdušenja in odobravanja, ni prebral. Kaj je botrovalo tej opustitivi? Naj še omenimo, da je bilo na kongresu prisotnih pet kardinalov: poleg Kuhariča in K6-niga še Meissner iz Vzhodnega Berlina, Macharski iz Krakova in Lekai iz Budimpešte-Ostro-goma, nadalje 33 škofov in nadškofov ter nad tisoč duhovnikov. Iz Slovenije sta prišla metropolit Šuštar in oba mariborska škofa Kramberger in Smej, z njima pa okoli tisoč slovenskih vernikov. Drugi dan kongresa je v Mariji Bistrici imel glavni govor kardinal Franjo Kuharič. Podal je misel o človekovi svobodi, posebej o svobodi veroizpovedi. »Resnično svobodna je samo tista družba, v kateri vsak človek svobodno živi z Bogom,« je pribil. Nova cerkev na kraju medvojnega brezumja V nedeljo, 2. septembra, je patriarh srbske pravoslavne Cerkve German posvetil v Jasenovcu, kraju, ki leži ob izlivu Une v Savo novo cerkev, ki je tako kot prejšnja posvečena sv. Janezu Krstniku. Sezidali so jo na mestu stare, ki so jo ustaši v svoji divjosti razdejali leta 1941. Zagrebškega nadškofa kardinala Kuhariča je zastopal njegov pomožni škof Kokša, ljubljanskega nadškofa pa kanonik Ivan Merlak. Jasenovac je bil kraj, kjer je stalo veliko ustaško uničevalno taborišče in v katerem je bilo pobitih več desettisoč ljudi (nekateri govorijo tudi o stotisočih), v glavnem pravoslavnih Srbov. V njem je izgubilo življenje tudi osem slovenskih duhovnikov, ki sojih spomladi 1941 Nemci pregnali na Hrvaško. Eden izmed njih, Franc Rihar iz Dobrove pri Ljubljani je moral umreti, ker ni hotel peti Tedeuma za 14. april, dan ustanovitve t.i. Ne-zavisne države Hrvatske. V govoru, ki ga je imel patriarh German po končanem bogoslužju pred glavnimi cerkvenimi vrati, se je dotaknil tudi odnosov s Hrvati in dejal Srbom: »Vi živite tukaj z našimi brati Hrvati rimskokatoliške vere. Burna in trpljenja polna preteklost nas je tu pomešala in usmerila v skupno življenje. Jasenovac naj bi bil velik in vedno zgovoren opomin, da morata biti ljubezen in (dalje na str. 8) SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE i ANDREJ KOBAL (nadaljevanje) Reginald me je predstavil nadzorniku za misijonsko šolstvo. Ta je svetoval, naj takoj vložim prošnjo za vpis, da bi zagotovil vstop v srednjo šolo konec pomladi, ko se začne šolsko leto. Mussouri, kjer je šola, je tako visoko vrh Himalajskega predgorja, da se letne počitnice začno pred božičem in se nato pouk vrši poletne mesece. Kraj je pozimi zaradi snega in plazov nedostopen. Posvetovati se je bilo treba predvsem z družino. Nada je želela, da bi sprejel službo v Indiji, ni pa ugovarjala ponudbi za Pakistan. Mlajši sin, Danilo, se je navduševal za šolo v visokem gorovju, Mihael pa bi rajši ostal v Washingtonu, kjer je imel samo še starostno leto do podelitve diplome Friends šole. Prevladal je sklep obdržati družino skupaj in da bi se fanta ne ločila. Pred sprejemom službe je bilo treba več izvedeti o gmotnih potrebah za preživljanje v deželi. Pri odseku za Indijo in Pakistan v State Departmentu so mi vljudno šli na roko s podatki o vremenskih prilikah, o oskrbi z živežem in morebitni pomoči generalnega konzulata v Daki, či bi mi bila potrebna. Dovolili so mi celo posluževati se konzularne pošte za poročanje Gulickovemu inštitutu in za drugo osebno korespondenco. Šel sem tudi na pakistansko poslaništvo v Washingtonu. Potreben mi je bil vizum na potnem listu; zanj bi sicer prosil šele po sprejemu ponudbe, a hotel sem predvsem izpraševati o življenjskih prilikah in si izposoditi knjige ali kakršno koli literaturo o obstoječih vladnih upravah njih države. Poslanik Ali Khan me je osebno sprejel. Prišel je v Washington šele pred kratkim po triletnem službovanju kot poslanik v Pekingu. Odprt mož, lahkoživec po svojem kraljevskem poreklu v Bengaliji, po značaju in zgovornosti bolj primeren za trgovskega zastopnika kot opreznega diplomata. Vneto je govoril o skušnjah na Kitajskem, več hvalil kot karal, obenem mi razkazoval svoje fotografije o Maocetun-gom in Čuenlajem. Pojasnjeval je celo svoje družinske razmere. Imel je dve ženi. Prva z otroki se mu je med njegovo odsotnostjo v Pekingu odtujila, zato je poročil drugo, mlajšo in lepšo. Za prvo je v Daki zgradil majhno vilo, pa ženska, tudi kraljevskega rodu, ni več hotela živeti med svojimi ljudmi in se je preselila v London. Pokazal mi je sliko lepe vile z vrtom in stransko hišo za služinčad. Beseda je dala besedo in ne da bi ga vprašal, ali da posestvo v najem, je sam ponudil - za 150 dolarjev mesečno, plačanih njemu direktno iz ameriške banke v dolarjih. Razumljivo! S takim plačevanjem se je poslanik izognil davku za najemnino. Najel sem torej takoj, poslanik pa mi je na potni list osebno pritisnil vizum za štiri leta brezplačno. Profesor Gulick na inštitutu se je čudil. Veselilo ga je, da brez odlašanja lahko javi glavnemu sekretarju v Daki, da je dobil zaprošenega svetovalca, ter mu obenem sporočil moje ime in približen dan prihoda, konec meseca junija. »Kako ste mogli v tako kratki dobi dobiti vizum na potni list? Drugi prosilci navadno čakajo na tako dovoljenje cel mesec ali še dalj. Vi ste hiter delavec,« je pripomnil. Razložil sem mu razgovor s poslanikom in da sem že najel njegovo hišo. Inštitut mi je obljubil pripraviti in odpremiti v Dako kolikor mogoče obsežno zbirko strokovnih knjig, ki bi mi služile pri poslovanju. Ukrenili smo vse potrebno zaradi dopisovanja o rezultatu glede preiskovanja: o obstoječem poslovanju, hibah in pomanjkljivostih, o konferencah z vodstvom policijske službe, nato o priporočilih o potrebnem ali zaželenem preustroju. Na moje priporočilo je predsednik obljubil, da bo po svoji uvidevnosti izročal prepise mojih poročil tudi glavnemu uradu Mednarodne zveze policijskih šefov v Washingtonu, katere aktiven član sem že mnogo let. Telefoniral sem gospodu Leonu Zakrajšku v New York, da mi kupi štiri vozne listke prvega razreda do Dake. Ustavil bi se in presedel v druga letala v Frankfurtu, na Dunaju, v Rimu, Atenah, Carigradu, Bejrutu, Delhiju in Kalkuti. Naročilo mu je vzelo besedo. »Ti si pa res deseti brat! Kaj nimaš dovolj potovanja? In zdaj spet v tako daljne kraje!« Izpraševal pa ni, zakaj in kako. Bil je vajen mojih naročil za vozne listke. Iz New Yorka v Delhi -Uslužen znanec na vsaki postojanki Bolje rečeno prijatelj. Nič ni na potovanju po tujih krajih bolj razveseljivo, kot če te prijateljsko sprejme star tovariš ali sodelavec iz preteklih let. Obujajo se spomini in znanec kot gostitelj se potrudi biti na uslugo. Pri potovanju z družino je taka pomoč v neznanih krajih dragocena. In mi smo imeli srečo. Kjerkoli smo po dolgem potovanju pristali, smo našli prijatelja in se z njegovo pomočjo seznanili z znamenitostmi mesta in okolice. Obiski te vrste niso bili izkoriščanje starega prijateljstva. Vsak gostitelj je bil svoječasno tudi naš dobrodošel gost. In če bi bil na primer konzul ali kak drug ameriški zastopnik v Frankfurtu ali Atenah izvedel, da smo bili v mestu in mu nismo telefonirali za sestanek, bi bila zamera. Izkoristili smo torej gostoljubje v polni meri. V Frankfurtu, prvi postaji po dvanajsturnem mirnem poletu preko Atlantika, sem z letališča poklical konzula Tra-cija, s katerim sem sodeloval v vojnih letih. Imel sem že rezerviran hotel, kar mu ni bilo všeč. Protestiral je, da ima dovolj velik dom in bi se lahko pri njem nastanili za dva dni odmerjenega odmora. Pozno popoldne je poslal po nas šoferja, da bi šli k njemu večerjat. Konzulovo poslovanje ni vključevalo obveščevalne službe, dasi je bil njegov urad od nje silno prizadet in ogrožen kot tarča podtalno delujočih mrež za sovjete. Čeprav je vedel, da se poslovno ne zanimam več za špijonažo, mi je kot nekdanjemu drugu razodel težave poslovanja zaradi agentov iz vzhodnih držav Evrope. Zaposliti za njegov obsežen urad, celo za preprosta hišni-ška dela, Nemce ali ubežnike z vzhoda je kaj nevarno, tudi če se izvede preiskava, ali so prosilci zanesljivi, le kdo bo jamčil zanje. Navedel mi je celo vrsto primerov iz svojega in drugih ameriških uradov, ko se je dokazalo, da so novi uslužbenci nepošteni ali pod kontrolo obveščevalnih služb sovražnih režimov. Razložil je, da so sovjeti po Zahodni Nemčiji razvili štiri špijonažne mreže: češko, najštevilnejšo, s središčem v Miinchnu, vzhodnonemško v industrijskih centrih severa in zahoda, poljsko in rusko v raznih delih federacije. Sovjeti so vodili vse, a poročila teh mrež so šla na obveščevalne urade v Pragi, Vzhodnem Berlinu in Varšavi, od tam pa v Moskvo. (se nadaljuje) Hrvaški kongres... (nadaljevanje s 7. str.) sloga zakon našega prihodnjega skupnega življenja. Tudi ta božja hiša naj služi temu namenu... naj bo kakkor svetilnik vsem, ki prihajajo vanjo ali hodijo mimo nje, in kažipot v srečno prihodnost. Modri Salomon uči, da sovraštvo zaneti prepire, ljubezen pa vse prekrije. To svetišče naj postane kraj, kjer se bo oznanjala ljubezen, prava krščanska ljubezen, o kateri govori apostol Pavel v pismu Korinčanom.« Kat. glas (13.IX. 1984) The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. / 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President...............................Joseph J. Konrad First Vice-President.............................Ronald Zefran Second Vice-President...................... Anna Jerisha Secretary..........................Robert M. Kochevar Treasurer............................Anton J. Smrekar Recording Secretary.................... Nancy Osborne First Trustee....................................Joseph Šinkovec Second Trustee..................................Frances Kimak Third Trustee..........................Anthony Tomazin First Judicial..............................Mary Ri°la Second Judicial............................John Kovas Third Judicial.....................................Frank Topla^ Spiritual Director.......Rev. Lawrence Grom, O-F-M- Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M.D- - NAROČILNICA - Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Domovina« Združene države: _____Za eno leto - $28.00. _____Za pol leta - $ 14.00. _____Za tri mesece - 8.00. Kanada in druge dežele izven ZDA: _____Za eno leto - $40.00. Za pol leta - $25.00. _____Za tri mesece - $1 5.00. Petkova izdaja: _____$ 1 5.00 na leto v ZDA. ' . _____$20.00 na leto v Kanadi in družih deže a IME____ NASLOV PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!