"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL amerikanski Slovenec PRVI SL0VENSKI LIST V AMERIKI OEC 4 1WJ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SMtiCTCTTOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA I V CHICAGI; ZAI^DNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 3, 1943 LETNIK (VOL.) LIL Zavezniški voditelji se sestali ROOSEVELT, CHURCHILL ČANG KAJŠEK IN STALIN Kairo, Egipt. — Predsednik Roosevelt, ministerski predsednik Churchill in generalissimo Gang Kajšek so se 22. novembra zbrali v spremstvu svojih generalnih štabov ter so imeli tu izredno petdnevno posvetovanje/preden so se podali naprej, najbrž v Teheran, glavno me-'---- sto Irana (Perzije), na glavno posvetovanje s premierom Stalinom. V Kairi so se prvi trije najvišji zavezniški predstavniki sporazumeli glede načrta, kako bodo zdrobili vojaško silo Japonske ter ji pobrali vse otoke v Pacifiku in vse drugo ozemlje, kar si ga je prisvojila ali zasedla od leta 1894 naprej. Izdali so skupno izjavo, v kateri pravijo med drugim, da mora Kitajska dobiti nazaj vse ozemlje, ki ji ga je Japonska ugrabila od začetka prve svetovne vojne naprej, kakor Mančurijo, Formozo in Peskadore. Tudi Koreja mora spet postati prosta. Mrs. Čang Kajšek se je tudi udeležila zborovanj a. Nadalje je bil tam angleški zunanji mir NIKAR VSEGA NA ENO SAMO KARTO! P. Bernard Ambrožič STARO IN NOVO Naročnikom v pojasnilo Radi zalcasnelosti dostave papirja tiskamo današnjo številko samo na 4 straneh. Papirnica nas je obvestila, da bo dostavila papir najkasneje do .30 novembra, pa ga še do danes nI Zamuda mora biti na železnici, ker zdaj v vojnem času ima prednost vojni promet. To današnje prikrajšanje za dve strani ( bomo nadomestili prihodnje tedne, ko prejmemo papir za večji obseg lista. VOJNA IN SOCIALNA ZA-ŠČITA GLAVNI PLATFORMI DEMOKRATSKE STRANKE Washington, D. C. — Predsednik narodnega odbora demokratske stranke Frank C*. Walker je v svojem govoru na radiu očrtal glavne točke, na katerih bo demokratska stranka vodila svojo volilno kampanjo prihodnje leto. Walker naglasa, da bo demokratska stranka apelirala na volilce za zaupnico in za neomajano zvestobo do svojega vrhovnega poveljnika predsednika Roosevelta. Osebne Spore je trelTa pozabiti, kampanja bo morala sloneti na dobrem razumu in patriotizmu. Rooseveltova administracija je dala narodu občudovanja vredno vodstvo v teh kritičnih časih, doma pa socialno zaščito, od katere ima korist ves narod. O-pazovalci smatrajo to Walker-jevo izjavo za napoved kandi-dacije za četrti termin. -o- ELMER DAVIS SE HUDUJE NA REUTERJEVO POROČE-VALNO DRUŽBO Washington, D. C. — Elmer Davis, direktor vojnega informacijskega urada se huduje na Reuterjevo poročevalsko družbo v Angliji, ki je objavila vest o sestanku _ med Churchillom, Rooseveltom in Cang Kajškom v Kairo. In da so zdaj vsi na potu v Iran, kjer bo sestanek med omenjenimi tremi in Stalinom. Ako sestanka ni bilo, so novico kar sami skovali. Če je bil, bi morali z vestjo počakati, da bi bila ob istem času povsod objavljena. V vsakem slučaju je tak način grajanja vreden, meni Davis. ■ Tttoclstj« stars piramid« pri Giseh gUdajo na modsrao svtomobikko csslo ob sroj«m Tzx^oiju ter na Mena House vrtove v ospredju. Bttzn tega kraja to te dni Rooteveli, Churchill in Čang Kajšek da m bodo s vso silo vrgli na Japonsko. - AMERIŠKI LETALCI BOMBARDIRALI REKO London, Anglija. — Zadnje dni so partizani dobili pomoč, ko so aeroplani Liberatorji od ameriških letalskih sil v severozahodni Afriki bombardirali Reko, ki se šteje za tretje največje italijansko pristanišče in najvažnejše središče za Nemce, odkoder zalagajo svoja balkanska '"" vojna pozorišča. Iz Reke vodijo železniške proge v severno Italijo (zapadno Slovenijo), kjer se velike gerilske skupine bije-jo z Nemci, in doli po Balkanu. Tito, ki se je njegovim četam baje pridružila tudi beneška divizija in ostanki dveh drugih italijanskih divizij (mogoče gre tukaj največ ali edino za prejšnje vojake v italijanski vojski, ki so jih Italijani nabrali na slovenskem in hrvatskem ozemlju!), poroča, da je po bridkem bojevanju zopet *za-vzel Vareš, industrijsko središče 25 milj severno od Sarajeva; partizani so ta kraj v zadnjih treh mesecih že drugič izvili nazijem iz krempljev. Hudi boji se vrše v Macedoniji in v hrvatskem Primorju. Nemci so izgubili precej svojih v Sloveni- TUDI REPUBLIKANCI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLIL-NO BORBO Washington, D. C. — Alfred M. Landon, ki je kandidiral leta 1936 za predsednika na republikanskem tiketu, je imel ta teden govor pred skupino novoizvoljenih kongresnikov, ki so organizirani v takoimenova-nem "78 klubu". Landon je j povdarjal, da je glede demokratskih namenov težko kaj izjavljati, ker nihče ne ve, kakšno zunanjo politiko zavzema zdaj ta dežela. Od Landona so pričakovali« da bo udaril po Willkieju, ki skuša na vse načine pridobiti popularnost za zopetno nominacijo na republikanskem tiketu. Tega pa ni storil in mu to nekateri, ki sovražijo Willkieja, zamerijo. Chica-ški takozvani izolacistični republikanci zagovarjajo staro republikansko politiko, da je treba gledati le za lastno brado, drugo pa ne, pa skušajo zainteresirati svoje pristaše za Roberta McCormicka, izdajatelja chicaške Tribune. Kaj prida uspeha bodo težko imeli. -o- GENERAL CARTROUX ALŽIRU Alžir, Afrika. — Francoski administrator mandata v Leba-nonir, general Georges Car-troux, je dospel v Alžir, da poroča francoskemu narodnemu odboru o ureditvi spora med lebanonsko vlado in francoskimi oblastmi. Kako so spor poravnali, podrobno še ni znano. V ČEŠKO-RUSKI POGODBI JE MESTO TUDI ZA POLJAKE London, Anglija--Pogodba, ki so je te dni sklenili predstavniki Češke in Sovjetske Rusije, je proglašena kot barikada proti nemškemu prodiranju na vzhod — "Drang nach Osten". Za enkrat je pogodba sklenjena za dobo 20 let, ki se bo pa obnavljala in lahko spreminjala' po potrebah časa v vsaki dobi. Pogodba bo uradno podpisana enkrat te dni in o njej sta obveščeni angleška in ameriška vlada. Natančna vsebina pa bo najbrže objavljena po sestanku "treh velikih" — Churchilla, Roosevelta in Stalina, ki če se že ne vrši, se pa bo vršil v kratkem. Ta pogodba določa v svojem tekstu, da se pogodbi lahko pri- DEPOZIT NA STEKLENICE * Chicago, 111. — Mlekarne v Chicagi in okolici so odredile, da morajo tisti, ki kupijo steklenico mleka v trgovini, plačati depozit 2c na vsako steklenico, to pa zato, ker se pogubi preveč steklenic. le evropske države, ali da bi se skušala vmešavati v notranje zadeve narodov. Pogodba je le čisto striktnega obrambnega značaja proti nemškemu prodiranju proti vzhodu. Čehi so se v tej borbi za svoj obstanek nekaj naučili, namreč, da slovanske male države morejo pričakovati kake resnične pomoči in zaščite le od velike slovanske matere Rusije. Zapad se je z njimi samo igral, kar žalostno.priča znani mona-kovski dogodek. NOVI B IN C KUPONI ZA GASOLIN Chicago, 111. — OPA urad je izdal z 1. decembrom nove B in C kupone za gasolin, za katere se bo dobilo za vsakega po 5 galonov gasolina. Kuponi A pa ostanejo pri svoji stari veljavi za 3 galone vsak. B in C kuponi imajo' sicer večjo veljavo, a jih bodo strankam izdali toliko manj, da bo dovoljena količina gasolina ista kot prej. ŠTEV. (NO.) 159 KUPUJTE VOJNE BOMDEI nister Anthony Eden in cela vrsta drugih najvišjih angleških diplomatov in poveljujočih generalov. Prav tako so bili na konferenci ameriški poslaniki za Anglijo, Rusijo in Turčijo poleg drugih predsednikovih svetovalcev in vrhovnih vojaških poveljnikov, kakor admirala King in Leahy ter generali Marshall, Eisenhower, Somervell, Arnold, Stilwell in Strate-meyer; generala McArthurja ni bilo zraven. Kraj, kjer se je predhodna konferenca vršila, je bil krog in krog strogo zastražen z močno vojaško posadko. Poročevalci vseh pet dni niso mogli do nobene važnejše osebe na konferenci. In Washington molči kakor zid. ji in Hrvatski, pač pa se jim je posrečilo vzeti otok Uljan, nekaj milj od severnega dalmatinskega obrežja, kjer bi bila tudi ena lepih prilik za zavezniško invazijo. Iz italijanske fronte ni posebnih novic. Na Pacifiku so Amerikanci zasedli Gilbertske otoke; pri tem je izgubilo življenje 1,092 ameriških fantov, 2,680 je bilo pa ranjenih; največ marinov. Na vseh ruskih frontah se morajo naziji umikati, le na eni črti, v smeri proti Kievu, imajo nekaj uspeha in se jim je za 2i-tomirjem posrečilo zavzeti naslednje strategično železniško križišče, Korosten; drugo poročilo pravi, da so ga Rusi deloma že vzeli nazaj. družijo sosedne države Čeho-slovaške in Rusije, ki niso zdaj povezane v sodelovanju z Nemčijo. Tako torej pride v to kategorijo med prvimi Poljska. Vprašanje je, ali se bodo Poljaki te prilike poslužili in bodo s zaupanjem sprejeli ponu-deno roko. Vest omenja, da pogodba ne vsebuje nikjer kakega znaka, da bo Rusija skušala po vojni sovjetizirati kake ma- KRIŽEM SVETA — Montreal, Kanada. — A-meriški takoimenovani "Liberator" bombnik je te dni napravil pot iz Montreala, Kanada, v Anglijo v 11 urah in 35 minutah, kar je rekord v tem oziru. ■ Prejšnji rekord je bil 11 ur in! 57 minut, ki ga je doseglo neko j angleško letalo. Razdalja, ki jo! je preletel bombnik, je 3,100 milj. — London, Anglija. — V angleškem parlamentu bo prišlo pri prihodnjem zasedanju do debate glede oprostitve bivšega angleškega fašističnega voditelja Sira Oswalda Mosleya. Iz slučaja kujejo razne stranke političen kapital in predbaciva-jo narodni vladi, da ščiti fašistično nagnjene ljudi.~ — Stockholm, Švedska. — Nazijske okupacijske oblasti so na univerzi v Oslo na Norveškem aretirale 1200 dijakov in jvseučeliščnikov, omenjajo poročila. Odvedli so jih v interna-cijska taborišča v Nemčijo. Od 1500 dijakov in vseučeliščnikov so.jih pustili le 300, tiste, ki baje soglašajo s kvizlingško vlado. — Ankara, Turčija. — Ameriški poslanik pri turški vladi, Lawrence A. Steinhardt, je bil odsoten skoro ves teden iz svojega poslaniškega urada. Politični opazovalci so mnenja, da se je moral muditi nekje na tajnem sestanku, najbrže na sestanku med Churchillom in Rooseveltom, o katerem se zadnje dni mnogo šepeta. — Kairo, Egipt. — Poročila iz Balkana omenjajo, da bolgarske oblasti izpraznujejo prestolno mesto Sofijo. Več kakor 25,000 ljudi je že odšlo iz mesta v bolj varne kraje. Iz-praznjevanje se stalno nadaljuje. Bolgari pričakujejo hudih zračnih napadov na Sofijo. Ni en sam razlog, mnogo jih je, zakaj je med nami mnenje 0 vrednosti partizanstva zelo razdeljeno. Glede nas katoličanov na primer pravi Mr. Mo-! lek, da smo zoper partizane ra- 1 di vere, on pa gleda na stvar s popolnoma drugega vidika. Ne j bomo tajili, da smo TUDI z verskega stališča zoper partizane. | Na drugi strani je pa treba priznati, da se z naše strani poudarjajo v enaki meri tudi vsi drugi razlogi, kateri narekuje-: jo uredniku Prosvete njegovo taktiko. Poglavitna nevarnost, ki jo vidimo v izključnem zidanju bodočnosti za Slovenijo (in vso Jugoslavijo) na podlago partizanstva, je pa v tem, da to gibanje postavlja vse na eno samo karto — na Rusijo! Bolj stvarno rečeno: na Stalina! Kaj hočete, Stalin bo odločil in vse prizadevanje s katerekoli; strani je bob v steno! Atf ni! bolj pametno^da ae lepo poda- j mo in računamo z dejstvi? Alif ni bolje, da se sprijaznimo s"< Stalinom kot da mu pademo lepega dne v roke kot njegovi nasprotniki? Če bomo mogli pokazati, da smo bili ves čas ž njim, se bomo lahko razgovar-jali ž njim . . . Ako ne, bo govoril samo on, nam bodo p"a usta zamašena! Tako nas skušajo prepričati in nas pregovoriti, da molčimo o vsem in pozabimo na vse, kar se ne zlaga z našimi prejšnjimi mislimi in izjavami. Na podlagi takih razmišljanj naj zavržemo resolucije Slovenskega kongresa, pustimo SANS pri miru, ko je stopil na pot popolnoma mimo Kongresa, in zraven še podpremo vse, kar dela neki Jugoslovanski odbor pod Adamičevimi inspiracijami. Pomagajmo naj, da se naredi končni prelom z vso preteklostjo, ne samo z jugoslovansko vlado, ampak tudi z jugoslovanstvom sploh, posebej pa s srbskim narodom, razen kar je med njim komu-' nistov. Nam se zdi ta zahteva zelo nevarna igra. In to s popolnoma praktičnega, če hočete, o-portunističnega stališča. In bo-1 mo vzeli za zgled samo eno I vprašanje — vprašanje Zedi-njene Slovenije. To se pravi, glede pridobitve Prhnorja in Korotana. Slovenci doma in po svetu vidijo v rešitvi ali nere-šitvi tega vprašanja ali zmago ali poraz v tej strašni vojni. V tem smo vendar še vedno vsi edini. Ako bi bilo že ugotovljeno, da bo Stalin — kar je danes pač isto ko Rusija — vzel vse do Trsta, potem bi bilo res kaj verjetno, da bi zahteval prav vse slovensko ozemlje tam okoli do zadnjega kotička. Toda igrati samo na to karto, je pač še mnogo prenevarno. Tisti, ki igrajo samo na to karto in nanjo vse stavijo, se imenujejo idealiste. Lepo! Toda ves svet ve, da je Stalin pred vsem "realist". To se pravi, on zbira karte sproti, kakor kažejo razmere, in nikoli ne igra le na eno. Zmerom jih ima v roki po več. Trdijo in pišejo, da je doslej EDINA Rusija že priznala Pri-morje Jugoslaviji. Saj ni res! Nobene tozadevne izjave Stalinove ne morejo navesti. In še enkrat: Danes je Rusija — Stalin! Nasprotno pa vemo kaj dobro, da je moskovska konferenca, ki ji je bil gonilna sila Stalin, izjavila, da se vprašanje meja odloži za čas po vojni. To velja brez dvoma tudi za Slovenijo. Pa naj bo tako, pravite, tudi i po vojni bo odločal Stalin. Morda bo. Toda tudi takrat bo odločal — realistično! Mi brez vsakega pomišljanja želimo Rusiji in Stalinu popolno zmago nad nacizmom, toda prav nič manj je ne želimo Ameriki in celo Angliji! Mi celo mislimo, da MORA biti končna zmaga skupna, zakaj drugače se bo začela Amerika spraševati, poče-mu se je spuščala v vojno v Ev-ima biti sraagn samo enostranska. Iz takega popra-ševanja bi utegnili nastati neljubi zapletljaji, katere bo Stalin kot realist prav gotovo videl naprej. In njegov realizem mu bo narekoval, naj jih rajši naprej prepreči ko da bi jih moral pozneje ne brez sitnosti poravnati. Realistično usmerjenje torej utegne Stalina pripraviti do tega, da bo po končani vojni vse kaj drugega ko — Rusija do Trsta! In v takem položaju se bo pojavilo vse polno zvijačnih sil, ki bodo posegle vmes in posegale po našem Primorju ter Korotanu. Na kakega Sforzo smo vsi divji, to je in ostane, toda on se za našo divjost ne bo zmenil, pač pa koval svoje na-, črte naprej. Nič se ne pomaga jeziti na Washington, da mu je dal dovoljenje za povratek v Italijo. Dedec je danes tam in igra vlogo! Spravite ga s poti, če ga morete! In kdo od nas je za kako Avstrijo? Toda pojavila se je na obzorju ravno na moskovski konferenci, kar smo pač najmanj pričakovali. O, Stalin je realist! Toda če Avstrija pride, bo morala imeti življenjsko možnost. Avstrijci bodo po večini trdili, da brez Korotana te možnosti nima. Za svoje škodo-vanje nacizmu, ce bo res kaj tega škodovanja, bodo zahtevali plačilo! Enako Lahi. Imel sem v New Yorku precej stikov s temi "svobodnimi" Italijani in Avstrijci, pa vem, kako so spretni in prefrigani. Nikar ne mislite, da nam zadostuje samo kak Adamič z vsem, kar zastopa, da rešuje naše primorsko vprašanje, vse druge mostove pa lahko z mirno vestjo požgemo za seboj. V angleški knjigi, ki opisuje plebiscite po prvi svetovni vojni in je edina avtoriteta v tem pogledu pred svetom, pravi brez ovinkov, da je bil koroški plebiscit izgubljen največ zato, ker se Ljubljana in Belgrad nista v enaki meri potegovala za '(Dalje na 4. strani). Stran 2 AMERIKAN3KI SLOVENEC Petek, 3. decembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Sloven* \ lift v Ameriki, ■ Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja rnk torek in paiak. Issued •▼•ry Tuesday and Friday« Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urednišjtva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročninat .. Subscription: Za celo leto __ _____$4.00 For one year------.$4.00 Za poi leta 2.00 For half a year---2.00 Za četrt leta ________ 1.25 For three months ---1-25 Za Chicago. Kanadb In Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year----44.50 Za pol leta _ 2.25 For half a year---2.25 Za četrt leta -________ " .....- 1.50 For three months----150 Dopisniki so prosenL da dopis« pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure p redno je list zaključen. Za torkovo ilevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. v. ————————— POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ IZ ZMEŠNJAVE V ZMEŠNJAVO Evropske države in narodi so po zadnji vojni imele velike težave na vseh raznih poljih. Vstajali so razboriti du- ! hovi, ki so mislili, da se da vsa taka težka vprašanja rešiti kar tako, kakor se s prsti poči. Taka razboriteža sta bila Hitler in Mussolini. Celo v demokratični Angliji se je pojavljal tak duh in je fašizem imel že prav močna tla. Na Ruskem pa so razboriti komunisti vladali prav po sličnem1 načinu. Hladni razum je imel pri vsem malo opraviti. Kdor ni sprejel njihove miselnosti, kakor se sprejme kaka nalezljiva bolezen, tega so začeli strojiti s palico in če še ta ni pomagala, je dokončala delo svinčeka. Prave čiste demokracije ni bilo poleg pri uvajanju novih miselnostih in njihovih načel. Ali postaneš naš, ali pa greš tja, kjer muh ni. Tako je bilo in je še pod Hitlerjem in še marsikje drugje. Narodi so se dali zakovati v diktatorstva kakor ponižne ovčke. Razboriti voditelji so zapeljali narode v zmešnjave. Marsikje je bilo tako, da je šlo kar stopnjema iz ene godlje v drugo. In kako je zdaj? Vse razdrapano. Poglejte na italijanski mr&f, kako je zbegan. Med njimi ni niti enega res kaj zmožnega idealnega voditelja. Prihajajo neki iz begunstva, a med narodom samim je ubita vsaka inicijativa, nobeno vodstvo se ne prikaže. Fašizem je počistil vse, kar je bilo zmožnega. Tako bo najbrže tudi v Nemčiji in še marsikje drugje. Mi pa govorimo tu v Ameriki: pustimo, da si narodi sami izberejo, kakoršne vlade hočejo imeti. Kdo si bo izbral, ko pa med njimi nihče izbirati ne zna,, niti ne vedo, kaj bi bilo za nje dobro. Mase same bodo kolovratile iz ene godlje v drugo. Izrabiti pa znajo priložnosti razni nepridipravi in se vsesti narodom na vratove. In to bodo nove godlje, morda še bolj tragične, kakor so bile dosedanje. To je prečrno gledano, poreče ta ali oni. Da bi le res bilo! Ampak najbrže ni. Oprostite danes Italijane, jutri se bodo klali med seboj in eden drugega dolžili, kdo je kriv, da jih je tlačil fašizem in kdo je kriv, da je v Italiji šlo vst .k vragu. Oprostite danes Francijo. Ducat zagrizenih strank bi se dvignilo. De Gaullisti bi preganjali Petainov-ce, Giraudiste in druge. Oni zopet druge. In oprostite danes n. pr. jugoslovanske narode. Kaj bi imeli? Najbolj krvavo civilno vojno. Srbi bi planili na Hrvate, slednji ha Srbe, in klali bi se za žive in mrtve. Krvave prekucije bi nastale v Rumuniji, Bolgariji in sploh vsepovsod. Črno gledano? Da bi le bile*! Iz take godlje, kakor je zdaj v Evropi, se ne da napraviti kar čez noč paradiž. Nihče ga ne bo naredil. Te težke razmere, ki so tlačile Evropo zadnjih deset let, bodo pustile za seboj strašne posledice. Narodi bodo vsestransko izčrpani, razdrapani in v takem razpoloženju bodo možnosti za marsikaj, kar si danes nihče niti malo ne predstavlja. Desetletja bo vzelo, da se bodo duhovi zopet umirili, da bo razum prišel zopet na svoje pred strasti in splošno neza-; dovoljnost in da bo razum vodil mesto razpaljenih strasti. Danes so strankarske strasti že med nami začele pre- j kipevati. Znamenja kažejo, da gre v tem oziru v prav radikalne struje. Mi smo svoječasno zmajevali z glavo, če je pametno, da se spuščamo v skupno politično delo za staro domovino in če je na mestu, da stopajo v to skupno delo na- j še podporne organizacije. Glede relifa je reč druga. Treba je pomagati bližnjemu, kadar je v sili, ne glede, kaj je bil preje. Ampak pri delu za politično bodočnost je priložnost zelo opolzka, da nastanejo vroči boji, neglede, ali jih kdo pričakuje ali ne. To je kakor kužna bolezen, ki prihaja z dihom vetra in se zagrize v kri in meso in nadaljuje s svojim uničevanjem. Opozorila ni nihče upošteval, ko pa smo vsi tako pametni in vsak vse ve! Kdo naj bi poslušal koga drugega! Stvar pa se razpleta naprej. Adamič je spisal knjigo "My Native Land". Knjiga ima dobre strani, pa tudi slabe strani. Kak diplomat jo ni pisal. Ce bi Jfc, bi iz nje marsikaj izostalo. Toda kljub nekaterim hibam bo pa knjiga tudi veliko dobrega naredila. Ce bi že drugega ne, bo že to veliko, ker bo s to knjigo Jugoslavija in z njo vred Slovenija prišla pred oči Amerike, kakor še nikoli. Pozornost na Slovenijo je vzbujena, j Kako je Slovenija predstavljena, je seveda zopet drugo vprašanje. Adamič je prišel s tem z mnogimi v konflikt. Za hibe bo moral odgovarjati sam; ker je zanje le sam odgovoren. Na shodu 14. novembra v Clevelandu pa je Adamič prestrastno nastopil. Boljše bi bilo, ko bi ne bil govoril. Tega prepričanja bo čez čas tudi sam. Priimki, ki jih je delil ministrom, kralju in drugim, mu bodo hodili v kvar.j N. pr. to, da kdo meče v obraz kralju ali predstavnikom vlade take izraze, kot pobalini, smrkavci, itd., ne imponira, in v Washingtonu, če bodo o tem informirani, bodo dobili za naprej o Adamiču čisto drugačno mnenje, kakor so ga imeli doslej. Človek v razburjenju čestokrat ustreli kozla, ki ga pozneje obžaluje. Med nami pa njegov nastop tudi ne bo pospešil slogo; ravno nasprotno bo učinkoval.' Vsega tega ni bilo prav nič treba. ^Ponavljamo, da bo takega mnenja čez čas tudi Adamič sam. SODELOVANJE SLOVENCEV; V PROGRAMU ZDRUŽENIH NARODOV Chicago, 111. Slovenski javnosti se javlja, i da se bo vršil tukaj v nedeljo j dne 12. decembra ob 2. uri po-1 poldne veliki skupni program ; Združenih narodov v Medinah Temple. Namen dneva je dvigniti zanimanje za bojno križar-ko, za katero zbirajo vsi Združeni narodi s tem, da prodajajo vojne bonde in znamke. Živahno delujejo druge narodnostne skupine. Ne bilo bi lepo, da bi Slovencev ne bilo zraven pri tej veliki akciji. Zato so povabili tudi Slovence v akcijo in Slovence bodo na ta 'dan zastopali v petetrih liarodnih nošah rojaki in rojakinje kluba "Ljubljane". V skupini narodnih noš bo tudi naš slovenski harmonikar rojak Mr. Gomilar in več drugih. Slovenci iz Chicage in iz drugih krajev so vabljeni na ta dan, da pridejo v Medinah Temple. Uživali boste vsi ob pestrih nastopih raznih narodnostnih skupin. Posebno pa boste veseli, ko boste videli nastopiti tudi svojo lastno slovensko skupino. Pridite, da se tudi Slovenci pokažemo na ta dan! Vse iskreno vabi k obilni u-deležbi Pripravljalni odbor. -o- POSTOJANKA ŠT. 8 JPO-SS Chicago, 111. V združenju je moč. To se je posebno dob'ro izkazalo pri delu postojanke št. 8 Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, kateri obstoji iz zastopnikov chikaških in o-koliških slovenskih društev, klubov in organizacij. Dve prireditvi smo imeli in pri vsaki je bilo tisoč dolarjev čistega pi*e-bitka. Na to amo lahko ponosni in ob tej priliki se v imenu postojanke št. 8 JPO-SS najlepše zahvaljujemo za Vaše sodelovanje. Trpeči slovenski narod v stari domovini bo Vam hvaležen. V bodoče nas čaka še vec na-; pornega dela in potrebovali bo-i mo sodelovanje vsakega sloVen-! skega društva, kluba, itd. Zato-j rej Vas prosimo, da na prihodnji seji izvolite zastopnike ali zastopnice, ki so pripravljeni se udeleževati sej in sodelovati pri tem plemenitem delu. Imena in naslove istih pa blagovolite naznaniti podpisanemu tajniku najpozneje do 30. decembra 1943. V mesecu januarju se bo vršila letna seja postojanke. Med drugimi zadevami bo volitev odbora za leto 1944. Pazite na tozadevno obvestilo v slovenskih listih. Na zadnji seji postojanke je bilo sklenjeno, da se apelira na Slovence in Slovenke v Chicagu in okolici za zbiranje še uporabne obleke, katero naj vsak shrani toliko časa, ko bo glavni odbor JPO-SS objavil, kam se 1 naj nabrana obleka pošlje. Seveda bo vse nabrano moralo biti še uporabno in očiščeno. Z iskrenim pozdravom Anton Krapenc, predsednik; j John Gottlieb, tajnik; Leo Jurjovec, blagajnik. -o- KRATICE NOVICE IN ODMEVI j Joliet, lil/ Nastopil je sveti božični čas j s prvo adventno nedeljo. Pripravimo pot Gospodovo . . ! t Vreme imamo bolj mehko, saj je itak premog predrag, pa ga tudi ne bo mogoče dobiti, kakor pravijo. Novic imamo malo ali pa tudi veliko, kakor se vzame. Druge .lahko počakajo, toda o smrtni kosi se mora poročati. Umrl je znani Josip Tekav-čič. Bil je vdovec in je dočakal nad 75 let. Doma je bil od Ljubljane. Zadnje čase je bival na 525 N. Chicago St. Dalje je i umrla Mrs. Mary Juričič, vdova in stara do 65 let, bivala je na 953 Woodruff Road. Zapušča odrastle otroke. Bila je doma iz Češke, pa je poročila Hrvata, zato so spadali v hrvatsko cerkev. Razmere v stari domovini so se zaobrnile na drugo stran. Odkar so Lahi skončali in napovedali vojno Nemcem, se nam zdi presmešno, da bi mnogo resnega pisali. Najboljše bo nič pisati, ker ne veš kako in kaj. Lahi so iz vraga vsekakor, za to je najboljše, da jih pri miru pustimo. Naročnik. -o- O SANSOVEM SHODU IN DRUGIH STVAREH Napisal Jože Grdina Cleveland, O. Ali boš šel na Sansov sho^l? tako me je vprašal par dni pred tem shodom rojak, in tedaj sem rekel: Ne, ne grem; dan pred shodom sem se pa premislil, ter se odločil, da grem. Za to sem; se predvsem odločil iz razloga, da slišim predvsem Hrvate in pa Srbe, in pričakoval sem, da bodo tam tudi zastopniki Bolgarov in pa "Macedoncev". Iz tega razloga sem potem tudi 'šel. Politiko naših Jugoslovanov, ?daj le "Južnih Slovanov"! ] zasledujem že iz časopisov, am- j pak sem hotel, da jo slišim tudi v besedi. S. N. Dom je bil tisto nedeljo i popoldne res_ dodobra napol-■njen, vendar je pa še bilo sedežev na razpolago, tako da : stati ni bilo treba nikomur. Jaz sem jo ubral na -balkon, odko- j der je lepši razgled na oder, kjer so sedeli zastopniki Juž-, nih Slovanov! Ampak malo čud- t no. in pa zelo pomanjkljivo je S bilo to zastopstvo. Katere na- i rodnosti, če tako hočete, so bile \ zastopane tam? Razen g. Save ^ K. Kosanoviča, bivšega mini- ] stra v jugoslovanski vladi, so bi- 'S li vsi drugi Slovenci, razen Rev. j Glocarja, ki je Srbe zastopal, a ,3 Srb pa Rev. Glocar ni. Torej s edin ki je bil da je zastopal Sr-be, je bil g. Kosanovič; ni pa i bilo tam ne Hrvata, ne Bolgara, h ne ''Bosanca", ne "Kacedon- < ca". Torej je bil tam razen ( Slovencev samo eden izmed vseh ostalih "Južnih Slova-i nov". i i Vsi ti častni gostje na odru z | g. Adamičem vred so imeli pri- j pete rdeče nageljne, samo naši pesnik g. Ivan Zorman ga nil imel. Zakaj, ne vem. Ali jih je j cvetličarju Slspniku zmanjkalo zs, enega, ali mu ga niso ponu-;dili, ali pa ga je g. Zorman od-1 klonil; eno ali drugo. Mogoče si j je g. Zorman mislil, da bi bilo j to zanj naravnost zasmehovanje našega naroda tam*doma, i ki strašno krvavi in če ne bo kaj hitre pomoči, da bo ta naš na-i rod izkrvavel in umrl ? Ne vem. ampak če je bilo slednje, potem klobuk z glave pred g. Zormanom. Iz ozira na to, kaj i se godi tam našim ljudem, bi moralo biti tam vse le žalno. Rojaki in rojakinje, če bi se vi prav zavedali, kaj se godi z našim narodom doma, bi si s pepelom potresli glavo, se ovili v črno žalno obleko in zaplakali. Shod je ctvonl g. Leo Kuš-lan, predsednik Sansove podružnice, ki je med drugim o-menil tudi, naj ne vadljamo za krvavi plašč naroda. Prav. Ali pa ne meri to ravno na komuniste? Kasneje pridemo na to. G. Kušlan je potem predstavil Mrs. Anico Čebul, ki je prebrala nekako oporoko partizan-| skega vojaka svojemu še nerojenemu otroku. Vtis tega pisma, ki je bilo precej dolgo, naj bi bil, da je tam padel nekje v boju neki partizan, se lepo usedel, napisal dolgo pismo, kot ! kje za mizo ob prostem času, ga zaključil, zapečatil tudi še morda, vzdihnil in — izdihnil. . j Vse to se bere ali posluša lepo, [ ni pa prav nič verjetno. Kako . je v kakem boju in kako človek i utegne pisati in koliko se za kaj takega takrat briga, naj to pri-Jpovedujejo takim, ki kake i j fronte še videli niso, še manj pa i bili v kakem boju. Sem že videl : pa izkusil, kako se človek po-r čuti za pisanje, ko se mu smrt . reži v obraz. ~ *„Za tem je bil predstavljen s pa glavni govornik, g. Adamič. . Mislil sem, da bo bolj burno po-- zdravljen, kot pa je v resnici i bil. Je že bilo ploskanje, ampak ) tako gromovito, kot je narod : ploskal bratu Srbu, g. Kosano-. jviču, tega ni bilo, precej daleč t ne. G. Adamič je to pot tako-i rekoč vrgel rokavice doli pa ; kar naravnost povedal, kako in kaj, da je za partizane in za Rusijo. Kdo pa je proti Rusiji, bi jaz rad vedel? Vsak iskren (Slovan je zanjo, in jaz za svojo osebo sem bil najbrže že zdavnaj prej za Rusijo, predno se je g. Adamič za Rusijo sploh zanimal. Poznam Ruse in tudi [ precej njihovega ozemlja. Sem l jih spoštoval in jih spoštujem, l |in to mnogi Slovenci istotako, . zator ker so Slovani, zato ker vi-{ dimo v Rusih rešitev in spojitev Slovanov; ne spoštujemo pa in L|jie maramo komunizma. Če se J g. Adamič ogreva za komuni-. zem, naj se, je to njegova za-; deva, ni pa treba grmeti in de-{ lati vtisa, kot da so samo on pa ! njegovi partizani za Ruse, vsi > drugi pa proti njim. Komuni-Izem v Rusiji je, pa bo šel preje ; ali kasneje, Rus Slovan pa ostane in mi smo za tisto kar ostane J in je trajno, ne za tisto, ki bo . j šlo kot dim v zrak. G. Adamič nam pripoveduje o i nekem odboru južnih Slovanov. : To lahko pripoveduje svojim -j"partizanom", pa takim, ki situacije ne poznajo. Kje so pa ■ j bili v nedeljo njegovi slavni od- borniki? Izmed vseh "južnih Slovanov" en sam Srb in še ta ni bil prvotno naznanjen, a Hrvata pa nobenega. G. Kosano- viču^ni bilo predaleč priti iz j New Yorka, ampak g. Bunčiču, Srbu iz Akrona, in pa drugim je bilo pa predaleč. In še to: : Koga pa tjsti Srbi zastopajo, ki so v njegovem odboru? Prav j nobenega razen sebe. ž Kralja Petra II. je g. Adamič ( nazval s "smrkavcem". V tej j svoji izjavi je Adamič pokazal, ] da ima Čudne pojme o oliki in j dostojnosti. j ■! Najbolj klavern aplavz je j dobil Adamič, ko je napadel j ; nasprotnike v Clevelandu; nam- j . reč tiste, ki ne trobijo v njegov < i rog. ! ] [ | K besedi je bil poklican S- 1 ; jZalar, gl. tajnik KSKJ. Njegov i govor je bil kratek in meni se . zdi, da g. Zalarju iz ozira, kar . je pred njim govoril g. Adamič, i j ni bilo kaj prijetno, ko je tako ) padalo po klerikalcih, oziroma _j tistih Slovencih, ki jim katoliki ška vera ni cunja, ob katero si j bodo brisali škornje. _ i Za g. Zalarjem je govoril , Rev. Glocar, bivši župnik srb-Jske pravoslavne cerkve sv. Sa-. ve. O Rev. Glocarju sem rekel, j , da ni Srb. Nekje sem čital, da i|je Slovak; bo pa menda, sodeč ». po jeziku, Čeh. Glavno je, da i Srb ni. Predsednik seveda tega ni pojasnil in masa si je lahko mislila, da ima med seboj Srbe.! v Nikakor ne želim, da bi Rev. i. Glocarja, žalil. Ne. On je jako ; izobražen mož pa dober govor-| nik in tudi dober Slovan, pač po ^ sedanje-rusko usmerjen, a med njim in njegovimi farani je pri-.. šlo do takih odnošajev, da je I zdaj v Akronu, in ni pri sv. Savi menda nič kaj zaželjen. Rev.! Glocar je kot inteligenten du- j hovnik jako zmožen in izboren človek, ni pa Srb. Za Rev. Glocarjem, ki je žel >_ gromovit aplavz, je nastopil pa l: g. Kosanovič, pravi Srb, pa tudi " inteligent; njemu se pa vidi, da >_ je bil minister, in po njegovem nastopu sodeč se niso zmotili, K ko so ga dali za ministra. Na-lf stop g. Kosanoviča je bil naj-e boljši izmed vseh. Govoril je za slogo in slogo med Slovenci, Hr-vati in Srbi in često je povdar-° jal: Srbi, Hrvatje in Slovenci, k pa Jugoslovani, skupaj in sku-|paj, ker drug brez drugega ne moremo obstajati svobodni? :eJ Njegov govor je priklical res a gromovit aplavz. In kar je važ-21 no omeniti, je to, da g. Kosano-vič niti z besedico ni omenil ne republike ne monarhije, ni u-darjal po kralju, ne po Mihaj-n loviču, niti po Nediču; le en-č. i krat je omenil: "Nedičeva Sr-\ bij a", in to je bilo vse, do«im ci je g. Adamič prej bruhal na k kralja, na vlado, na Mihajlovi-d ča, na četnike, itd. Ne tako g. Kosanovič. :čj G. Kosanovič je zelo olikan > Srb in diplomat. Srb, da. Dočim a je g. Adamič tolkel po sloven-n skih klerikalcih in vsem, kar se a z njim ne strinja, ni rekel g. i, Kosanovič niti besede, ki bi ko-n ličkaj žalila njegov narod. Da, i o dragi moji, Srb sebe spoštuje, 7- pa če se s tem ali onim tudi ne se strinja, on ne pljuje v lastno h skledo, kot to dela ilSlovenec. Ii Dragi moji, ali se čudite, da so n ! imeli Srbi svojo državo stoletja, a, pa so jo zgubili in spet nazaj [>. dobili sami, in jo bodo spet do-i-jbili. Bog jim jo blagoslovi: v vredni so je. Narod, ki samega n sebe spoštuje, ne more biti podse I laga tujčevi peti. i- Ne vem, kaj si je mislil g. Ko-i- sanovič, ki je sicer z g. Adami-čem nekako v španoviji, ko je a začul o "smrkavcu" in drugem; si najbrže je z gnjusom v srcu mi-i- slil: Ti fante nisi vreden, da Sr-bu odvežeš jermen od njegovih i-;čevljev najmanj pa Karadjor-e djeviču, pradedu tega fanta, ki 0 je bil osvoboditelj mojega srb-jskega naroda, pa ga ti pitaš s o smrkavcem! Vsa čast g. Kosa-i7. no vič u! n Pravijo, da je Kosanovič dal i- Adamiču vse informacije glede a Korošca in drugih. Vse mogoče, i- J (Nadaljevanje na 3 strani) DOGODKI I Proslava ujedinjenja Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, bo v nedeljo 5. iec. velika proslava dneva jugoslovanskega u j e d injenja. Program, ki bo obširen in zanimiv, se bo začel točno ob 2:30 popoldne v Pilsen Park Pavili-jonu na 3049 W. 26. St. Po programu bo ples in prosta ljudska narodna zabava. Vstopnina je samo 25e. Vstopnice dobite lahko tudi v uredništvu Am. Slovenca. — Pripravljalni odbor. Članstvu "Ljubljane" Chicago, 111. — V četrtek večer 9. dec. ob 7:30 bo v cerkveni dvorani sv. Štefana letna seja kluba Ljubljane. Vsi člani in članice so vljudno prošeni, da se seje za gotovo udeleže. Na programu so še druge zanimive točke. Ne samo člani, temveč vsi, ki se zanimajo za delovanje kluba "Ljubljane", so dobrodošli. Na svidenje na letni seji v Četrtek večer 9. decembra! — Odbor. Družina zgubila mater Oregon City, Ore. — Dne 1. oktobra je tukaj umrla rojakinja Antonija Trošt iz 702 — 12th St. Zapustila je žalujočega soproga Josepha, 16-letno hčerko in 14-letnega sina. Bila je tudi naročena na Am. Slove-| nec. Bodi ji blag spomin! Prosita za slovensko berilo. Chicago, 111. — Vojna ujetnika Bogo Valič iz Vipave, kasneje pa iz Postojne, in Jože Brecelj iz Goriške sta se pismeno obrnila na naše uredništvo, | da bi rada dobila kaj slovenskega čtiva, predvsem slovensko masno knjižico z nedeljskimi evangeliji, kakšno angleško slovensko slovnico, in kakor-šnokoli slovensko čtivo, knjigo ali časopis. Štiri leta nista imela nič slovenskega v rokah. Pozdravljata vse amerikanske Slovence. Kdor hoče kaj prispevati ali zvedeti kaj več, naj se zglasi v našem uredništvu, ker v listu ni dovoljeno vsega objaviti. Na bolniški postelji Chicago, 111. — Znana rojakinja Mrs. Pavla Ožbolt, ki si je zlomila nogo, še vedno ne more nikamor od hiše in mora biti večinoma v postelji. — Rojak George Husič, ki se nahaja v nekem zdravilišču, je prav resno bolan. Obema želimo zdravja. Dr. Grill zopet ordinira Chicago, HI. — Dr. Frank T. Grill, znani slovenski zdravnik in kirurg, naznanja da zopet ordinira na svojem prejšnjem uradu, ob istih urah kakor prej. Smrtna kosa Brooklyn, N. Y. — Dne 26. nov. je tukaj preminula dobro znana in spoštovana rojakinja Mrs. Jerica Lišac, rojena Šobel, v starosti 46 let. Doma je bila iz Spodnje Dobrave pri Radovljici na Gorenjskem. Pogrebni obredi so se vršili v cerkvi sv. Alojzija, pokopana pa je na ; pokopališču sv. Trojice. Tukaj zapušča moža Johna in teto i Fanny Nakrs, v starem kraju pa mater, dva brata in šest sester. V Ameriki je bivala 23 let, omožena pa je bila 6 let. Naj v miru počiva. — Anton Anslo-var. . ~~ -Rojak umrl ; • Chicago, 111. — Dne 26. nov. je v predmestju Berwynu umrl Anton Račič (prvotno Račičič), star 54 let, doma iz vasi Skopi-ce, fara Cerklje na Dolenjskem. V Ameriki je bil 33 let. Tukaj zapušča ženo, sina, hčer in tri vnuke, v starem kraju pa i pet sester in tri brate. ___ Petek, 3. decembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC NA PROSLAVI DNEVA UJEDINJENJA Družba Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. * f^SST Sedež; Joliet, BL^^™-** Naše geslo: "Vte za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za ne." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street, Jolict. Illinoia L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub SL, Joliet, IIL 2. podpredsednik: Katbrine Baynk. 528 Lafayette St. Ottawa. I1L Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. 111. Zapisnikar: John Netnanich, 650 N. Hickory St, Joliet, IB. Blagajnik; Joseph Klepec. 903 Woodrul Rd.. Joliet. IiL Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St.. Pittsburgh, Pa. Vrb. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 Na Chicago St, Joliet, IIL NADZORNI ODEOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21st St, Chicago. ID. Joseph L. Draaler. 1318 Adams Street, North Chicago, Illinoia Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, IIL POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, IIL John Denia. 2730 Arthington Ave, Chicago. IIL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: -Amorikanski Slovenec", 1849 VV. Cermak Rd, Chicago, TJL ... 5° £ 1942 Je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto visa. v » , Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in anglešld. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoof Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismen* ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC: 301 Lime St, Johet, IiL IZ URADA GL PREDSEDNIKA DSD Joliet, 111. Nastopil je mesec december, zadnji mesec tega leta. V tem mesecu imajo podrejena društva letne ali glavne seje, na katerih se vršijo tudi volitve društvenih uradnikov in uradnic. Kot glavni predsednik se ne maram vmešavati v zadeve posameznih društev, ampak napredek društev DSD mi je pri srcu, zato opozarjam Vas, ko vidim, da imate dobre uradnike in uradnice, da jih zopet ponovno izvolite in jim s tem pokažete svoje priznanje za njihovo vestno izpolnjevanje uradnih dolžnosti. Nadalje opozarjam cenjeno članstvo, da je še čas v tem mesecu pridobiti kakega novega člana ali članico, bodisi v odrasli ali v mladinski oddelek, v našo lepo napredujočo bratsko organizacijo, ki je 128.63 odstotno solventna. O tem bom podal bolj obširno poročilo v kratkem. S spoštovanjem in bratskimi pozdravi ostajam Vaš udani GEO. STONICH, gf. predsednik. — t IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Vprašanje je, kako in na kak način. Ali mu je dal poštena pojasnila, pa jih je potem Adamič prekrojil po svoje, kot smo že čitali v Rev. Ambrožičevih člankih, kako gotove stvari po-tvarja. Ne vem, kako je, ampak g. Kosanovič v nastopu in besedi Adamiča daleč nadkrili. In g. Adamič naj si zapomni to, da ima v gotovem oziru takorekoč vse Srbe proti sebi: ne bodo pozabili tega, da je pljuval na kralja Aleksandra in da je pljuval na Mihajloviča, pa bil stranke take ali take: Srb je na to, kar je srbsko, ponosen in se zna nad tem, ki je proti Srbu, ' tudi maščevati. O tem priča srbska zgodovina vse od Koso-ve tragedije pa do danes. In ravno v Srbih ima Adamič najhujšega nasprotnika in ta mu bo še silno mešal štreno. Ce bi i s tem trpel samo Adamič, prosto mu, ampak za to Adamičevo početje bo enkrat plačal Slovenec, če se kako stvar ne izravna. Sem čital in slišal o Srbih, ki so dejali: Spoštujemo Slovence in nimamo proti nikomur ničesar in smo zanje, ampak Adamiča pa absolutno ne maramo. Toliko mimogrede o tem, ko pišem o shodu. Omenil sem, da ni bilo niti enega hrvatskega govornika. Lepo vas spoštujejo brača Hrvatje; fino so pokazali! Saj so vendar voditelji partizanov Hrvatje, alia Tito, Ribar, Nazor itd. in Slovenci, ki se pulite za partizanske voditelje iz Hrvatske, niste bili vredni, da pride I j k vam vsaj en govornik. Tako se požvižga na "male" zalupa-'ne Kranjce! Meni to nič novega, ker kako Hrvatje čislajo Slovence sem videl v tistem fa-moznem dokumentu, katerega so poslali Hrvatje madžarskemu regentu Horthiju, kjer so omenili vse, samo Slovence so popolnoma prezrli kot da jih v Jugoslaviji sploh ni. Kogar zanima, naj si preskrbi g. Ivano-vičevo knjigo "Zbranih dokumentov", pa bo videl vso tisto hrvatsko ljubezen do Slovencev. Slovenci ali imate kaj pa-i meti? Ce jo imate, potem se i pobrigajte za spravo s Srbi, ki j so možaki in nekaj štejejo. Ne' dajte, da vas vodijo kaki šarla- 1 tani. Kakšna bedarija je preganjati se, ali bo republika ali I monarhija: za meje vprašajte, vse drugo bodo uredili doma. Tukaj se spravite z brati pri mizi, potem pa povzdignite svoj glas za CELO Jugoslavijo, pa naj bo vlada taka ali taka; j nikar se ne prepirajte za oslovsko senco. Da bi še nadalje čakal za ostale govornike, nisem imel časa. Bi slišal rad še g. Kristana, ampak sem približno vedel, kaj bo vsebina njegovega govora: slavospev Sansu, itd. Kar se tiče Sansa, je šel daleč iz svojega pota; pravzaprav na pametnem potu nikoli bil ni. Sklican tako na naglico in šušmarsko dirigiran od komunistov in po- • tem voden od komunistov, in komunističen je, pa naj mi g. Kristan še tako dokazuje, daj Tako bo izgledal v nedeljo 5. dec. Mr. Tomaž Cukale. ki bo na programu v Pilsen Park Pavilijenu v Chicagi vodil skupino kluba "Ljubljane" v narodnih nošah. Nastopili bodo razni govornikL kot župan Kellv. Adamič Kristan. Balokovič, itd. Pel bo tudi zbor Prešeren. ni. Rt. Rev. Oman in Rev. Uran-kar sta napravila pametno in | tudi .nujno potrebno delo, da 'sta odstopila. Jaz vem, da sta ona dva, ko sta prevzela to odgovornost, imela najboljši na-imen. Da, ampak drugi ga niso. Pater Zakrajšek bi se ubil za jSans in pa za to, da res združi Vse Slovence, in zdaj, kot izgleda, bo moral v prerani grob i prav zato, ker je vse preveč verjel v "slogo". Nedeljski shod ni bil nič drugega kot prčpaganda za komunizem, alt če hočete drug izraz, za partizane, in pa da se nekaj nabere, kar se tudi je, in precej se je nabralo. Propaganda je za komunizem, ki danes vstaja in utegne zavladati ne samo v Rusiji in v ubogi Sloveniji, pa v Španiji, kjer so mu sicer dali krepko brco; zna nastati tudi še kje drugje. Ljudje še pojma nimajo, kaj in kako zvito se vse to dela in kako se širi. Liki polip utegne objeti vse. Kar je najbolj nerazumljivo je to, da mu držijo roko še dobri katoličani, ga podpirajo in zagovarjajo. Tako je bilo v nesrečni Sloveniji, kjer se je o-pozarjalo, prosilo, rotilo, seveda v katoliškem tisku. Nič ni pomagalo: vse je bilo bob ob steno, kot je t)ob ob steno tukaj. Rev. Ambrožič naj še tako dokazuje in dokazuje, ne bo nič ali prav malo dosegel, kot niso v Sloveniji. Pregledujem to katoliško pisanje iz Stovenije, kjer je bilo tako jasno razloženo in se je opozarjalo na to, kar je danes v resnici. Kako bistro oko so imeli nekateri posamezni, ampak ljudje lia splošno so bili pa pravi slepci. Saj ni prišlo nanje kar čez noč, ne, — sistematično se je zastrupljalo naš narod s propagando, komunistično in nemško, in zdpj narod ima, kamor so ga vodili la-ži-učitelji, dočim svojih iskrenih in poštenih voditeljev, ki so mu hoteli dobro, ni hotel poslušati. Ameriški Slovenec, ali hočeš tudi ti po isti poti? - Zelo se proslavlja partizane in njih zmage. Ali ste res tako naivni, da vs£ to verjamete? V Italiji so Nemci potisnili nazaj Amerikance in Angleže, ki skušajo do sedaj zaman priti do; Rima, v R-usiji so Nemci udarili nazaj in vzeli temu zmagoslavnemu medvedu Žitomir, važno železniško križišče, katerega osebno poznam. Torej take art made Amerikancev, 4 Angležev in Rusov z najboljšim orožjem so Nemci potisnili nazaj, a nekaj razcapanih golorokih partizanov v bivii Jugoslaviji pa tem Nemcem stroji kožo in jih i tira, pa jim vzame mesto za me-i 'stom. Ali res to verjamete, pra-; vim, kar nam "dokazujejo" A-,damič in pa njegovi tukajšnji j j "partizani"? Ce to verjamete,; potem morate tudi verjeti v basen o spečemu kralju Matjažu, da tudi on morda pride na po- j moč "zmagovitim" partiza-jnom! Bežite, bežite! Jaz pa mislim, da je zadaj j; čisto nekaj drugega: Nemci so že dolgo imeli v načrtu, kako ; priti do Jadrana; ampak tisti'; most, ki se mu pravi Slovenija,' J je treba s poti spraviti, kratko, IJ Slovence je treba uničiti. Kar ! tako pa se stvar ne da napravi- 5 ti, da bi prišli in klali, dasi so že : dosti poklali. In zdaj so ti Partizani kakor nalašč. 2e lansko leto sen* čital v Srbobranu, da partizane vodi nemška Gesta-po; ugovarjal ni seveda nihče; končno je pa še od drugih stra-| ni prišlo na dan, da so v ozadju Nemci. Porečeš: Kako? Saj nil mogoče. Je. Partizani so se organizirali i in spravili v svoje vrste z lepa pn zgrda vse, kar je moglo nositi puško, razen kar jih ni ušlo j v gozdove, pa so "napadali" Nemce, ki so se "morali" vsled partizanske "sile" umakniti, nakar so pričeli partizani z terorjem, pobili vse "belogardiste" pa razne "klerikalce", kratko vee, kar ni trobilo v partizanski rog. Ko je bilo to "oči- j ščeno", so pričeli šturmati pa Nemci, namerili na mesto topove in dobesedno mesto s topovi razbili in v njem vse, kar je bilo žiVega. Evo vam, kako bodo lepo Nemci istrebili ves narod po zaslugi partizanov, pa ne bodo prav nič "krivi" tega slovenskega pokolja in rušenja, ker oni so se borili le proti "komunistom" in Zavezniki jim utegne- j jo še nagrado dati za to, nam-j reč za MRTVO Slovenijo, ker Nemcev bo ostalo še precej, ! precej miljonov, a Slovencev, kaj od tega poldrugega mili-jončka? Nič. Nemci se igrajo z Slovenijo kot mačka z mišjo, ki se nekaj časa z njo igra, kadar se naveliča, jo pa lepo po-1 hrusta. Le dobro si oglejte, pa preštudirajte, pa boste kmalu j na jasnem, da je tako pa nič drugače. Samo eno upanje je: Neskončni Bog. Edino On v svojem usmiljenju lahko prikrajša te grozne dneve in otme naš ubogi narod; drugje rešitve ni.| Slovenec v izseljeništvu, nehaj' klicati slavo tem, ki ugonablja-jo Tvoj narod doma, nehaj ve-seljačiti in ogrni se v žalno obleko, pa poprosi neskončno usmiljenega Boga, da prizanese narodu doma, da ne bo uničen. Bil sem priča takih bojev ▼ Rusiji; bilo je strašno in krvavo, o Španiji smo čitali; ampak hujše kot v Rusiji in hujše k ©t v Španiji, je danes v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Deni skupaj to, kar je bilo v Rusiji in kar v Španiji, pa boš dobil sliko, kaj je v Sloveniji. Prav mnogi bi nam radi naslikali, kako fletno je tam pri partizanih, kako se "pogumno" borijo za "svobodo" ampak meni ne bodo tega dopovedati, ne Adamič ne Kristan, pa sto Nazorjev in Titov. Cital sem pismo našega poštenega Preserca katerega poznam in vem, da ni prav nič lagal. Cemu neki? Kar on tam piše, je tisto, o čemur je pisal že Rev. Ambrožič, pa on | ne ve za kakega Rev. Ambroži-ča in Rev. Ambrožič ne za do-tičnika; sta tudi oba kraja preveč narazen; ampak poročila o grozodejstvih se pa ujemajo. Pa bodo še rekli, da Rev. Ambrožič mir kali in se vtika v stvari, ki ga ne brigajo, itd. No, slepcem pač ni mogoče dopovedati, kako je, ko sonce sije, kakšen je gozd, itd. Prav tako je skoroda nemogoče kaj dopovedati našim ljudem, razen malih izjem, prav nič. Svoje poročilo in vtise o shodu sem sicer precej razširil in se dotaknil stvari morda preveč na široko, ampak imel sem namen, da o priliki malo posežem v stvari, ki'brigajo slehernega Slovenca in Slovenko. Saj gre za obstoj ali propast našega slovenskega naroda. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 8817 (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL. TM , '-i * . * i štev. 1, K. S. K. J. ^ Chicago, HHndis i VvS'' ■ j" >'• 8♦ Zboruje vsako prvo soboto v mesecu kveni dvorani sv. Štefana. NaU dntttra Tam nttAi vŠe Um-licne moderne zavarovalnine — podporo v ttofte£n£ pteelnfoo dostojnega pogreba, in «oji sdrav koHston ipofrt sit lAladtno. Glede pristopa v društvo So obrnite na^odbott 7 * ' -;y / r FRANK BANICH, predsednik .'' V ^ ^ I » Si— • ■"« JOHN PRAH, tajnik, lS06 W. 28H Street ANTON KREMBSEC, blliMjkk; rT .i * * rni n DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: : 1858 W. Cermak Rd. i •• Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od T do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4958 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phone Canal 4011- NA RAZPOLAGO HOC IN DAN. Najboljši avtomobili aa pogfsbo^tags _ _" -" - NIKAR VSEGA NA ENO . SAMO KARTO! (Nadaljevanje s 1. strani) tisti košček slovenske zemlje! Belgrad je bil takrat v Pašiče-vih rokah. Vemo, kako je bilo. IHidff ia izgubo Prim or j a gre velika "zasluga" Belgradu. Le močna zahteva in tesno ujedi-njen pritisk celokupne Jugosla-yije bi utegnil kaj rešiti, j; Ali jnidite, da bo po tej vojni res veliko drugače ? Nič novega pod soncem! Vem, da je dandanes jako jako težko le količkaj jfcidati na takozvano jugoslovansko vlado "v zamejstvu". J^udo' je, vendar ni to prišlo SAMO po krivdi Velesrbov. Je £rivda tudi pri onih, ki so se zavzeli za podiranje vseh mostov, kar fee tiče preteklosti. Morda Si pa bilo le na mestu, če bi vsaj p^alo poudarjali od naše strani, da je končno vendarle jugoslovanska vlada poslala vsem zavezniških vladam noto, s katero zahteva VSO zasužnjeno slovensko zemljo za Jugoslavijo. Nekaj je pa le. In če bi se le kako zgodilo, da bi ta vlada, ali kaka njena naslednica v isti vrsti, prišla do kake veljave po vojni — nič namreč še ni gotovega in "realizem" ne bo vzel Jconca čez noč — ali ne bodo morda Slovenci še krvavo potrebovali kake močne besede iz Belgrade, da bodo mogli krep-keje zastopati svoje zahteve po Združeni Sloveniji napram Lahom, Avstrijcem, Angležem, Amerikancem in — Stalinu! In bodo potrebovali kako tako besedo celo takrat, ko se bo morda reklo: Slovenci nazaj v Avstrijo ali vsaj v zvezo z Avstrijo! Ako podremo za seboj prav vse mostove, se prepustimo preveliki nevarnosti, da bodo naši rojaki doma pognani preko čisto novih mostov, ki ne bodo ljubi ne njim ne nam. Zato nikar vsega na eno samo karto! HMM«t»t*«MM»»W ...............»MM« MM«MMW»MM1»MM Katoliški Slovenci smo tako močni, koifisor ta kakor Hi močno naše katoliško časopisje. MMHtUUIHHHIMtHHIHHHHttMNtM ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? Avtomobilska transportacija na razp6lago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite IlatufieW 3700, ali pa pišite pa: California Car Co.f 4715 Madison Street, Chicago, 111. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — ^PRODA SE: 6 sobni zidan "cottage" z bejzmentom, blizu 26. ceste in Ridgeway; 5 stanovanjska zidana hiša z bejzmentom. Rent donaša $95 na mesec. Cena je $6;600; , 3 stanovanjska zidana hiša s centralno kurjavo blizu 26. ceste in Millard Ave. Cena je $10,000; 6 stanovanjska hiša po 4 sobe in bejzment ; rent donaša $120 na mesec. Cena je $7,500; 9 stanovanjska zidana "apartment" hiša v Berwy-nu; centralna kurjava, letni dohodki $4,000; cena je $30,000. 5 stanovanjska hiša na Lincoln in 22. cesti. Mesečni dohodki $106. Cena samo $8000. Imam še več drugih hiš in bungalov na prodaj v češki Kaliforniji in v Lawndale okraju. Za nadaljna pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Rockwell 7196 "x DRJOHN J. SMETANA Pregleduje oS In predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Achland Avano* TeL C tnal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ciotraj do 8:30 zvečer. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC r Petek, 3. decembra 1943 NAZNANILO Naša prihodnja redna, obenem "pa tudi letna seja Sfc'bo Vrtif la v nedeljo dne 5. dec. točno ob pol dveh popoldan, v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Važnost letne seje ni treba opisovati, ^ar toraj se gotovo udeležite in pokažite da se zanimate za Druibo. Na dnevni red pride razno razmotrivanje v korist Dražbe kakor tudi volitev novega odbora za prihodnje leto. Toraj na svidenje prihodnjo nedeljo na seji! - - > 2eleč vsemu članstvu vesele in zadovoljne Božične PrazniJ ke, ostajam s sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. 2 J. M. Trunk