Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GL»AS SVOBODE Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes V slogi je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIK.I Od boje do zmage! Štev. 10. Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chieago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 8. marca 1912. Kdor ne misli svobodno, se ae move boriti za svobodo! Leto XI. Razgled posvetu. LAKOTA NA RUSKEM. PEKING POMIRJEN. Peterburg, 4. marca. — Na celem jugu Rusije vlada že danes silna lakota. Posebno trpi prebivalstvo v governement Volga, 0-reubnrg in okoli Ural pogorja. — Zdravniki governementa Saratov so poslali na tukajšnje zemstvo poslanico, v kateri apelujejo na vlado in prebivalstvo, da hitro pomaga prizadetim krajem. Z lakoto vred vlada skofut in lačni tifus, ki se tako hitro širita med kmeti, da bodo v kratkem cele vasi izumrle. Zdraven tega pa vlada še grozna zima in vbogi muziki nimajo v svojih bajtah nobenega lesa. — V mnogih vaših je vse še živo prebivalstvo zateklo se v cerkev, kjer prenočujejo z družinami na golih tleh in se grejejo oh svoji sapi. — Položaj je strašen in obupen! Vlada dan na dan konfiscira grozna poročila iz lačnih okrajev in ne pusti, da hi listi prinašali statistiko mrtvih in število samomorilcev. Kmetje hi radi prodali svoje otroke, samo da jih rešijo groznega konca. Ker se pričakuje slaba žetev v poletju, ni nobenega upanja, da hi se položaj na jugu spremenil. Vlada potrebuje najmanj ICO milijonov rubljev, če hi hotela lačno prebivalstvo nasititi. Car namerava prirediti “gala bal”, katerega dobiček se naj o-brne v pomoč lakote in kuge mr-•jočih .- . . Peking, 5. marca. — Več dni je tu trajala prava revolucija vojaštva. Telesna straža Juanšikaja ni dobila že par mesecev svoje plače in radi tega zrevoltirala. Divjali so po ulicah Pekinga in uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. V večjih okrajih mesta se je pojavil ogenj in le treznosti prebivalstva se je zahvaliti, da se je končalo tem potom kot poročano. Zoper bele. Vlada se je posebno bala izbruha zoper belce, ki so se v evropskem delu mesta močno zabarikadirali. Pomisliti je treba, da je vojaštvo izropalo vsa važnejša poslopja in grozilo evropskim bankam. Danes je v tem mestu 3000 vojakov Evropejcev in Amerikan-cev; nadalje je prihitelo na pomoč 5000 japonskih vojakov iz Port Arturja, katere so poslali v mesto Tietsin. Hiše princev so bile izro pane. Vlada je obesila čez 100 o-seb, skoro sami civilisti in' med temi 6 žena. Pokazalo se je, da se vlada hoji vojake kaznovati. V celem je bilo 5000 oseh ubitih in pokralo in drugače škode nare dilo se je za $15,000,000. Nankingška delegacija se je izjavila Juanšikaja podpirati in se izjavila tudi za premestitev vlade v to mesto; dr. Sunjetsen pa še vedno stoji na čelu nove republike. Razne novice. SE BOJE RESNICE. Zastopniki štrajkarjev v Washingtons Washington, 2. marca. — Danes se je pričelo z zasliševanjem mož, žen in otrok iz Lawrence, Mass., ki so tukaj kot zastopniki štra j kujočih tkalcev. Zasliševanje vodita socijalistiöni kongresman V. L. Berger in Wilson. Otroci, 13 po številu, zastopajo osem različnih narodnosti. Trpljenje in pomanjkanje jim je zarezalo na obrazih neizbrisne sledove bede. Njih obrazi so bledi in upali, oči brez bleska in postave grba ste; človeku se zdi, da so vstali iz jam. — Washington, 6. marca. — “Koliko časa bo pa še trajalo to izpraševanje otrok”? je vprašal kongresman Dalzell, zastopnik jeklenega trusta stolopredsednika Henry-a. Iz tega vprašanja lahko čitatelji razvidijo. kako se trustovskl magnati boje slišati resnico. PO HEARSTOVEM ČASOPISJU. TOVARNE SE ZAPIRAJO. Milijarde iz Amerike. London, 6! marca. — Po vseh delili dežele zapirajo tovarne radi pomanjkanja premoga. Voditelji Budapest. 4. marca. — Poštno štrajlnijočih premogokopov se dr-ravnateljstvo je izdalo poročilo, že mirno. Zraven milijon premota so v teku zadnjih 10 let ogrski garjev je brez dela še kacih 200,-delavci v AmerikPposlali poštnim 000 druge vrste delavcev, ki so bi-1270 milih- ov kron v do- j H odpuščeni iz varn radi po- pot liiOVIilvJT. pi. AtfirOjO o * ni svoti nadalje velikanskega denarja, ki so ga v domovino vrniv-ši s seboj sami prinesli, so prišle iz Amerike v Ogrsko milijarde. Poštno ravnateljstvo je preračuni-lo, da znaša danes znesek 3 milijarde kron. Pojdite delat! London, 7. marca. — Vlada je v grozni stiski. Pogajanja se vrše noč in dan, pa vseeno noče priti do nobenega pravega sklepa. Vlada je delavskim voditeljem obljubila, da hoče zastaviti vse svoje moči v -to, da se premogokopom dovoli do mirnima. Kljub temu so se voditelji izrazili za nadaljevanje štrajka ker na obljube kapitalistične vlade ne dajo nič. • ■ •; p’ .trffia. Tudi večje število železničarjev je odpuščenih od dela. V celi deželi se že danes kaže pomanjkanje živil. Premogarji so danes dopustili iti ljudem v rudnike, da so dali živini jesti in izčistili hodnike. Premier Asquith je v zbornici milo prosil delavsko stranko, naj nikar na podij ne prinaša “groznega položaja”. Delavski poslanci ga ubogajo, a dolgo časa si ne bodo pustili nazobčinka dopasti če bodo videli, da je vlada vrgla puško v koruzo. Nemški premogarji. Berlin, 6. marca. — Situacija v nemških premogokopih je jako resna in vlada se boji, da zbruhne po vseh rudnikih Nemčije štrajk. Danes in jutri se bodo vršila zbo- Mali bojevniki. Vsak od 14 malih štrajkarjev posvoje pove grozno povest o štrajku v Lawrence, Mass. — Te mlade priče so največji tožitelji peklenskega kapitalizma, ki je danes v Ameriki zasužnil že skoro se prebivalstvo, neizvzeti mladi fantje in deklice. Samuel Goldberg, 16 letni dečko je bil prvi zaslišan kot priča. Izpovedal je, da je hodil na delo ob 6:35 zjutraj in končal delo 6:30 zvečer. Kadar je redno delal cel teden, je zaslužil------$5.10. ‘Družba mi je pa ukradla od te svote vsak teden en nikel — za odo ki jo spijem, čeprav je nisem kateri dan niti pokusil!” ‘Oni govore da je stmbnčna voda, ampak ni, to dobro vem!” Povedal je tudi povest svojega očeta, kateri je zaslužil največ po $9.00 tedensko. Carnegie se je zmotil. Pariz. 5. marca. — “Journal Officiel”, tukajšnji uradni časopis je priobčil izpod peresa eks-prezidenta Loubet-a statistiko o junaškem fondu za Francijo, katerega vstanovitelj je amerikan ski miljarder Carnegie. Leta 1909 se je fond povišalo na 5 milijonov frankov, da se izplačajo dobre nagrade ljudem, ki rešijo ponesreče- rovanja delavskih voditeljev da Inim življenje, ali če se kako dru- se posvetujejo o nameravanem ge-1 gače skažejo junaške in požrtvo -neralnem štrajku nemških premo- ,valne in človekoljubne. V zadnjih .v», - ~ ~ ~ ■gokopov. Prave hijene. London, 5. marca. 30 žensk, su-fražet, je bilo danes nadalje aretiranih. Oborožene so napadle policijo in ranile več policistov težko. 6000 policistov je radi ženskih hijen pokonci. V ječi so bojevite Amaconke razbile vse šipe. Su-fragentinja Ellen Pitfield, ki je poskušala zažgati poštno poslopje, pride pred kriminalno sodišče v • Old Bailey. denarje y staro domovino poSiljamo: za * 10.35 .................... SO kron, sa $ 20.S0 ................... 100 kron, za 9 41.00 ................... 200 kron, za $ 102.50 .................. 500 kron, za S 204.50 ................. 1000 kron, za $1020.00 ................. 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. par letih je pa prišlo le 250 prošenj za nagrado, od katerega števila je bilo pa le 82 prosilcem splačana nagrada. Listi so različnega mnenja tem. Vladni list je mnenja, da so postali Francozi preveč materija-listični. da bi se postavljali za drugega v nevarnost; klerikalni listi pripisujejo malemu številu francoskih junakov fakt, da se je ljudem vzela “vsa vera iz srca”: soeijalistični listi so pa mnenja da ima vsak Francoz, posebno delavec, preveč nase misliti in zase skrbeti, da bi skrbel še za druge. Rezultat je, da se ni niti četrtino obresti izplačalo iz fonda in Mr. Carnegie se je debelo zmotil. Napad na Rotšilda. London, 4. marca. — Multimili-jonarja barona Leopolda Rotschild je nek neznanec napadel z revol verjern in ustrelil 3krat na njega ravno ko je prišel magnat iz ban ke na St. Swithin’s Lane. Rotšild Denarje nam poslati je najprilične je ostal nepoškodovan; kroglje so PO Domestic Postal Money Order ali pa pa zadele enega njegovih detek New York Bank Draft: i tivov v prša, vrat in usta. Napa *2SLittKu!w v™' | dal c a so aretirali. Rotšild je Žid in 104St. ciair Ave., N.,®. Cleveland, Ohio JvelefinanCir. Vendar enkrat je organizirano delavstvo Chicage spregledalo, oz. njega voditelji stare šole. Chicago Federation of Labor ni več prijatelj Hearsta — in s tem je povedano mnogo. Hearsta ne bodo Unije pripoznavale več za “delavskega prijatelja”. Nazadnje so tudi slepci spregledali. Masko, ki jo je nosil Wm. Randolph Ilearst, so org. delavci spoznali. Centralni odsek C. F. of L. je izdal parolo v kateri proklinja rumeno Hearstovo časopisje ki, kakor se sami izražajo, “hoče zavla dati na javnim mnenjem in potom svojih urednikov, hlapcev vseh trustov, zvezati org. delavstvu roke in porabiti ga le v svoje politične manevre”. Wm. R. Hearsta se dolži teh čednosti: Prvič, razruševal je male in šibke unijske organizacije. Drugič, povdarjal je, da je za močno delavsko unijo, za večjo plačo delavcev in za znižanje delavnega časa. Tretjič, zlorabil je zaupnost (!) deloval za hrbtom vseh štrajkarjev in s svojim časopisjem po-zročil njih uspeh. Petič, ko je videl Hearst, da ne more ne kupiti, ne podkupiti, ne kako drugače podjarmiti voditelje in delavske organizatorje, je izdal vsa svoja načela in obljube in pričel rabiti svoje časopisje proti org. delavstvu. m krat jasno spregovorili in uvide-da rumeno časopisje mora delavstvo zamenjati edino le z delavskim časopisjem, soei.jalistič-nem. — Druge priče. Prišel je na vrsto Litvine Bolde-lar 14 let. Izjavil je, da je delal že dve leti v mlinu skupno z očetom. Prislužil je $5.49 in njegov oče $5.10 tedensko. “Kedaj pa je prišel tvoj oče v Ameriko”, je prašal mladega junaka Campbell. Štrajk končan. Patterson, N. J„ 5. marca. — Zadnjič smo poročali o štrajku sviloprejcev v tem mestu. Daues se je večina štrajkarjev povrnilo zopet na delo. Štrajkarji so opustili namero, da tovarnarji pripc-znajo unijo sviloprejcev in lastniki so ugodili štrajkarjem v povečanje plače in “piecework” zl-stem. “Ravnotakrat kot jaz!” je od-oril dečko. Nato je popisal go Boldelar očetov dom. 3 sobe, eno peč, nobenih tepihov, podob, nobenega .konja! “Kaj ste pa jedli?”, ga je vprašal poslane Wilson iz Illinois. Jedli smo črno kavo in črn kruh, fižol in krompir in meso enkrat v tednu — v nedeljo Camella Tesli je izjavila, da je bila poslana v fabriko ko je bila 10 let stara in tisti, ki ji je naredil certifikat za 14 let je dobil za to $4.00 od družbe. Bogatinova izpoved. Na vrsto je prišla mlada deklica Bogatin in povedala svojo po vest. “Nekega dne me mašina prime za lase in mi jih s kožo vred vzela ; v bolnišnici so mi rekli da sem skalpirana. Bolelo me je grozno hodita se še vedno zdravit v isto bolnico. Kompanija je plačala za mojo poškodbo — nič, samo stroške bolnice, še od zamujenega časa nisem dobila plače. Ker sem ženska ni lepo, da nimam nič las.’ Otrok je zgledal tako bled, propadem izmučen in od bolečin zaznamovan, da so se vsakemu, ki je z njo govoril stisnile obrvi in si s težavo zakrili solze sočutja. Bogatin ima “gospoda Bergerja jako rada, kot papata”. — — Naj li nadaljujemo žalostno po vest otrok? Popolnoma razumemo kongresmana Dalzella vprašanje “Koliko časa še? . . .” Zabojna pošta. Washington, 5. marca. -1- Pošt ni komite je danes sklenil, da se oddobri zakon za zabojno pošto v Z jed. državah po evropskem na činu. Tako so vendar “muk er ji” en- ATENTAT NA DELAY. VODJO. Lawrence, Mass., 4. marca. — Trije nepoznani možje so danes zgodaj v jutro poskušali ubiti generalnega organizatorja od Industrial Workers of the World, Jas. P. Thompsona, na njegovem stanovanju, 246 Lowell St. Thompsona je vzbudilo glasno trkanje na vrata svoje spalne sobe. Ko je šel odpirat nepoznanim ljudem, ga je prvi možki vdaril z vso silo v o-braz, drugi možki mu je trenotek po prvem udarcu zadal silovit sunek s svinčenim ldopičem po glavi, kateri ga je onezvestil. V istem trenotku je počil strel in kroglja je šla mimo Thompsovega desnega lica v steno. Thompson je bil pa pri vsem groznem položaju še toliko pri zavesti, da se je v sami nočni srajci splazil na prosto in klical pomoči. Prej ko je priklical policijo, so trije siloviti napadalci ušli. V hotelu Needham so Thompsona vzeli v roke zdravniki. Pozneje se je dognalo, da je bilo na Thompsona oddanih pet strelov, katerih pa omamljeni ni slišal. Policija kima z ramami in išče atentatorje v delavskih vrstah . . . Ysepolno raznovrstnih novic in slutenj prevladuje. Pomisliti moramo'. da je Thompson vodnik štrajka tekstilnih delavcev in si je pridobil v tem času nebroj so^ vražnikov razne vrste . . . Darrow. Los Angeles, Cal. 5. marca. — Clarence S. Darrow, odvelnik in zagovornik bratov McNamara ptade prihodnjo soboto radi pod-kupljevanja porotnikov pred sodnike. Obdolžitev Darrowa je velikega obsega in zna privesti do velikih senzacij. Darrow se je izjavil, da z mirnostjo gleda prihodnjosti naproti, ker je nedolžen. Štrajk v Savannah. V Savannah, Ga., gradijo sedaj velik hotel, in pri gradnji so zaposleni delavci organizacije Iron Workers. 1. marca so delavci za-štrajkali, in štrajk je proglasil P. A. Cooley, član glavnega odbora imenovane unije, ki je tudi obto-n znane dinamitne zarote. Delavci zahtevajo višje plače in priznanje unije. Pred premogarsko stavko. ¡Springfield, 111., 3. marca. 'Vsi premogarji v Zjed. Državah morajo iti na stavko, ako lastniki rudnikov ne ugodijo njih opravičenim zahtevam. To mnenje je splošno ob zaključku tu vršeče se konvencije Illinoiskih premogar-jev. To stališče zavzemajo tudi premogarji celo organizacije ameriške, h kateri pripadajo premogarji Illinoisa. Po zatrdilu predsednika White, se vršijo prihodnja pogajanja med zastopniki rudarjev in premogovnimi baroni prihodnji torek v Chicago, 111.. Štrajk se bo nadaljeval. Lawrence, Mass., 7. marca. — Vse kaže, da se bo štrajk tekstilnih delavcev nadaljeval. Družbe so upale, da bodo naredile z 5% zvišanjem zgago med štrajkarji, toda to se jim ni posrečilo. Jasno je pa že toliko, da bodo v par dneh še tisti, ki danes delajo, delo zapustili in stopili v solidaren generalni štrajk z drugimi štrajkarji tekstilničarji. DOBRO GOSPODARSTVO. Milwaukee, Wis. — Iz tega mesta gre ameriški socijalizem, pa ne zastonj! Socijalisti tega mesta so zopet prihranili davkoplačevalcem milijon dolarjev pri dviganju železniških prog skozi mesto. Če bi se socijalisti ravnali po demokratih, bi moralo plačati mesto čez milijon dolarjev za dviganje železrdških prog. Socialistična administracija se je pa temu odločno uprla in župan Emil Seidel je dokazal zakonodajcem, da so druga mesta plačala samo 20 — 50% takih stroškov. Državna komisija za javna dela je preštudirala celo stvar in socijalistom u-godila. Mesto bo plačalo mesto milijon, samo kakih $200,000 prispevnih stroškov. Tudi iz drugih okrajev se piše o dobrem socijalističnem gospo- -darstvu. Obravnava proti mesnem trustu. Obravnava proti klavničarjem v Chicagi se prične prihodnji teden v Chicago, 111. 50, od vlade povabljenih prič, ne bo zaslišanih —- to je uspeh odvetnikov mesnega trusta in v tem se tudi že naprej vidi rezultat obravnave. 0-bravnavo bo vodil sodnik Carpenter. Sodi se, da bo vseh deset obtožencev oproščenih. Zahtevajo strogo preiskavo. Chicago Fed. of Labor je izdala na kongresmana Foster in Wilson, ki sta člana preiskovalne komisije za štrajkarje iz Lawrence, resolucijo, v kateri jih org. poživlja, da strogo in nepristransko preiskujeta in gledata nato, da se delavcem ne godi krivica. Nadalje se članstvo Unije pritožuje na tem, da je policija v Lawrence prepovedala otrokom štrajkarjev izhod v druga mesta. S tem se je le kapitalistom vstreglo, zaključuje resolucija. — Krvav denar! V Washingtonu imajo gospodje po zaslugi Bergerja vendar saj nekaj dela. Ko je zbrano ljudstvo iz Lawrence poročalo o brutaliteti vojaštva in policije in bajonitira-nju soldateske, ki je umorila Ra-meya, nekega Sirca in ustrelila ¡dve ženski, druge pa pretepala po glavah in prsih, se je zgodil sledeč drastičen slučaj: Na koncu seje je vprašal poslanec Berger, kdo plača stroške o-troških prič? Wilson iz Pa., je odgovoril, da ne more dati na to odgovora, a predlaga, da se za uboge otroke priredi mala kolekta. — Gompers je prvi vrgel v klobuk nekaj dolarjev. Več mladih deklet iz Lawrence je šlo tako okoli zbranih gospodov in gospa in povsod je bilo videti odziv Wilsonovega predloga, Ko je poštni mojster mesta Lawrence, Lewis S. Cox dal štraj-karici Jožefi Lis en dolar v klobuk, je Berger zakričal: “Dajte mu njegov denar nazaj, mi nema-ramo krvavega denarja”. McCartney, ki je stal v bližini, je protestiral odločno proti Bergerjevi o-pazki. “Kdo pa ste Vi vendar? vpraša McCartney Bergerja. — “Jaz zastopam prebivalstvo Wiseonsi-na”, odgovoril mu je vroče Berger, “in nočem, da: štrajkarji jemljejo krvav denar”. In Berger je zopet pričel prigovarjati deklici, naj vrne denar, kar je mala, tudi storila. Tu je pa McCartney vstal s pestjo nad Bergerjem in mn vse mogoče grozil. Prišlo bi kmalu do dejanskega spopada, če ne bi v so bo vstopil kongresman Wilson in oba razdvojil. Naša nova povest. Pričakovali smo vsa,k dan iz stare domovine krasen slovenski roman za list Glas Svobode, toda ne vemo vzroka, zakaj istega nismo še do danes prejeli. En čas bomo priobčevali v razvedrilo čitateljem kratke povesti in črtice in če ■ še dotedaj ne prejmejo obljubljenega spisa, bo uredništvo G. 'S. preskrbelo prevod impozantnega soci- jalnega romana “Germinal” iz francozščine od Emilie Zola in če bo le mogoče okrasili nad vse krasen roman s slikami, kar bo toliko večje veljave samemu delu na sebi. Kaj je pisatelj Emilie Zola, kaj pomen “Germinala” kot delo svetovne slave, o tem spregovorimo v eni prihodnjih izdaj. Toliko pa vemo že danes, da bo roman “Germinal” vzbudil še tako velikega sanjača in nedelavea in povzročil nemalo razburjenja posebno v delavskih vrstah. List s tem romanom postane desetkrat zanimivejši in vrednejši imena delavskega glasila. — Naznanilo. iS. S. P. Društvo št. 3 S. ¡S. P. Z. v DePue, 111. je razposlalo na vsa bratska društva S. ¡S. P. Zveze tikete za žrebanje zlate ure v vrednosti $25, a nekatera društva še vrnila ne tiketov in ne de- niso nar ja. Zato prosimo ista, da pošljejo denar ali pa vrnejo tikete najzadnje do 20. aprila t. 1. Jos. Omerza, tajnik. Listnica uredništva. Vsi zastopniki lista Gl. Sv. in drugi dopisovatelji z upravni-štvom so naprošeni, da oproste za kasen odgovor, ker je somišljenik upravnik Gl. Sv. nenadoma obolel in nam je bilo nemogoče zakasnelo delo urediti. — Dopisi, ki niso v današnji izdaji- pridejo v prihodnjo. Splošno velja določilo, da dopis ali članek in karsibodi že, pride gotovo v list, tudi če se dopisniku ne naznani v listnici uredništva. da doposlano pride v list. — Dopis, ki je odklonjen, se rokopis istega ne vrača, pač pa naznani v 1. ured. da ni za rabo. Če pa prejmemo kak dopis in je za v list, pa ne pride ravno takoj na vrsto, ne odgovarjamo v 1. ured. temveč naj bo dopisnik zagotovljen, da nekega dne že zagleda njegov produkt beli dan. — Ker nismo še prejeli korekture za brošuro “Škof proti župniku” od pisatelja P. Svetlin iz Ljubljane, zato smo zakasneli s izdajo brošure in še ne vemo prave cene. Za Linotype stroj. John Lenko 70c; J. Tokin $1.00. Človek ki ve za skrivnosti svojega bližnjega je njegov krvoses. Katoliška spoved je temu slikovita primera, s katero cerkveni po-litikaši pritiskajo na nezavedne-že. — Prizadeti. Razprava “škof proti župniku’’ je vzbudila tudi v stari domovini velikansko zanimanje in učinek je, da si nekteri naši duhovniki kar lase jeze pulijo. — Poročevalec. i Zahodna Podporna Bol iška J ednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vitauovljena ¿5 aprila in mk irpor rina 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: PSAJJS JEKU, B >x 44, Taylor, Wash Podpredsednik: j KOS, Box 10, R ivensdale. Wash,, Box 44. Tajnik: PR VNK TOSTO VRŠKIK, Tay'or, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAM ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: B h A 4 FE LICI A 4, B ox 81, En imc aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. WTash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. LOUIS KOCIJANI, Enumclaw, jo rain Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Aystrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Karl Slane. Protireformacija in turški boji so puščali narodu veliko dobre krvi, najboljše familije so se izselile, dosti boljših mož je padlo v turških bojih, ali meščan je bil prvi, ki je zlezel pod klop v času protireformacije. Njegove ženske so bile trdnejše in so dalje držale k luteranskemu veroizpovedanju. Veliko energije je kazal ¡Slovenec v reformacijskem času in v časih turških bojev. Dasi so bili začetkoma večinoma tujci meščani v naših mestih, do časa reformacije so bili že tako udomačeni in po več generacijah poslovenjeni, da se morajo šteti k narodu kot slov. rojaki. Seveda so po večjem govorili med sabo nemški, pa znali so tudi slovenski kakor tudi grajske familije. Ali vdala se je nemška Avstrija protireformaciji, mali Slovenec se ni mogel 'premoči dalje zoperstavljati. Pa je škoda, da se ni. Ma-djari so se in so ostali gospodarji na svoji zemlji.' Seveda so bili ti in so še kalvinisti in ti so boljši reformiranci, kakor reformi-ranci augsburške konfesije, katere smo bili Slovenci. 'Kalvinisti so korajžni, trde glave, dobri gospo-darji._To kaže tudi Švica. Da ima verstvo organizatorično moč tudi v gospodarstvu, se vidi v tem, da so reformiranci boljši gospodarji kot katoliki. V sedanjem kapitalističnem gospodarstvu se kaže katolik inferijornejši od reformi-rancev. Naše meščanstvo ni imelo pokazati ne v srednjem veku ne v začetku 10. stoletja bogsigavedi kakega bogastva; kuhalo je z vodo. In bilo je tik zraven važnega morja — imelo je rude, premog v lastni zemlji na razpolago. Ali južni Slovani nimamo razpoloženja za meščanska dela? -—- Seveda, vsi avstrijski Nemci se ne morejo ponašati s kaj prida kulturnim razvojem; bogati stric v Nemčiji je pri njih vedno igral svojo ulogo. K nam niso pripotovali najboljši talenti-rokodelci; Židov nismo imeli dosti med našo maso, ki bi bili ščuke med karpi, bi morda mogli razjasniti, kaj je vzrok, da naše meščanstvo ni u-stvarilo one kulture kakor so jo meščani drugod. Slovenci smo pridobili nemške in laške svoje-časne kulturne elemente, bodisi da smo jih sami iskali, bodisi da šo nam jih vsilili! — Iz svojega nismo ustvarili kaj prida. — V naših štajerskih in koroških mestih se šopiri ¡Nemec s tem, da je on prinesel kulturo. Naj se oddahne, nič je ni, kakor tudi nas rojak meščan ne; prinašali so jo naši kmetski sinovi, ki so se učili v tujini in se potem v krušnem delu potujili. tNaj imenujejo le e-nega Nemca, ki je kot večji talent delal kulturno v naših krajih! — Lahi zamorejo to reči — oni imajo vsaj Valvazorje, Židovi pomagajo stvarjati Trst, Gorico in Zagreb. Izvzeti so pri tem vedno časi reformacije in bojev s Turki. V njih najdemo večje postave. Čas je pa tudi vzbudil vso energijo! — Pač pa moremo staviti italjanskim meščanskim elementom v račun, da sta 'Trst in Gorica lepše uspela. V teh mestih najdemo -Jugoslovane in Italjane složne v precejšnjem delu, ki je stvarilo svetovno trgovišče Trst in prelepo mesto Goričo; ti mesti i-mata po popolnem poginu Ogleja lepšo zgodovino. O križanju krvi sem pisal in dvomil, da je križanje Slovencev z Nemci vnaših mestih ustvarjalo kaj prida pasme; na gorenjski kmetiji je bilo to križanje zopet blagotvorno. Gorenjski kmetje so dali v dobi zadnjih sto let med Slovenci univerzam največji kontingent večjih talentov. Par sto tisoč duš in toliko talenta v vseh strokah duševnega dela! — In v 12. stoletju so poslali nemški škofje toliko nemških moških tlačanov iz alpinskih krajev v te naše hribe kot sirarje in kmete. In koliko telesne lepote in duševne jakosti je najti v teh krajih! Deffregger bi našel tukaj in v Savinski dolini še pred leti najlepše ljudi za svoje slike. Tukaj je bilo križanje dobro. Kaj je 40— 50 let v na- ki bi med nami upeljali nove na- 'rodovem življenju? In koliko se čine, dela, kakor so to storili dru- je storilo kulturnega dela v teh god. Malo je najti večjega boga-> pretečenih letih ,koliko se je stva-stva in tedaj tudi večje kulture.; rilo gmotne kulture, zbudilo za-Tu se vprašamo, ali je bila ra-.vednosti med ljudstvom? Naši sa meščanov na slov. tleh dobra starejši ljudje lahko dajo možem- ali pa ni mogla v protivnih razmerah zavladati? Morebiti ni bilo srečno križanje med Slovenci, Lahi, Nemci. Ali heterogone pasme to niso bile. Vsaj je kazal kmečki Slovenec, ko je prišel v mesto, v vsaki stroki duševnega dela svoje večje talente in telesno je bil Slovenec vsak čas lep človek. Malo je večjih talentov, ki so iz- pijonirjem te nove dobe najboljše spričevalo. Nobeno delo jih ni oplašilo, v vsak boj so stopili in ga izbojevali narodu v korist. Po misliti je, da je dosti avstr, vlad šteti med ovire za razvijanje Slovenstva. Nemški dijaki niso delali boljših izpitov kot slovenski. V primeri s svojim številom so dajali hajali iz meščanstva ^in dali ve- Slovenci dunajski in graški uni-dam kako boljšo moč. Se danes ¡verzi toliko talentov kakor Nemci, daje naš kmet vsem strokam du-1 rn v praksi postavlja Slovenec ševnega dela najboljše moči; ako j dosti delavcev, kateri se lahko bi bogoslovje ne odjemalo toliko merijo z boljšimi nemškimi, vsak dobrih glav, bi se ti kmetski si- dan pa z Nemci iz naših krajev, novi pokazali v večnem številu; j uživali so naši poduk gimnazij, teologija zaduši večino istih, ozi-jna katerih so se mora]i ugiti ,, roma enolično življenje v pastiro-i nemškem podučnem jeziku. Uživanju. itelji so bili po večjem Nemci in Reči se mora, da meščani na Lahi. Tn bili so naši fantje dobri Slovenskem niso dobro izpoln j e- 'matematiki, jezikoslovci in zgo-vali svoje dolžnosti. Ako bi jo bi- dovinarji. Dosti jih je kazalo kaj li, bi bili danes s Hrvati v Istri več znanja v vseh predmetih. Ti in Dalmaciji gospodarji Jadran- bi lahko prestopili na tehnike in skega morja in naše meje bi se ne postali jako dobre tehnično izo-bile skrčile tako, kakor so se. bražene moči. Malo teh mož je i-Preiskovalci šolani v novejši šoli, melo lepšo mladost; med študija- mi so bili večkrat lačni, kakor siti, in oblečeni so nili tako, da ni bilo preveč toplote po zimi. In skoraj samouki so bili; — koliko pa je bilo učiteljev na gimnaziji, ki so vedeli kaj več povedati kakor je bilo v učnih knjigah! — Imamo dobre strokovnjake v opravkih, kateri zahtevajo akademič-no izobrazbo. In naši družabni, politični, kulturni boji kažejo, da ti možje razne boje dobro izvršujejo. Kakor da bi se bojevali le mladi ljudje, taka energija, taka navdušenost je prevevala doslej tudi starejše in ti omikanci si niso dali upogniti vrata po naših nemških vladah, doslej vsaj še ne, ali le pri redkih posameznikih, katere je kot uradnike zapeljal hitrejši avanzma. — Nemci na naših grajščinah so podajali v času po protireformaciji malo vidljivega talenta. 'Vstopali so v politično službo; baje so ustvarjeni le za vladanje. Ali višji uradniki, deželni predsedniki, namestniki so pa le od drugod, le redkokdaj pride Nemec-domačin na taka mesta. Nemške veleposestnike na Kranjskem vodi že dolgo časa v političnih nastopih sin gorenjske majhne kmetije. — Po reformaciji je naš svet tih. — V prvi polovici 19. stoletja dajo naši veleposestniki večji talent v Antonu Auerspergu — (A-nastazij Grün kot nemški pesnik). Ta je bil dober državnik in bori-telj za upeljavo naše državne konstitucije. Ta je bil dober rojak, dasi Nemec. Kdor bere njegovo lepo pesem: “An Veldes”, ta vidi, da je v možu živelo nekaj tega, kar se pravi domovinska ljubezen kot člena slovenskega naroda. “Mein Heimatland, mein Volk wach auf”. Ta največji izmed Nemcev našega veleposestva je čutil, da spada k narodu, v katerem so živeli tisoč in več let njegovi pradedi. Kar je pravega talenta v bodisi kaki politični stranki, bode ravno tako čustvoval. Ta Auersperg je pa skoraj e-dini večji nemški talent iz slov. krajev; kar je drugih Nemcev, živi v veri, da je čista nemška rasa in da se mora zaradi nje ves slov. svet ponemčiti. In s tem Nemštvom smo imeli boje in jih še imamo. Avstrijske vlade, sestavljene največ iz Nemcev, so ravno tako mislile in so smatrale probujenje 'Slovencev k narodni samozavesti kot neko drznost, katero so hotele kar v zemljo steptati. Ni šlo! Hitde boje so i-meli naši zdaj že starejši' možje. Ti boji so bili v nekem oziru dobri, ker so bistrili duševne moči slovenskih bojevnikov, v drugem pa velika ovira razvijanju naroda do večje materij eine in duševne omike. Tujčenje kakega naroda je vedno ovira napredovanja. In tako zavoro najde razvoj časovne omike med Slovenci v našem kat. duhovništvu. — Vprašanje je, koliko je kat. duhovnik koristil narodu v svoji instinktivni obrambi proti potujčenju v prejšnjih časih? — Oglejski patrijarhi (Nemci in Lahi, le jeden je bil Slovan) — so bili hlapci nemških cesarjev in naši škofje so tudi bili po večjem Nemci in Lahi; naši drugi duhovniki so sicer govorili ljudstvu v slov. jeziku, ker v drugem jih ne bi razumelo, ali uradovali so nemški in šele francoska revolu cija in Napoleonovi vojaki so vzbudili nekaj zanimanja v kakem gradu in farovžu za to, da živi še slovenski narod. Do 19. stoletja je po tujčenju odpadlo dosti 'Slovenstva, — kat. duhovnik je bil vedno vodilni, odločilni stan, razven v letih reformacije; v teh ni veljal pri vladah nič in nič v ljudstvu. Veliko Slovencev je v srednjem veku narodno umrlo. Bodoči zgodovinarji Jugoslovanov bodo nemara razkrili vzroke, iz katerih se je moglo toliko slov. zemlje in naroda, zgubiti. Veliko ljudi ni bilo v srednjem veku, ali ako se po velikosti zgubljenega sveta računa, je bilo dosti Slovencev potujčenih v severu in jugu naših dežel. Meščan je bil po večjem Nemec, graščak in kat. duhovnik sta imela kaj govoriti. Ali tedaj, kakor sedaj hijerarhija kat. cerkve ni poznala narodnosti in tedaj so urejale nemške vojaško organizirane čete slov. kmete. Dalje prihodnjič. VERSKI POUK IN ZLOČINI. Kako popolnoma napačna je trditev, da je nravnost odvisna samo od vere in da brez vere sploh ni možna morala, je zopet pokazala primera avstrijske zločinske statistike z japonsko. Omeniti moramo, da je na Japonskem vera zasebna stvar, zategadelj tam tudi nimajo ministrstva za bogočastje; prav tako ni uveden v japonskih šolah nikakšen konfesionalni verski pouk. Priče pred sodiščem ne prisegajo, prav tako tudi vojaki ne prisegajo svoje zvestobe; in vendar je na Japonskem mnogo manj slučajev krivega pričevanja kakor v Avstriji in da se znajo japonski vojaki brez prisege vse drugače boriti kakor vojaki s prisego, se je jasno pokazalo v zadnji rusko-japonski vojni. Zdaj pa poglejmo še naslednjo statistiko! Po podatkih c. kr. centralnega urada je bilo v Avstriji leta 1901. pri prebivalstvu, ki šteje okolo 26,000.000 ljudi, 36.305 zločinov in 616.099 pregreškov in prestopkov. To da 13.9 odstotkov zločinov in 23.69 odstotkov pregreškov in prestopkov. Bistveno drugače pa je na Japonskem. Japonski cesarski statistični urad je izdal leta 1901, v Tokiju tozadevno statistiko za leto 1901, iz kate re posnamemo, da je bilo leta 1901 na Japonskem pri okolo 45,-400.000 prebivalcih 3323 zločinov in 140.128 pregreškov in prestopkov ali 0.073 odstotkov zločinov in 3.048 odstotkov pregreškov. V Avstraji je torej bilo leta 1901 med 1000 prebivalci 14 zločincev, na Japonskem pa je bilo v istem času 7 zločincev, torej za polovico manj, šele med 100.000 prebivalci. Lahko se je pregrešilo proti postavi v Avstriji med 1000 prebivalci 24 oseb, na Japonskem samo 3. Potemtakem je v Avstriji razmeroma dvajsetkrat toliko zločinov in skoro osemkrat toliko pregreškov kakor na Japonskem. Ako vpoštevamo, da prestopkov postave ne sodijo povsod z enakim merilom za zločine in pregreške — japonske postave so posnete po nemških, — vendar pokaže skupno število postavnih prestopkov malo časten rezultat za Avstrijo; Avstrija ima 652.404 po stavne prestopke, Japonska 143. 451. V Avstriji pride torej na 1000 prebivalcev 25 postavnih prestopkov, na Japonskem 3. In pri tem so šole na Japonskem brezverske, v Avstriji pa se razlaga v njih konfesionalni verski pouk. Pač pa je uveden v japonskih šolah moralni pouk. Od strele zadeti. Ako te zasači nevihta na polju, si v nevarnosti, da te zadene strela. Tudi v hiši je sicer nevarnost, pa ne tolika, zlasti če je na hiši strelovod. Na polju ne hodi “vedrit” pod drevo, ker v drevesa kaj rado trešči, pomaga ti pa drevo itak nič, ker postaneš pri hudem nalivu moker, če si tudi pod drevesom. Položi tudi vse večje kovina-ste reči, na pr. nož, ključe, srp, sekiro, od sebe, ker vse te reči strelo nase vlečejo. V hiši ne stoj blizu železne peči ali blizu okna, ktero je obrnjeno proti nevihti, ker mokro zidovje strelo bolj nase vleče, kakor suho. Sicer pa strela ne ubije vsakega, kogar zadene. Zatorej poskušaj človeka, od strele zadetega, oživiti. Odpni mu obleko, glavo lepo podloži, polij jo z mrzlo vodo, potem pa napravi umetno dihanje in ne odnehaj prehitro, ker je umetno dihanje marsikoga še le po dolgem naporu rešilo smrti. Vse drugo prepusti zdravniku. masam knjiga i Perut iaarstfo in almanak za leto 1912 s slikami ima 224 strani. Vam pove vse o kokošore-ji, boleznih in zdravilih kakor tudi Inkubatorjih in Kurnikih. Cela enci-klopedia za samo ISc. Pišite: C- C. SHOEMAKER, Box 1082 Freeport, llinois, ROJAKOM, ki stanujejo in potujejo skozi Denver, ColoM piporočam svojo dobro urejeno GOSTILNO. Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežba! Se priporoča JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST. DENVER, COLO It doesn’t pay to neglect your Health »f če pridete domov bolni, 5e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr,, Richterjev PAIN-EKPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši boiečm, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Ozdravljen! DR. W. M. LAWHON bo zastonj preiskoval s X-Ray strojem. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t j “Glas Svobode!” Dr. Lawhon je prinesel iz Evrope v Chicago vse najboljše iznajdbe na zdravniškem polju. Zdravil je ljudi po najboljših klinikah 1-talije, Francije, Nemčije, Boljske, Norveške in Švedske in bo na priprošnjo svojih tovarišev ostal kot desna roka v vsem zdravilstvu v Atomo Radio Institute v Chicagi in preiskoval ljudi s X-Ray žarki; zdravil pa ne bo samo svojih prijateljev in znancev, temveč je ponudil svojo pomoč tudi ubogim ženam, možem in otrokom, vseh stanov in narodov. Ta zdravnik zdravi vse bolezni, posebno kronične in nalezljive bolezni in je pri svojem zdravljenju zaslovel radi svoje metode zdravljenja in dobrosrčnosti do vseh bolnikov sploh. Njegova večletna skušnja in znanje o potrebah človeškega zi-stema mu pomagati, da vspešno zdravi tudi take slučaje, pri katerih so drugi zdravniki x zgubili vse upanje. Dr. Lawkon Vam žarkove preiskave ne računa nič — je popolnoma zastonj. Pridite k njemu in pustite se preiskati od njega in v par trenotkih vam pove natanko kaj je vzrok vaši bolezni in kako je za ozdraviti. Možje in otroci, fantje in žene, bogati in revni, vsi brez izjeme bodo odzdravljeni skrbno in v svoje zadovoljstvo. ATOMO RADIO INSTITUTE 81 West Randolph St., Chicago, 111. (Nasproti Olympic gledališča, drugo nadstropje.) (6) MARTIN POTOKAR | pri katerem se dobe: Ö garantirana domača nova Michigan § in New York vina. Bdo, galon po $1.25 Sod do 50 galonov belo po 6oc Rdeče, ““ i.oo Sod “ 50 °’ rdeče “ 50c MARTIN POTOKAR »625 So. Center Ave, Chicago, 111. I t "AJSTAREJI ZDRAVNIK DR. WEI LS & CO Imejte fcakoršnokol i bolezen; pridite k staremu T)r Wells, ki je jjzdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov jeze iskalo njegove pomoči, kadar jim drugi Zdravniki niso pomagali. Pridite k Dr. Wells, ki bo z Vami govoril v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravil, vi plačate pa samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti, vodenici, oteklini, zastrupljeniu krvi. garjah. ranah, kožnih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli, moški oslabelosti, na novih ali kroničnih boleznih, — Vas ozdravimo s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravniških oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Damo nasvet in tudi preiščeno Zastonj. Dr. V/ELLS & CO. 424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & Co Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Ob nedeljah od 10 do 2 pop. Pilsen Auditorium Restavracije in Bufe JOS.FALTA, lastnik 1657-61 Bine Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in Jr'---*■ rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. NAZNANILO! Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča FRANK STEFAN1CH, lastnik G. State Winery, R. R. No. 7 Box 124 Fresno, Cal. Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111, JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa nn je bil nagraden, kakor smo zdaj izvedeli, s trimesečno ječo za pridno ugonabljanje tujih bučel. Dr. Ljudevit Jenko, sloveči zdravnik za oči, oče prvih dveh slovenskih doktoric zdravilstva in ustanovitelj “Ruskega kružka”, je umrl v Ljubljani dne 6. z. m. Blagi rodbini naše sožalje! Požar. Na Velikem Brdu pri Postojni se je vnelo 30. jan. ob 6 zvečer poslopje posestnika Martina Čika. Zgorelo je poslopje in 270 meterskih stotov sena. Posestnik ima škode za 5000 kron, a je baje pokrita z zavarovalnino. Vinska kupčija na Dolenjskem. Vinski pridelek se je že močno poprodal. Cene so znašale od 46 h do 56 h za 1 liter in tudi več. V zadnjem času stoji cena in tudi kupčija je odnehala. Belokrajina ima še dosti vina na prodaj. Iz Novega mesta. V četrtek zjutraj 8. feb. okrog 6. ure se je ustrelil s samokresom v levo trebušno stran na Stari cesti v Novem mestu 171etni Leopold Kaf-tan, poštni ofici j ant, doma iz Semiča. Kaj je mladeniča gnalo k temu koraku, se ne ve. Samomor z dinamitno patrono. Zadnji mesec, 10. feb. so našli na Jeličnem vrhu pri Idriji mrtvo truplo mladega moža z razbito glavo. V mrtvecu so pozneje dognali 241etnega rudarja Ivana Cunta, ki je že preje večkrat dejal da izvrši samomor. Skušal si je izposoditi revolver, a ga ni mogel dobiti. Zato si je položil v usta dinamitno patrono in jo zapalil. — Vzrok samomora je neznan. Uboj. V vasi Kij pri Št. Petru na Dolenjskem je prišlo med fanti zaradi deklet do pretepa, v katerem je bil Bevec, sin trgovca iz Bele cerkve, tako močno udarjen po glavi s sila močnim nožem ali dletom, da mu je bila prebita črepinja in možgani ranjeni. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je kmalu umrl. Krivec, oziroma krivci pridejo najbrže že pri prvem porotnem zasedanju na vrsto, ki se prične pri novomeškem okrožnem sodišču. “Slovenski Ilustrovani Tednik” v Ljubljani je izdal za leto 1912 velik 124 strani obsegajoč koledar, ki vsebuje zelo mnogo lepih zanimivih slik. šaljivo povest, tabele za obresti itd. Koledarska vsebina je razdeljena vsak teden po eno stran da se lahko napravijo za vsak dan beležke ne le sproti, temveč tudi že naprej, da se ne pozabi kake zadeve, n. pr. kdaj poteče kak rok i. dr. Zraven so tudi razpredelbe za zapisovanje dohodkov in stroškov za vsak dan in vsak teden. Taka uredba koledarja je jako dobra, ker se ljudje na ta način navadijo, da si zabele-žujejo vse sproti ter dobe tako jasen pregled svojega stanja. Tak pregled pa marsikoga obvaruje izgub in nepotrebnih izdatkov ter 'neljubih sitnosti. Mnogo se je že pri nas pisalo o razumnem gospo darstvu in gospodinjstvu, a same razprave o tem nimajo uspeha. U-verjeni smo, da bo praktična u redba koledarja “Slovenskega I-lustrovanega Tednika” mnogo pripomogla k temu, da se bodo tudi priprosti ljudje navadili, da si bodo sproti zabeleževali vse potrebno. Koledar “Slovenskega I-lustrovanega Tednika” je bogato ilustrovan in ga radi praktične u-redbe vsem prav toplo priporoča mo. Stane 30 centov. Naročniki Slovenskega Ilustrovanega Ted nika” ga pa dobe poštnine prosto in brezplačno. Naročite se torej na “Slovenski Ilustrovani Tednik”. Štajersko. Žensko delo v rudniku. Iz Trbovelj poročajo: Na delavko Jero Kapelj je padel v jami iz višine velik kos premoga in ji zmečkal desno nogo. Prav tako je padel tudi na delavko Marijo Viš-ekovo težek kamen na desno nogo in jo zlomil. Obedve težko ponesrečeni delavki so odpeljali v rudniško bolnico. Žalostno je, kadar slišimo o moških žrtvah rudniškega kapitala; toda srd stisne človeku srce, kadar zve, da se je vsled nenasitnosti rudniškega kapitala ponesrečila globoko v rudniku slabotna ženska, ki po svoji naravi nikakor ni za tako naporno delo. . Primorsko. V Podgradu je umrla gospa A-na Deklevova, soproga ondotnega župana g. Ivana Dekleve. Odpravljeni prazniki na Goriškem. Glasom papeževega odloka odpadejo na Goriškem sledeči prazniki: Svečnica 2. februarja, sv. Jožef 19. marca, Oznanenje Marije 25. marca, Mala gospojni-ca 8. septembra in drugi praznik o Veliki noči, o Binkoštih in o Bo žiču. POUČNI DEL. Rastline, ki naznanjajo vreme. Bodeča neža ali kompava ni samo zdravilna rastlina, ker krepča, a-ko se uživa, želodec in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena čaša se zapre, kadar se bliža dež, in se zopet odpre, kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi meseček in pa kurja čev-ca. Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je še isti dan dež. Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri peresca skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši. Če hočeš dolgo živeti, jej med. Jejmo mnogo medu in ohranili si bomo zdravje. Cisti med je nenavadno zdrava hrana. Med ne rabi za prebavo ne žlez, ne močnega zdravega želodca, njegove naravne lastnosti so take, da prehaja v kri in nam daje zdravje in življenje. Zato naj bi bil v vseh rodbinah med kot hrana vdomačen. Na kruh namazan nam kaj dobro prija. Posebno dobro je zavžiti med zjutraj, med priporočamo posebno starim osebam. Tudi žene, ki trpe na zaprtju, naj bi jedle med. Med je zdravilo, ki slabotnim vsekdar le prija in nikdar ne škoduje. Z medom sladimo lahko mleko in druge pijače. Alkoholizem in dojenčki. Otroški zdravniki so dognali, da matere, ki so vdane opojnim pijačam, imajo prav malo ali pa nič mleka, tako da nikakor ne morejo preživljati same otrok. Iz tega je dokazano, da preide alkoholizem v materino mleko. Tudi živčevje je zelo oslabljeno pri takih otrokih, katerih matere so pijanke. Ako so otroci slabo prebavljali ter so se matere začele zdrževa-ti alkoholnih pijač, so tudi dojenčki kmalu ozdravili. Za nalezljive bolezni so najbolj dovzetni otroci, katerih starši so alkoholiki. — Justični umor? V Parizu so usmrtili morilca Rozo. Ko so zdravniki po usmrtitvi morilca pregledali njegovo glavo, so konstatirali, da mož ni bil pri pravi pameti, vsled česar tudi ni mogel biti odgovoren za svoje dejanje. Posiveli otroci. Iz Zagreba se poroča: V ljudski šoli v Pakracu je nenadoma posivelo 60 otrok. — Nenavadni dogodek je vzbudil v vseh zdravniških krogih velikansko senzacijo. Otroke so odpeljali v bolnišnico v Zagreb. Delavska gimnazija v Pragi. — Narodna socialna stranka je sklenila na predlog poslanca Klofača, da se ustanovi v Pragi privatna gimnazija, ki bode namenjena iz ključno delavskim otrokom. Obsojen škof. Varšava, 10. fe bruarja. Kazenski sodni dvor je obsodil rimsko-katoliškega škofa Ruszkievvitza na 16 mesecev ječe, ker je ločil veljavne marijanitske poročence in jih zopet poročal. Odprava praznikov. Ker se avstrijski škofi zaradi praznikov niso mogli zediniti, so naprosili papeža, da on razsodi. Papež je razsodil tako, da odpade šest praznikov, in sicer: drugi božični praz nik, velikonočni ponedeljek, bin-koštni ponedeljek, rojstvo Mari-e, Svečnica in Trije kralji. Nehvaležnost — plačilo sveta. Ko je ruski car Nikolaj I. ležal na smrtni postelji, je vprašal svojega prijatelja, poljskega velikaša Wdelopoljskega, katera dva vladarja sta bila najnespretnejša postopanju nasproti avstrijski monarhiji. Včielopoljski ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu carskemu prijatelju. Car pa je pojasnil: Vaš kralj Sobjeski in — jaz. — 'Sobjeski je rešil Avstrijo pred Turki, jaz pa pred Madjari! Pa glej, kako je vračala svoj čas Poljakom, pozneje pa meni v krimski vojni!” Pastor o republiki. Bela vrana med črnimi gavrani je pastor Keck v Herrenhausenu na Hano-veranskem. —- Pred kratkim jc ‘Volkstribune” priobčila pismo, ki ga je pisal somišljeniku vojvoda Humberlandskega in v katerem pravi: Najidealnejša vlada je republika — to je tudi moja o-snova misel. Temu idealu ne vstre-zamo, če zavlačujemo zgodovinski razvitek z brambno dinastičnih koristi, ki se pač ne vjemajo z dobro umevanimi ljudskimi koristmi. Nikdar se niso dinastične koristi krile z ljudsko koristjo. — Prav zares da ne razumem, kako more svoboden človek — izimši fevdalce, ki natanko vedo, da so zaradi lastnega dobička svojemu kralju dobri — dandanes nastopati kot zaščitnih dinastičnih interesov.” — Da bi se svoboden človek, ki ni slučajno sam član te ali one dinastije, ogreval za dinastične interese, bi bilo v resnici čudno. Ampak če pogledate ljudi, ki imajo pri nas dinastična čutila zmerom na koncu jezika, če se o-zrete na naše klerikalce, katerih svečana govorica je patriotični superlativ, opazite takoj, da so to ljudje skrivljenih hrbtišč, ki prihuljeno čakajo, da jim pade kako dostojanstvo ali pa napitnina z visoke mize. Čas. — Velika in važna stvar je za človeško življenje dejstvo, da čas beži in da se ga duševno izpolni. Če človeka ta misel popolnoma prešine, postane precej mirno dušen napram sreči in nesreči, veselju in bolečini. Kaj je sreča in nesreča, kaj veselje in bolečina drugega, kot tok časa, od česar nam ne preostane drugega, razen kar smo si tega duševno predelanega ohranili? Čas je najvažnejša stvar v človeškem življenju; ker kaj nam preostane od veselja, ko je zbežal čas? Čas je tolažljiva stvar v našem življenju. Ker tudi bolečina ni po njegovem poteku nič: čas je tir, po katerem hitimo naproti zadnji uri, vodi k neznanemu. iS tem napredovanjem je v zvezi moč dozorevanja; to dozorevanje je večje in boljše, če spoštujemo čas, se po njem ravnamo, ga ne zapravljamo in če ga smatramo za tisto največjo končnost, v kateri se vse, kar je končnega, zopet razliva. Viljem Humboldt. NASPROTNIKA. Pripetilo se je, da sta nekdaj bila dolar in cent sama v žepu, in dolar se je pričel povzdigovati rekoč : “Jaz sem velik, ti pa si ničla. Jaz sem bel in svetel, ti pa si črn ter ničvredni indijanski idijot! Tudi sem veren, ker vedno pov-darjam, “In God we trust”, a ti si pagan. Jaz sem patriotičen, ko nosim na eni strani ameriškega orla, in na drugi božanstvo in svobodo ter dajem veliko veselja ljudem. Tudi sem vedno nebeško vesel, ker me obdajajo zvezde o katerih lahko mislim, ti pa nimaš nič, ne misliš nič pa tudi vreden nisi nič. Jaz sem dragocen, ker sem svetlo srebro in me vsakdo želi imeti, ti pa si črn in grd baker. ki te nihče' ne mara.” “Vse to je možno,” mu odgovori revni cent.” Mogoče, da si res bolj patrijotičen od mene ter bolj veroljuben, toda vedi, da grem jaz večkrat v cerkev kot ti, in se me Gidi večkrat daje v milodar kot pa tebe.” 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. V-iaKa Knjižica je -Vredna flO.oo -VsaKemu bolnemu člo-VeKu. Mi želimo, da vsaki bolni člov k piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona lnLlïlC"ioSÇet,UjeV,p0^udn-em Jenku, kako da se doma vpešno zdravi': Sifilis ali zastrupljena kri. slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, Tko11«^0162!!1!- kak?r j udi bolezni v želodču, na vranci, ledvicah in v mehurju. flk j zgubili ^ nado in ako vam pnseda zabadav. denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlem o in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpiolnite knjižico°drezek m ga nam F°š lte in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono ’ IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. r* ^ Aus* 708 Northwestern Bldg\ ; 22 Fifth Ave., Chicaga 111 tako pošHte.'' ponudba’ s koi° P°^ljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da mi jo Ime.......... ZASTONJ MOŽEM Pošta. Država. im mmmmmmmmmmm Na dobrem glasu. Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani: JOSEPH TEINEH'B REGISTERED Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov, ščipanje, slabo prebavo, zabasanost, nervoznost, zgubo, teka, švohost, in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi. ■ » Za dobiti v lekarnah. Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj, JOS. TRINER IMPORTER & EXPORTER, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO PIRUHE “NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 Washington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji i cigare. Vsi Slovani se zbirajo v tem salonu! Za obisk se priporoča JOHN PREDOVICH, lastnik RA1LR0AĐ EXCHANGE BAR 2245 Larimer St. Denver, Colo. Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja. Louis Prosek in Joe Fischiin 0000000000000000000000 8 LOUIS ROBSEL i O C g Slovensko-hrvaški o SALOON I O izvrstno O pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovin© in to seveda najraje y gg. tovBii? denarju* kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e n § j e preskrbi FRANK SAKSER 80., 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Podružnica :----- 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.so s poštnino vred« § Vedno sveze pivo, O O O o o o o žganje in pristno domača vina. 460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199 oooooooooooooooooooooo I Angleščina brez učitelja! I 5 Po navodilu sloveasko-angleške slovnice, tolmača, in angleško slov. | slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri: J V. J. KUBELKA, S!8 W, I« St, Hov Torb 1,7, , .... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. | ZOB ZA ZOB. ČRTICA IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. Za zakonske može in žene spisal Blaž Pohlin. ■“Tako, ljuba moja ženičiea, zdaj pa moram iti. iSladko spanč-kaj, srček, in sanja naj se ti o svetli sreči, da hodiš po raju, posutem in obsejanem z zelenjem in cvetjem. Zdrava, moja Pepca!” 'Rudolf Repič je govoril tako, ko je odhajal ob sedmih zvečer v službo na železnico. Poljubil in objel je svojo ženico še enkrat srčno in veselo kot mlad mož ter odšel po par sladkih besedah v črno noč. Pepca je ostala sama. Popravila si je razmršene lase, ki jih je zmedla prevroča ljubezen Rudolfova, nato se pa vsedla s knjigo na zofo in se namenila brati. Prebrala je par stavkov, to se reče, z očmi je šla preko njih, njene misli so pa bile drugod. — Njen duh je splaval v pred kratkim minulo preteklost, ki je bila dokaj različna od sedanjosti. Pred dvema mesecema se je o-možila Pepca. Storila je ta korak takorekoč v nekih sanjah, ne ve doc, kaj je učinila ž njim. Šele pozneje je prišlo spoznanje, da je izgubila zlato prostost, polno veselja in cvetja. Toliko čestilcev je imela preje, lepih, brhkih mladeničev, ki so tekmovali, kdo jo bo bolj in bolje zabaval, hodili so na sprehode, v gledališče, na plese in povsod se ji je sipalo razkošno razvedrilo A zdaj? Zdaj je prikovana na človeka, ki se ji je zdel ljub pred poroko, ki ga pa mrzi toliko bolj, čim dalj živi ž njim skupaj. Oduren ji je in vsaka njegova ljube zenska beseda, vsak njegov ob jem, zlasti pa vsak njegov poljub jo zamrzi, da bi si rajši dala pri ložiti klofuto, kot pa poslušati njegove prijazne besede in čutiti njegove prisrčne objeme in vroče poljube. Pepca ni bila sentimentalna ženska, da bi se vsled tega uda jala brezplodnemu celournemu razmišljanju. Ne! Bila je lahke nravi in če se ji je pripetila nezgoda, kot je bil baš njen zakon, znala si je poiskati razvedritve. ICo je sedela na zofi, si ni delala težkega srca z nepremišljenim korakom, s katerim je stopila v zakon, ampak čakala je svojega ljubimca kot sladek preostanek iz prejšnjega življenja. Miško je bil njen najljubši prijatelj v predzakonski dobi in tak je ostal tudi pozneje. Srečne trenutke sta uživala, ko Pepca še ni bila žena poročena in nič manjšega veselja ni bilo med njima, kadar sta se naslajala na dobrotah in sladkostih drug drugega. Ni dolgo čakala. Miško je vedel, kdaj odide Rudolf, kdaj mora v službo in da si ne bi kratil predragega časa, prihitel je komaj četrt ure po moževem odhodu v objem svoje ljubice Pepce, kjer je bil sprejet s toliko večjo prisrčnostjo, kolikor n “znosnejši je bil tej Rudolf. Ni naš namen tukaj praviti posameznosti iz tega uživanja prepovedane ljubezni. Morda bi pri tem zašli v tako pripovedovanje -—• če bi namreč hoteli biti natančni in bi verno slikali razne prizore — da bi se nam od kake, morebiti celo nepoklicane, strani hotelo očitati, da smo zasnovali te vrste, da si nakopljemo na glavo greh pohujšanja in greh zapeljevanja v greh. Tega pa ne maramo biti deležni, zato povemo samo, da sta se Pepca in Miško strašansko dobro počutila tisti večer 'in da sta bila prepričana, da so jima ti dobri počutki zagotovljeni vso noč do ranega jutra. Nesreča pa nikoli ne počiva in tudi tisti večer ni. Rudolf Repič je na postaji zaznal, da je to noč oproščen službe. Kdo bi bil bolj vesel od njega! K ljubljeni ženici pojde, k ljubeči svoji Pepci in da bo bolj vesela njegovega prihoda, šel je v prodajalnico in nakupil marsikaj, kar bi osladilo že itak sladke medene tedne. Ko se je približal hiši, v kateri je stanoval, videl je okna svojega stanovanja še razsvetljena. “Še je pokonci,” si je mislil in se veselil bližajočega se iznenađenja. Po prstih je pristopical do stanovanja. Postal je pri vratih, sr- ce mu je tolklo veselja nad veselim svidenjem, nato je pa pozvo-lkak brezbrki licejski doktor očita Zastonj je čakal odziva. Pepce ni bilo odpret. “Morda je zaspala revica pri luči, ko ji dolgčas razjeda dušo,” menil je in pozvonil vnovič. A zopet nič. To se mu je zdelo čudno. “Morebiti se ji je pripetila kaka nesreča, ko je sama?” vprašal se je ves v skrbeh in tiščal z vso močjo na zvonilo, da bi zbudil človeka iz najtršega spanja. Končno je vendar začul korake. Srce se mu je oddahnilo, dasi mu je utripalo z močjo kovaškega kladiva. Pepca je v tem odklenila in odprla vrata. Zagledavši pa svojega moža je ostrmela, kot bi videla prikazen. “Ti si, Rudolf,” vprašala je in oči so se ji povečale. “Da, jaz. A kaj ti je, da me tako plašno gledaš? Kaj si tako razmršena, kaj puhti iz tebe vročina?” Ne da bi čakal odgovora, je vstopil. Prijel je ženo pod pazduho in stopal z njo v spalnico. Dala se je voditi kot otrok, ki je pravkar shodil. Ko sta vstopila, obstal je on pri vratih. V sobi je bilo vse v neredu. Po zofi je bila razmetana obleka, moška in ženska, na postelji je bila pa odeja zgnetena, kot bi si vrane napravljale v njej gnezda. Rudolf je o-strmel kot prej Pepca, kot bi videl prikazen. Oči so se mu povečale in ravno je hotel staviti ženi vprašanje — kakšno, ni prav nič vedel — ko se je zganil zastor pri oknu. Rudolf je odmaknil zastor. Za njim je stal Miško v spodnjih hlačah in srajci in tudi njemu so se povečale oči, kot bi videl prikazen. Rudolfu je za hip zatemnel o-braz. takoj pa se zopet razjasnil. Zgrabil je ženo za roko in jo sunil na sredo sobe. Nato je rekel: “Imetja se dobro vso noč! Izrabita priložnost, ki je tako lepa! Sladko spančkajta in sanja naj se vama o svetli sreči, da hodita po raju. obsutem in posejanem z zelenjem in cvetjem . . . Po teh besedah je zaprl sobna vrata in jih zaklenil. Prebil je noč v kuhinji. Koliko je spal in kako, to si vsak lahko misli, sodi pa tudi, kakšni občutki in počutki so obhajali Pepco in Miška, ki sta bila neprostovoljno zaprta in prisiljena uživati okisane sadove svoje ljubezni. Zjutraj je Rudolf skuhal zajtrk ter ga prinesel zaljubljencema v sobo želeč jima prav prisrčno dobro jutro v upanju, da sta se naužila v polni meri sočne ljubezni. Ženi je pa dejal: “Večerjo pripravi za tri osebe. Grle j, da bo dobra in okusna; veS ti ni treba vedeti!” Nato je odšel in cel dan ga ni bilo domov. Pepca je storila po moževem ukazu. Napravila je dobro večerjo za tri osebe, dasi so ji bile nerazumljive Rudolfove besede. Srce ji je bilo skrajno nemirno, ne ker je lomila in prelomila zakonsko zvestobo, ampak ker se je bala, če jo zapodi mož, prikaterem se ji je tako dobro godilo in po katerem bi imela tako lepo pokojnino, na kar vsaka zenska najbolj gleda pri možitvi, ker je vsaka v dno svoje ženske duše prepričana, da bo preživela moža. Žalibog mora res mnog zakonec pod zemljo uprav zato, ker je zakonec. Ko se je približal večer, vrnil se je Rudolf domov. A ne sam. Pripeljal je seboj živahno dekle ter takoj pri vstopu naznanil Pep-ci, da bo ta pripeljanka — Vincencija ji je bilo ime — večerjala ž njim. Seveda mora večerjati tudi ona, Pepca. Večerjali so skupaj. Ker je Rudolf poznal žensko nrav, da si namreč Evine hčere kaj rade skočijo v lase in si razpraskajo o-braze, kadar prikipi njih sovražnost in ljubosumnost do vrhunca, zato se je za vsak sicer nepričakovan slučaj vsedel med Pepco in Vincencijo ter tako med dvema ognjena z največjim tekom použi-val res izborno večerjo, ki je kar prehvaliti ni mogel. Tudi Vincencija je imela silen apetit kot pred dolgim popotovanjem. Pepci se pa ni dalo večerjati. Grizlo jo je v prsih, peklo in žgalo in če bi se Rudolf ne bil tako spretno vsedel, morda bi se bili res prsti njenih rok zapletli v frizuro Vincen-cijino in ji izruvali za mil spomin šopek las. Tako pa je ta prizor izostal in mi kot vobče vestni in točni poročevalci, katerim samo nju, smo bili dolžni to poudariti tembolj, ker bi se sicer lahko sumilo, da smo vede ali nevede površno opravili svoj podlistkarski posel. Ko je naša trojica povečerjala — tudi vina ni manjkalo, da se je duša tem krepkejše privezala — dejal je Rudolf svoji ženi: “Zdaj pa ti, Pepca, pospravi z mize in se odstrani. Midva z Vincencijo sva se namenila, da prenočiva tukaj za zaklenjenimi vrati, ti si pa lahko postelješ v kuhinji na tleh prav tam, kjer sem jaz snoči prebil. Zjutraj pa prinesi zajtrk!” In zgodilo se je tako, kakor je ukazal in odredil Rudolf. Da se v posamezne prizore tega prenoče vanja ne bomo spuščali, je že iz zgoraj navedenega vzroka več kot gotovo, kajti Rudolf in Vincencija sta bila verna posnemovalca dejanj Pepce in Miška prejšnji večer. Zob za zob! Po zajtrku drugo jutro je napravil Rudolf svoji ženi pridigo, kot je še ni slišala svoje življenje, dasi bi jo bila že večkrat zasluži la, potem ji je pa pokazal vrata z besedami: “Pojdi in ne vrni se več! Iztr gala si mi vso ljubezen, ki jo ima mož do žene in če bi te moral še nadalje imeti seboj, krajšal bi si življenje od jeze, da si nisem znal izbrati boljše žene. Tega pa ti nisi vredna!” Pepca je res odšla, a v nekaj dneh se je vrnila tako skesana in s takimi zatrdili o svojem poboljšanju, da je Rudolf spremenil svoje nazore o bodočnosti svojega zakonskega življenja in zopet delil z njo dobrote in sladkosti zakonskega stanu. Pepca je v resnici postala prava poštena zakonska žena, da je je bil Rudolf prav od sr ca vesel, da jo je tako ozdravil nevarnega zla, ki je kvar možu in zakonu. Bog nam daj mnogo takih mož, kot je Rudolf Repič! GOSPODARSKI DEL. Drobtinice iz kmetijstva. nil prav na kratko. j nevestnost in netočnost v poroča- Sneg gnojilo. Znan je prego vor, da je sneg beraški gnoj. V resnici je sneg za polje nekako gnojilo. Kako to? Znano je, da ne preorano deteljišče lahko vseješ žito in bo izvrstno obrodilo, četudi nisi nič pognojil. Detelja srka dušik iz zraka, tudi na koreninah detelje, ki so ostale v zemlji, je polno dušičastih snovi in to je najboljši gnoj. Sneg pa srka iz zraka amonijak in ga daje zemlji. Čem dalje sneg leži, tem več zemlja a-monijaka dobi. Zato kmet v jeseni preorje njive in jih pusti neporavnane. Zemlja premrzne, kepe potem razpadejo in ko je zemlja rahla .lažje sprejema iz snega a-monijab. Ni pa dobro, če sneg vsled zametov leži stlačen in na kupih na njivi ali na travniku, ker poduši ozimino in travo. Treba kupe razmetati. S čim se namaže konjska oprava. Če hočeš konjsko opravo dobro ohraniti, jo moraš včasih z o-ljem namazati, in sicer tako-le: Vzemi opravo vsaksebi, kolikor se da, operi posamezne dele usnja v mlačni vodi, v katero si vrgel malo pepelike ali potošeljna. Usnje s to vodo izmivaj in toliko časa krtači, da si spravil proč vso nesnago in maščobo. Potem mencaj usnje toliko časa v vodi z roko, da postane voljno. Trdo usnje z oljem mazati, ni dobro. Potem vse dele usnja kam obesi, da se počasi isuše, ne suši pa usnja na peči ali solneu. Ko je usnje še nekoliko vlažno, je čas, da ga namažeš z oljem. Najboljše za mažo usnja je ribje olje, če se ti škoda zdi. kupovati drage maže po pro-dajalnieah. Mast ni dobra, ker prerade pridejo miši usnje glodat, če je usnje namazano z ribljim o-Ijem, se ga ne dotaknejo. Ko si o-pravo dobro z oljem namazal, jo obesi, da se posuši in potem jo izbriši z mehko volneno cunjo. Vime se vname od prehlajenja ali pa od napačne molže. Če je vime vneto, krava veliko trpi ob molži. Pomolzti jo pa moraš, če ne, mleko na vime pritiska in je še hujše. Na rahlo tedaj molzi. Če je vime vnelo in vroče, devaj gori hladne obklakde, pozneje pa gorke, ali pa podstavi posodo s kropom, da sopara puhti v vime. Dobro je, če je v kropu seneni drob. Prav dobro je tudi, če gorek drob deneš v ruto in to na vime obvežeš. Ko si gorko obvezo proč vzel, moraš vime izsušiti ali kakšno vol-/ • nato cunjo gori obvezati. Prej lahko vime z maščobo namažeš, da se hitreje celi. Obveza se dene na vime tako, da gredo motvozi čez hrbet živali. Dokler se vime ne pozdravi, dajaj kravi manj krme. Hlev naj bo gorek, pazi, da krava ne bo stala na prepihu in da bo imela pod seboj dovolj suhe stelje. Snaga pri prašičih veliko pomaga, da se hitreje redé. Velike prašiče, zlasti pa pujske, večkrat umivaj in snaži, pa ti bo ta trud dobro poplačan ,ker bodo prašiči hitreje rastli in bodo bolj zdravi. Da krava lažje stori, dajaj ji tri ali štiri tedne prej vsak dan nekaj pesti j tropin v pijačo. Nekateri sicer pravijo, da tega ni potreba, vendar izkušnja potrjuje, da je dobro, ker krava lažje stori in se hitreje potrebi. Ako se krava ne more potrebiti, vlij ji trikrat na dan po 1 liter pijače iz redkih, kuhanih tropin v gobec in potrebila se bo kmalu. Sicer pa tudi ne bo s tem posebnih težav, ako si ji pred teletenjem dajal nekoliko tropin. Kako se obrezujejo drevesa. • Kdor drevo samo po vrhu obrezuje, napačno ravna. Veje postanejo pregoste. Morajo prihajati solnčni žarki tudi med veje. če se le preveč obrezuje, se drevo o-slabi, tedaj treba srednje mere. Veje odreži, ki se križajo, poganjke, ki so pregosti, zlasti vodne poganjke, suhe veje in sploh vse, kar je nepotrebno v sredi drevesa. Krona se pa ne sme preveč prirezovati, ker ravno vsled tega drevo postane pregosto in ne rodi. Sedaj je čas za obrezovanje dreves. Paziti treba na to, da se rane drevesom precej zamažejo. Male rane se zamažejo z vrtnarskim voskom ali drevomazom, večje rane se pa na lesu lahko zamažejo s terom, okoli kraja, kjer je lub, pa z drevomazom. Če hočeš kako zelo rastno drevo prisiliti, da prej rodi, in mu nočeš vej pristriči, mu jih lahko tudi zapogneš, da pri odporu sok močneje deluje in cvetne popke učvrsti. Cele veje se lahko pripognejo in privežejo k sosednemu drevesu, ali pa h koli-čem, zabitim v tleh. Na ta način se čeden uspeh doseže zlasti z niz-kodebelnimi češnjami. Toplota, ki puhti iz razgretih tal, prisili češnje. da prej dozore. Take češnje se pa tudi lažje obirajo. Seveda je pripogibanje vej k tlom le bolj za igračo in zabavo in se splošno ne more priporočati, ker daje veliko dela. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE NA PRODAJ. Lota nasproti slovenske cerkve na West Allis, Wise, (blizu Milwaukee). Vrednost lote je $600, a dobiš jo za $356.00 če se oglašiš s predplačilom do 1. maja. Več poizveš pri Johnu Slak, 400 Reed St. Milwaukee, Wise, ali pa pri Franku Slack, Box 397, Wilbur ton, Okla. 3-22-12 Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl Telefon Canal 1439. ODVETNIK PATENTI CARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 3989 MAIN The KonradSchroierCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c O • Enodnevna razprodaja Pillsburys BEST /WOKE PONDELJEK, H. marca. Samo ta dan M 'Á % bbl. vreča 99 99 9 9 99 $2.98 $ 1.50 $ -.78 O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Zapomnite si! Te cene vel-§ jajo samo za pondeljek. Pora-| bite to priliko in prihranite® § si denar. o o o o o o o Vsaka vreča garantirana. o o o o o o o o o o lmJüoOOOOOOGOOOOüüOOOOOOOOOOOO000OOOOOOO0000o ■ vogal Blue Island Ave. & 19. «1. Imovina 4,5oo,000,00 Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite. Kaspar State Bank (Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svele, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. g Pijte najboljše pivo ESSB M B Peter Sciioenhofen Brewing Co. ^ i PHONE: CANAL 9 M CHICAGO, ILL. EN Hrani in pazi na svoj denar! Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z j 1,00. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prihranka čez pol milijona od 6 do 8, dolarjev, Vstanovljena 1890.