JLisš 10.
V ]»ctik 4. Velkisei*i>aiia

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za cclo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
=
T5
Krajnskim volivcam!
Ker se imajo še v enih volitnih okrajih na Krajnskim poslanci za dunajski deržavni zbor izbirati, Vam živo priporočimo, može si za poročnike svoje izvoljiti, kterih poštenost in ljubezen do naše slovenske domovine je jasno skazana, in kterih učenost in znajdenost Vam gotovo poroštvo daja, de bodo v deržavnim zboru s svojo modro besedo kaj izdali in terdno ko zid za to stali, kar bodo za Vas koristniga spoznali, ne pa ko slabo terstje se vsakimu pihleju omajati dali.
Vi imate pravico si izbrati namestnika, kogar si hočete; opomniti Vas pa vendar moramo na nasledne može, ker ste njih ne-zganljivo ljubezen do Slovencov in visoka umnost dovelj znani. Ti možji so: g. Matija Dolenc, dolitar pravice, g. Janez Hladnik, doktorand pravice, ki se zdaj oba na Dunaju znajdeta; ravno tako g. Dr. Matija Sporer, svetovavec deželniga poglavarstva v Ljubljani, in še več družili, ki so jih Vam že „kmetijske in rokodelske novice" nasvetovale.	Vrcdništvo.
Ali jc Austria za res zgublcna?
(Konec.)
Mi Slavjani pa še vere na Austrie obstoj zgubili nismo, mi nismo te misli, de smo se že znebili vsili dolžnost do Austrianske deržave; vemo sicer, de se Austria ravno zdaj v nevarni stopnji znajde; ali terdno je vendar naše zaupanje, de jo srečno premaga, ozdravi in močnejši vstane.
Obsojenje Austrie k razpadu, poginu je izviralo iz nekterih vzrokov, iz nekterih oko-lišin, ki so se napak razumele. Pervič je ktemu pripomoglo silno terjanje posamesnih dežela po veči samostalnosti, sosebno pa terjanje Slavjanov, de bi se jim prirojene pravice narodnosti priznale in podeljile, dalej po Meler-nihovi politiki vzbujena in z vso močjo skerbno obdelovana zavist in razdraženost raznih narodnost med seboj, ki je tu in tam clo v očitno sovražtvo prešla. To so resnične dogodbe. Ali namesto spodobno presoditi, pretresli jih, ako so za res krivične, škodljive, in kako bi se jim v okom priti zamoglo, so si eni zmislili delo polajšati, so odrekli stari deržavi življenje, ves up, de bi se zgoršati zamogla, in so rajši na-kanili si novo sozidati, ki tacih težavnost ni kazala (?), in ki se je zraven tudi nar ljubši misli teh osnovavcov deržav močno prilegla. Zaslcpeni! Mislite mar, de jc to reč tako lahka, staro pametovanje brez znama pobrisati, vez ki je toliko narodov čez toliko stoletij v radosti in žalosti vezala, z enim pihlejem ko paj-čino razpihali; mislite mar, de se bodo mnogoteri zaderžki, ki se izpeljavi vaše idee nasproti stavijo, vklonile, samo de svoje želje razodencle; mislite mar de jc delo ložeje, novi zid staviti in izpeljati, ko stariga, vterjeniga primerno popraviti ? — Mi pak se pri vprašanju, čigar rešenje čez blagor in gorje toliko milionov odločiti ima in kije za celo Evropo silno važno, nobeniga predsodka deržati nočemo ampak pregledamo mirno in nepristrano reči, kakoršne so, zvediti ali je Austria v resnici zgublena, brez pomoči.
Na ktere vzroke se naslanjajo tisti, ki nad Austrio obupajo? Velika različnost njenih obstojnih delov. Kdo je še kedaj dvomil, de za
more iz raznih narodov sostavljena deržava obstati? iz raznih narodov, ki se zjedinijo v dosego splošniga vikšiga namena, zraven ktc-riga pa vsakteri svoje posebne namene lahko in še ložeje doseže? Ali ni mogoče, de bi narodi, ako s enakimi pravicami in enakorodni eden zraven druziga stoje, in vsak svojo posebnost varno ohrani, v eni rodovini skupej žive in si radovoljno eden druzimu pomagajo? Ne le mogoče je, ampak v resnici in v djanju to vidimo. Vidimo Nemce, Lahe, Francoze in Romance, narode, ki se drugač med seboj posebno ne ljubijo, se radovoljno in ponosno pod Švajcarsko zastavo (bandero) zjediniti in terdno se medsebojne vezi deržati, desiravno Nemce nova nemška, Lahe laška edinost, Francoze mogočna republika vabi; opazimo v se-verno-amerikanskih združenih deržavah pisano mešanino raznih narodnost, in vendar nobena izmed njih nad obstojem svoje združene deržave obupati noče in ne sme. Pa čemu širiti besedi, ni mar Austria toliko vekov obstala, in zakaj bi zdaj po zadobleni svobodi mogla razpasti! Ali edini pogoj njeniga terdniga zdravja in življenja je: enake pravice vsem narodnostim; zakaj noben narod, ki enkrat sam k sebi pride, se samiga sebe, svojiga poklica in vrednosti zave, ne bo pod jarem druziga naroda vratu vkloniti in mu podveržen biti hotel. Ravno kakor posebna ali veči ljubezen očeta do eniga iz med svojih otrok drugim v škodo seme razperlij v rodovino verže in ne redko smertno sovražtvo med njenimi udi vname, brez de bi oče od preljubleniga otroka za tega voljo se veči hvaležnosti nadjati mogel, ravno tako se tudi v kaki deržavi vlada sama sebe podkopuje in podira, ako med svojimi različnimi narodi kake prednosti vpeljuje.
V Austrii se v občno škodo še do zdaj pravilo enakopravnosti vsili narodov nič cenilo ni; narodi so se zbudili, so se sami sebe in svoj namen najdli ter terjajo toliko silniši in glasneji prirojene pravice, kolikor več krivic so v dolgi minulosti prestali, nočejo več tlake delati za slavo in svitlobo ptujiga imena, in svoje kervi in primoženja ptujim namenain v dar prinašati. Ali jc pa to dokaz, de mora deržava razpasti ? Nikoli, ampak le dokaz napčnosti stariga vladanja; dokaz, de morajo prihodnič naše deržavne razmere na vse drugačne podslombe se opreti, na podlago enakosti in ravnomernosti vseh narodov. Naj se dene na stran vso ccntralizacijo (edino središno oblast), ker se našim primeram ne prilega, naj se podelji vsem narodam njih samostalnost, kolikor to moči in velikosti cele deržave ne škodva; naj se izbije iz glave misel, ki vse druge nc nemške narode hudo razžali, de je Austria nemška deržava in de nemška ostati mora, in sovražtvo med au strianskimi narodi, ki ga je brezvestna politika rodila in hranila, se bo zgubilo, vsi se bodo radi pod enim nad vsemi narodnostmi postavljenim banderam zbrali.
Austrianska deržava pa ni samo mogoča, ampak tudi potrebna. Mi menimo pod besedo „austrianska deržava" deržavo raznih narod nost, naj bodo sedajne meje ali pa druge. V tistim delu Evrope, ki ga Austria in Turško pod sabo imata, prebiva mnogo narodov, različnih v kervi, zaderžanju, šegah in jeziku in premajhnih, de bi si za-se posebne deržave za daljši čas ustanoviti zamogli. Sila bo tedc
zjedinila, združila te razne narode, de bi zje-dinjeni te dobičke vživali, ki jih veči deržava ponudi, in ktere bi vsak sam za-se nikdar doseči ne mogel. Dokler se popolno enakost pravic časti in brani in noben narod za go-spodarskiga šopiriti in obnašati ne počne, ni dvombe, de zamore takšna deržava se čverslo vterditi, zavoljo medsebojniga gibanja različnih živlev (elementov) v vseli obzirih kras-nejši razcvesti in vse ude med seboj brez pogleda na narodnost terdno zvezati. In ta misel, ta nada je, ki serca tistih polni, ki Austrio branijo proti nevarnostim, naj pridejo iz izhoda ali zahoda, in kterim so Nemci ime: „černo-rumenjaki" izdali!
Horvati in Slavonci na austrianske narode.
Pod tem nadpisam so na svitlo dali na Dunaju hervaško-slavonski poslanci razglas, iz kteriga tukej nasledne stavke podamo:
Mi se poglavitno poganjamo za to, de bi svobodni narod v svobodnim austrianskim cesarstvu bili; ta namen se pravičniga kaže, naj se presodi iz strane prirojene (večne) pravice ali pa iz zgodopisniga ogleda.
Pravica prirojena, to je po razumu našim spoznana, ostane vekomej nar veči pravica, zakaj v razumu (pameti) je podlaga vsaktere pravice.
Ona je vedno ena in taista; tode vsaki čas je v popolnim pomenu zapopasti ni mogel. Do zdaj se je dajala le posamesnimu človeku in še le v narnovejši dobi se je začela razte-govati tudi na cele narode.
Tako ste med evropejskimi narodi imenitne besedi: „Svoboda in enakost" pravi pomen dosegle, in ravno zapopadenje teli besed bode izkazalo, kteri narod je za svobodo godan, in kteri ne. Svoboda in enakost hoče pred vsem, de se te pravice pri vsili narodih spoznajo; zakaj vrednost narodne osebnosti (Personlicli-keit) je enako velika pri vsili narodih. Tisti narodi tedej, ki čez druge gospodovati hočejo, ne razumejo praviga pomena svobode in enakosti, ravno tako, kakor ti ne, kteri pod takim gospodarstvam ostanejo; ne eni ne drugi niso godni in dorašeni za visoko misel svobode in enakosti.
Tako zapopade narod naš pomembo teh velikih besed. To politiko, ki svobodo in enakost vsih narodov spozna, in ki je edina osnovana na prirojeni pravici, brez ktere na svetu dolgiga miru biti nc mora, to politiko narod naš za svojo razglasi. Za to on želi, de bi vsi austrianski narodi, desiravno deli velike in nezrušljive celosti, med seboj popolno svobodo in enake pravice vživali. Samo to pravilo (načelo) zamore porok biti za Austrie mir in obstoj. Ono bode medsebojno (vzajemno) špo-štovanje posamesnih narodov, njih bratovsko ljubezen in nasprotno pomoč v vikši meri zagotovila in vkrepila, kot gospodarstvo eniga naroda čez druziga, ktero, če bi ravno tudi še mogoče bilo, vendar ko nenaravno in krivično nasilje le sovražtvo in odpor roditi zamore.
Mi, ktere z našimi slavjanskimi enople-meniki ko sužno in tiranam pokorno ljudstvo gerditi skušajo, mi se zoperstavimo svečano pred celim svetam takim namenam, ki se ne priležejo vrednosti človeški in duhu našiga časa, zatorej terdno razglasimo, de po nobenim
gospodarstvu ne hlepimo, de smo pa ravno tako tudi pripravljeni, se do zadne kapic kervi pred ptujim jarmam in pred nevrednimi nam od Madžarov namenjenimi verigami braniti.
Svoboda, enakost in bratovšina med vsemi narodi ediniga in po tem le velikiga Cesarstva austrianskiga je visoka misel, ki nas vnema in ki, kakor smo prepričani, sama zamore nar-novejšim dogodbam v Frankfortu se primeriti.
Mi želimo resnično na podlagi svobode in enakosti vseh narodov mirno poravnavo z svojimi protivniki in mi smo bili pervi, ki smo k obljublenimu sredništvu zaupno in radovoljni roko podali; ako nam pa napuh in terdovrat-nost razsodbo z orožjem vsili, bodemo za zastavo svobode in enakosti šli in jo branili, kakor se tolikokrat skušenimu, vojaškimu narodu spodobi—pa naj razloči Bog in sreča junaška!
Kakor človek plemenitiga in stanovitniga serca se rajši smerti izroči, kakor de bi časi svojo oskrunil, ravno tako so narodi, ki so se svoje narodne cene in vrednosti zavedli, pripravljeni, rajši poginiti, kakor de bi se njih narodna čast omadežovala. Tako so se vsaki čas deržali tisti narodi, ki so krepko voljo imeli, in so najšli ali rešenje ali pa slavno smeri. Tako storiti je tudi naš narod sklenil, ker svojo čast nad vsakim drugim pozemelskim blagam ceni.
Te besede so rečene za žlathniši ljudi, ki svobodo in enakost čez vse cenijo in dobro vedo, de se narodam svoboda po nobenih pogodbah (Traktate) odvzeti ne more, ker svoboda ni zvunaj naroda , temuč se od njega ločiti kar ne da.
To je rečeno tistim ljudem, ki se za svobodne misli (načela, Principien) sedajnosti bojujejo, zakaj zraven njih stoji mogočni duh časa! To je rečeno možem pričijočnosti in prihodnosti! (Sledi dokaz po zgodopisu, de so Hervati od Madžarov neodvisni svobodni narod.)
Odperto pismice vsim Slovencam!
Iz Dunaja 30. Maligaserpana 1848.
Slišali ste, de je bilo v dnevih mesca Sušca, ko so se na Dunaju zavoljo slobodnosli bili počili, nekaj ljudi od vojakov postrelenih. Spomin na te mučence za prostost seje zdaj obudil, ker poslanci iz vsih dežela našiga cesarstva v zboru sede, de bi ugotovili in vterdili nasledke zadobljene prostosti in perpomogli, de bi žlahtno seme rodoviten sad za vse ljudstva našiga cesarstva obrodilo.
Zato so napravili 28. t. m. v spomin teh rajncih sv. mašo pod milim nebam na planjavi med mestam in predmestjam „Josephsstadt". Vsi poslanci Jso bili povabljeni in so združeni iz zberaljša do tabora se podali, v kterim se je sv. maša brala. Naš rojak, gosp. Fiister, je pred mašo pridgoval tako, de je vsak pri-čijoč v serce ganjen bil, potem je pa opat Šotenjskiga samostana v taboru sv. mašo bral. Pri tem duhovnim opravilu se je zbralo veliko ljudstva in tudi okolj 20 tavžent (jezer) narodnih stražnikov. Po dokončanim opravilu je vsa armada narodne straže mimo zbranih po-slancov marširala, in vsak stotnik je veljeval bandero sukati in z prijasniin glasovi so nas po bratovsko pozdravljali. —
S tem obhajanjem smo tedaj tudi mi poslanci v imenu naših domorodcov hrabro obnašanje verlih Dunajčanov poterdili in očitno pokazali, de tudi daljne dežele imajo milo sočutje z premagvavci nekdajne sužnosti. Zopet vam moram povedati, de se ni pri ti priložnosti tudi nar manj nepaka zgodila.
Na dalje Vam oznanim, de je tudi her-vaški ban Jelačič na Dunaj prišel, de bi spravo med Madžari in Hervati naredil. Vsi Slavjani so se razveselili in ne utegama so sklenili, mu na večer 18. t. m. svetlobo iz bakljami napraviti. Na velkim dvoru (am Hof) smo se zbi rali, in izjedinila seje grozovitna truma Slav janov, Moravskih vojakov, vojaških predstojnikov in tri stotnije dunajske narodne straže
z veliko muziko. Podala se je velika procesija (obhod) z bakljami po velikih ulicah (Kohl-markt) v ulice „Karnthnertliorgasse", ker Ban stanuje. Muzika je mnoge slavjanske napeve igrala in z vsim glasam smo vpili: „živio, slava!" Dunajčanske gospe so na mnogih krajih iz okenj cvetlice na nas sipale in z belimi rutami so nam za znamnje prijasnosti povsod na proli vehljali. Gospod Ban je slavni nagovor iz okna svojiga stanovanja izrekel, v kterimu se je nar popred Dunajčanarn zahvalil, potem je pa vse Slavjane kakor svoje brate pozdravil in opominjal v sedanjih časih nevarnih prevratov ali prekucij z združeno močjo prestol miliga Cesarja obdati in doseženo slo-bodnost zagotoviti. Po dokončanim nagovoru je neki Hervat (Kuretič) v svojim jeziku se zahvalil.
Vidite dragi domorodci, de verli Dunaj-čanje tudi ptujih jezikov ne zametujejo, de spoznajo, de je le materni jezik živi razglas serčnih občutkov slobodnosti. Tukaj na nemški zemlji spoštujejo naš materni jezik — kako je pa vender britko, de ima on v naši dragi domovini tolikajn protivnikov, — protivnikov, kteri so pervi glas svojiga bitja mili materi v slovenskim jeziku oznanili!
Z žalostjo si spomnim na dneve, v kterih je v Ljubljani slovenski zbor se pričel. Komaj se je nedolžno dete naše domovine rodilo, že je na noge stopilo dosti Herodežov, ki so jeli meče za moritvo Slovenje brusiti. Kakor kužnih stvari, so se ogibali vsih rojakov svojih, kteri so bili slovenskiga"duha. Oj n e-hvaležniki! slovenska zemlja Vam pšenico za kruh zori, slovenska terta Vam vince rodi, bela Ljubljana na slovenskim tlaku stoji, Vi pa njega pod svojimi nogami podkopujete, de bo dete ob kratkim zagromeli v globok prepad pogubljenja! —
29. t. m. je nam v deržavnim zboru gosp. minister Doblhoff list našiga Cesarja bral, kteriga je nam na povabilo ministerstva, nazaj na Dunaj priti, pisal. Cesar pravi v tem listu, de ne mora tako dolgo na Dunaj priditi, dokler ne bo prava varnost za mirno posvetvanje zbora ugotovljena. Vsi smo bili od žalosti prevzeti, ker smo terdno prepričani, de tukaj na Dunaju med tem verlim ljudstvam ni nikakor nobene nevarnosti, nar manj pa za osebo pre-svitliga Cesarja. Prepričani smo, de okoljšna Cesarjeva njega Veličanstvo plaši, Njemu od nevarnosti pripoveduje zato, de bi sklepi deržavniga zbora zaderžani bili, in de bi tako tihotapci zpet v svoje poprejšne zavinke se splazili. Storili smo pismo na Cesarja in dvanajst poslancov ga ponesejo vlnšpruk. V tem pismu tirjamo, de Cesar mora na Dunaj nazaj priditi, de se bo z nami za osrečenje ljudstva posvetoval. Potreba je, de Cesar na svoj sedež pride, ker se bo Njih dozdanji namestnik, gosp. nadvojvoda Joan jutra v Frankfort podal. Zato smo šli danes k gosp. Nadvojvodu se poslovit.
Sedem poslancov so v zboru odbrali in tudi jez siin bil med njimi. Gosp. Nadvojvoda je v cesarskim poslopji nas prijazno sprejel, dolgo se je z nami pomenkval, in med drugimi rekel: „Gospodje! Vi ste od ljudstva izvoženi, slavni kamen mogočniga zidanja našiga „cesarstva vstaviti, Bog vam daj svoj blagoslov. Ako ravno me dolžnost na ptuje kraje „vabi, vender ne bom nikolj nehal — z duham „in sercam pri vam se muditi, nikol ne bom „nehal biti iskreni Austrijan. Visoka starost „mojim životu slabost pripravlja —pa za osrečenje ljudstva sim pripravljen tudi svoje življenje zgubiti. Pomislite, de je le mir in sprava „pravi pogoj (Bcdingung) osrečenja, in vaš „namen naj bo pripomoči, de bo mir vgotov-„ljen, de se sklenijo vse ljudstva našiga cesarstva v nepremagljivi venec edinosti." — Potem je vsakimu med nami svojo desno roko podal in ločili smo se z solzami v očeh. —
Ambrož,
Austriansko Cesarstvo.
Dima j.
Dne 27. Maliserpana se je razdelil celi zbor na 9 odsekov in sicer po srečki (vadlji). Zastonj smo se poganjali mi Čehi in Polaki, dokazati s veliko besedmi nepriležnost takiga vadljanja (losanja) v naših austrianskih okol-šinah, kjer so možje tako razločniga izobra-ženja eden zraven druziga. Teli smo, de bi se zborniki vsake dežele sami razdelili po vo-litvi in po dobrim prevdarku v 9 oddelkov, tako de bi v vsakim oddelku naše moči koliko je moč enako razdelene bile. Zakaj od vsake reči se bo popred v teh 9 odsekih govorilo, in vsak odsek iz sebe eniga izvoli in ti izvoljeni stopijo v odbor, kteri mora predlog o vsaki reči zdelati in po tem celimu zboru v posvetovanje in odločbo izročiti. To mora vsak spre-viditi, koliko je na tem ležeče, de so v vsakim odseku možje, kteri bi pravi ogled ali mnenje (Ansicht) v vsaki posebno nas zadevajoči reči v svojim odseku zagovarjali. To pa ni tel razumeti razglašeni nemški liberalismus in g. Gold-mark je očitno terdil, de nemarno pravice eniga za umnišiga od druziga deržati, de je to dušna censura! Bili smo vžugani, ker smo imeli za se samo 135, število pravih Čehov, Moravanov in Polakov na zboru. Ako ravno se Nemci z to zmago bahali bodo, nas vendar to tolažiti zamore, de imamo tako močno in vterjeno stran (plat), k kteri še gotovo 30 do 40 ne priči-jočih prišteti smemo. Vsak tedej, ki kaj od parlamentarnih bojov ve, lahko vidi, de imamo veliko upanje z svojimi gotovimi 170 hod zbora ravnati.	(Narodni noviny.)
Deržavni zbor 29. Malis. Pri začetku seje je bojni minister prebral daljnopisno novico, de je austrianska armada med Mantua in Villafranca 2o. dan t. m. slavno zmago zoper Ivorla Alberta zadobila. To je bilo od ce-Iiga zbora z velikim veseljem zaslišano: „Slava austrianski armadi" je zbor z enim glasam zavpil. —
Ni bilo moč do dnevniga reda (Tagesord-nung) prili, ker so se iz Inšpruka važne reči zvedile. Minister Doblhoff je namreč oznanil, de je odgovor od Nj. Vel. Cesarja dobil, v kterim Cesar na Dunaj priti obljubi, kakor hitro se bode deržavni zbor svobodno obračati smel. Minister je priložil, de se celo ministerstvo razide, ako se Cesar na Dunaj ne verne; svetva tedej, naj zbor pismo na Cesarja napiše, v kterim se prihod Cesarja na Dunaj za neobhodno potreben izkazati mora, in de naj se to pismo po posebnim odboru iz srede deržavniga zbora v Inšpruk odpravi. Ta predlog je bil edinoglasno prijet in iz celiga živiga pretre-sanja te reči je bilo viditi, de je to vprašanje sosebno važno in za celo Cesarstvo veliko pomenljivo bilo. Po več lepih govorih, v kterim sta se Stadion in Pillersdorf ojstro ustavne samovlade (Monarchie), skrajna leva stran in pa vodji Čehov bolj narodovlade (demokratie) deržali, se je odbor izvoljil, ki ima pismo na Cesarja spisati, in pa poslanci, ki ga bodo Cesarju izročili, in sicer 1 zbornik iz vsakiga gubernija in pa še 2 zbornika naverh iz Ti-rola. Popoldan se ima zbor sniti za posvetovanje čez pismo (Addresse).
29. dan popoldan je bil načert pisma na Cesarja prebran, ki pa zboru ni dopadel, vendar je bilo sklenjeno, ga od stavka do stavka pretresti; ker je pa premalo zbornikov skupej bilo, se je to posvetovanje za drugi dan odločilo.—
V seji 30. Maliserp. je bilo sledeče pismo na Cesarja od zbora prijeto:
Vaše Veličanstvo!
Od Vašiga Veličanstva za vstanovljenje očestva poklicanimi! deržavnimu zboru je bila preden se je še praviga dela lotil, po ministerstvu žalostna novica na znanje dana, de V. V. Svoje ali pa kakiga namestnika pričijočnosti na Dunaju za potrebno ne derži, dokler deržavni zbor postav vstanovil ne bode, in de V. V. pred
vsem se prepričati hoče o varnim svobodnim ravnanja deržavniga zbora, ker se V. V. dolž-niga derži, svojim ljudstvam ta dokaz očetovske skerbi in ljubezni dati. To izjasnenje izust ustavniga vladarja v dobi, v kteri so vse oči austrianskih ljudstev z resnim pričakovanjem sem obernene, mora namestnike Austrie z težavnimi skerbi za srečo, in clo za obstoj Cesarstva napolniti, in oni za sveto dolžnost spoznajo, Vašimu V. svoje prepričanje sporočiti, de se dalej posvečena oseba deržavne glave v sredi (težišu) ustavniga cesarstva, pri der-žavnim zboru, na čelu deržavnih opravil pogrešati ne more.
Kakoršni koli naj bodo uzroki, ki so V. V. primorali Dunaj zapustiti; zdaj je čas prišel, ko se vsi interesi deržave in krone v edini potrebi Vašiga prihoda zjedinijo, Vašiga prihoda na tisti kraj, kjer so od V.V. poklicani namestniki ediniga ljudstva novi zid vstavniga austrianskiga Cesarstva slavljati pričeli, na tisti kraj, kjer edini sostavni svetovavci V. V. odgovorni ministri, to stavbo vzdigati pomagajo. To edinost v delanju bodi V. V. tudi poroštvo za njegovo svobodo.
V pričo Austrie, v pričo Nemcov, v pričo Evropo deržavni zbor edinoglasno pove, de se, svest popolne svobode čez osnovo domovine posvetva.
Austrie možje, ktere je zaupanje svobod-niga ljudstva sem poslalo, bi za izdajo proti njegovim pravicam deržali, ostati v kraju, kjer bi si svest ne bili popolne svobode v posvetovanju in ravnanju. De se pa deržavni zbor shaja in iz svoje srede odbornike iz vsili dežela k V. V. pošlje z tem namenam, de bi v-stavni Cesar slavno začetiinu delu to svečanost dodal, ktero je ljudstva zvesta misel v osebni njegovi pričijočnosti iskati vajena, to, V. V. je nar gotoviši dokaz, neoveržljivo poroštvo, de je svobodno ravnanje postavedajavniga shoda v slednim pogledu zagotovljeno. Zahvalo za to prireče deržavni zbor sosebno veliki zmernosti, redoljubju in postavnim zaderžanju dunajskih prebivavcov, kakor tudi nevtrudljivi vdanosti narodne straže.
Pri tih nargotovejših poroštvih tirjajo narodi austrianski po svojih na Dunaju izbranih namestnikih, za dokaz očetovske skerbnosti in ljubezni, ki ga je V. V. obljubilo, de se V. V. nevtegama v svoje zvesto stolno mesto verne, ker se zdaj enkrat na gotovo izpolnenje tolikokrat storjenih obljub za terdno zanesti za-more, zakaj le po tem, ako se V. V. osebno do sedeža deržavniga zbiraljša in v sredo svojih odgovornih ministrov poda, je moč nevarnostim nezaupnosti, zapeljevanja in brezvlade (Anar-cliie) v okom priti, ki bi kroni in rodovini V. V. perteti vtegnile — le po tem zamore blagoslov, ki ga je očetovsko serce V. V. svojim ljudstvam namenilo, o žarkih miru in svobode čversto dozoreti.
Silno prosimo (zarotimo) Vaše Veličanstvo, ne poslušajte sveta krivih svetovavcov, marveč poslušajte glas, tirjanje svojih zvestih narodov!
Dunaj 31. Maliserp. 1848.
V imenu vstavodajavniga sbirališa Predsednik (S podpisi vseh zbornikov).
* Zavoljo odhoda nadvojvoda Joana Ce-sarjeviga dozdajniga namestnika je ministerstvo ministra za kmetijstvo, obertnost in kupčijo v Inšpruk poslati sklenilo, de se vez z ustavnim vladarjem obderži in vladarske opravila ne za-stanejo.
Stajarsko.
Graške novice 2. t. m. pišejo, de je g. baron Jelačič liervaško-slavonski ban v Gradcu na ulicah od velike množice (Nemcov) obdan bil, ki mu je svoje spoštovanje izkazati hotla. V lepim nagovoru jih je g. ban opomnil, se edine svobodne Austrie terdno deržati. V večer so mu Gradčani muziko napravili. Pa Ljubljana ! —
Hervasha in slavonska dežela.
Hervati, ki so v Čakovcu (Čakathurn) od Madžarov napadeni bili, so nad temi slavno zmago dobili. Vesoljna je jeza na Madžare.
(Narod, nov.)
C^eska dežela.
Nad gradam Pražkim se nebo jasniti začne ; blagi nasledek deržavniga zbora se že kaže. Preiskovavna komisija se bo premenila in sodba bo očitna. Zaperti se spušajo. Orožje pobrano se daja nazaj, štuki in vojaki se po-mikvajo stran, imenitni sedaminšestdesetniki (ki so Windischgratza prosili, de bi soldaško gospodarstvo še za naprej v Pragi terpelo), prihajajo na dan, mnogo njih se pobira iz Prage, sosebno Judi, obleke slavjanske in štu-dentovske kapce se zopet pokazujejo. Upati se je tedej, de pridejo zopet boljši časi.
(Narodni noviny.)
Ni davno je bil na Danuj poklican po dalj-nopisnim vkazu Dr. Tašek, glava pražke komisije; mende ministerstvo samo dočakati ne more, de bi njene dela enkrat na dan prišle.
„SIovanska lipa" (družtvo) kteri so bili vsi papiri in časopisi iz zbornice od komisije pobrani je imela 25. Malis. zopet po šestne-delnim odlogu pervi shod. —	(VVcela.)
Ogerska dežela.
Narnovejši novice poterdijo, de so Serbi na nekoliko mestih zopet Madžare potolkli, poslednič pri Velkim Bečkereku; zvjetimi Madžari človeško ravnajo, gorje pa pomadžar-jencam serbskim (madžaronam), kteri njim v roke pridejo; brez vsigavsmilenja jih ksmerti obsodijo, ob glavo denejo in glave njih v taborih natikvajo. Dne 19. pret. m. sta bila od glavo djana dva madžarona srbska, ki sta zoper svoj lastni narod se bojovala, blizo Ver-šeca na široki planjavi vpričo veliko ljudi in narodne straže iz Temišvara; imena nju sta: Koic in Stanimirovič; — to je sicer strašno ali pravično maševanje nad odpadniki, izdajavci svojiga rodu!	(Vccla.)
Dalntacia.
Zadar 23. Maliserp. V Dalmacii prebivajoči Serbi, to je Jugoslavjani iztočne, gerške vere, kterih bo okoli 80,000, želijo in se vse skozi poganjajo za zjedinjenje Dalmacie z Her-vaško-slavonskim kraljestvam. (A. B. z. W. Z.j
Iz Omoskoga 19. Serpana.
# Glas svobodnosti je tudi turške meje dosegel ino našim pod turškim jarmam zdilia-jočem bratam milo v serce zapel, goreče želje je v njim obudil, tudi enkrat svobodni zrak serkati, kateriga že zdaj ves zapad (Westen j uživa ino se ga veseli. Pa še zmiraj zastojn zdihavajo ti reveži ino neusmiljeni Turci namesti debi jim malo od težke butare odvzeli, jih čedalje bolj živinsko derejo ino žulijo. Vse orožje jim odvzamejo, kateriga so pred (kakor naši dalmatinski kmeti) nositi vajeni bili. Čedalje več davkov jim nakladajo, tako p. r. so zdaj nov davk vpeljali, de mora vsaka hiša toliko tolarjov plačati, kolikor duš v nji prebiva. To se takole zgodi. V večer pridejo turški rabeljni razbojnikam ino tolovajam enako napovedati, de se mora jutar ta imenovani davk odrajtati, drugač ima vsak glavo zgubiti, kateri za njo tolarja plačati ne more. Kar je nažugano, to se zgodi, prošnje, jokanje je zastoju, ako ni križavcov, pade glava od pleč, ino za te bire voljo se vernejo neredko po i krat k eni hiši. Za vsako še tako majhno reč so kristjani nevsmileno po podplatih tepeni, ino kadar so Turci za vzrok tega terpinčenja pra-šani, odgovore: „Sami znamo, de čez godino (leto) ne bodemo več to, kar smo do zdaj bili, dakle saj dokler moremo hočemo tem psam kristjanam čutili dali, de smo še mi gospodarji." Meni se včini (zdi), de Turci iz tega vzroka tako delajo, ker se bojijo, debi Serbljani, ki se dan na dan bolje na noge postavljajo, tudi kerščane izRoznie k sebi ne poklicali, ino tako
žvinskimu vladanju Turkov konec dali. •—■ O reve, vi Turci, kako se bodete kesali čez svojo neumno ravnanje! —	Schmid.
Iiomliardsko-lienesko kraljestvo.
Novice iz Trebiža 28. Maliserp. so prav vesele. Kakor hitro je maršalov namestnik Thurn vllivoli pri Peschieri prišel,seje jelmaršal Radecky naprej pomikvati. Poglavitno staniše je imel 26. d. v Valeggio. D'Aspre je 25. dan Villafranca in vterjene mesta okoli Ro-verbello v boju dobil. Mincio reka je od Verone do Mantue svobodna. Korl Albert se naglo odmikva proti Markarii. Ravno se zve iz Verone, de je Thurn terdnjavo Peschiera )od se spravil. (A. B. z. W. Z. 30. pret. m.)
27. pret. m. je bila poslednja bitva pri Volti, v kteri je bil Korl Albert popolnama iremagan, tako, de je od maršal Radecky prosil za primirje (Waffenslillstand). Radecky mu predpisuje za pogoj, de naj Renedke, Peschiera in Osopo Austrianam prepusti in pa za reko A d da se premakne.
(A. Beil. z. \V. Z. 31. p. m.)
Ptuje dežele.
Menici.
Frankobrod na Majnu. G.Šreiner, po-prejšni vrednik od „Gratzer Zeitung" piše Štajercam, de bode nemški narodni zbor nar-beržej še celo zimo tam sedel. Vprašanje je, kdo bo za-nje plačeval? Mislimo, de tisti, kdor jih je tje poslal; tedej Slovenci že ne !
Narodni zbor je vzel v pretres poznanske razmere; ali se če namreč celo Poznansko vojvodstvo pri miru pustiti, ali pa nemški deržavi pritakniti, ali pa po sredi raztergati in en kos, kteriga večidel Judje, Slavjanov večna nesreča, pod sabo imajo, k Nemcam vzeti, drugi kos pa Polakam pustiti. Iz besed, ki so se tukej slišale, in iz zaderžanja celiga nemškiga zbora je bilo viditi jasno ko beli dan, de je neizrečena slepota Polakov, ako od Nemcov odrešenja pričakujejo!
Tudi v cerkvene reči se vtikva ta narodni zbor; tako je poslanec Gricner nasvetval, naj se nova središna oblast z rimskim Papežam porazumi, de se celibat odpravi. Neki drugi se je za Jude potegnil, de naj imajo v celi nemški deželi enake pravice, ko kristjani, in naj se jim nikjer (torej tudi na Slovenskim) ne brani, naseliti se. Enake pravice za Jude! lepa reč, samo ko bi teli Judje tudi enake težave nositi, kakor jih drugi ljudje nosijo. Ali to jim ne diši! Oni bi radi le barantali in po-sojevali, kristjanam kri pili in to neokrajšano svobodo pričakujejo od nemške nove deržave; zato se tako derejo za narožejši zvezo z Nemci.... Ljubi Slovenec, dokler ne bodeš vidil Juda de bode za oralo deržal, strug vodil itd. tako dolgo ga ne zagovarjaj!
# Hanoverske novice povedo, de mislijo kralji Pruski, Hanoveranski, Wiirtemberški in drugi nemški vladarji zjediniti se v brambo svojih vladarskih pravic proti Frankobrodskimu zboru in njegovimu gospodarju.
Velika Britania.
Iz Irske dežele Rritancam nevaren punt perli; zatorej je angležki deržavni zbor pri-voljil, de se postavam za osebno svobodo in varnost, ki se jim „Habeas Corpus-Acte" imenuje, zazdaj v Irskim veljavnost odvzame. Viši angležki poglavar na Irskim je zavkazal, vse orožje policijskim oblastim izročiti. —
Ravno se zve: Cela južna Irska dežela je na noge vstala. V „Clonmell" so se strašno bili in angležki vojaki so bili koj premagani. Tudi v „Kilkenny" je ljudstvo vžugalo.
Rusia.
Kupci, ki iz Polskiga in iz Rosije pridejo, pripovedujejo, de je car Miklavž dal vkaz, prijemati austrianske banknote v celi v njih imenovani ceni. Ako bi meje (granice) za vsa-kiga odperte bile in kupčija svobodnejsi, bi se lahko oddajale v Galicii in Krakovskim.
V listu iz Petrograda 13. pret. m. se pove sledeča opazka pri koleri: Kadar je tukej kolera se začela, je bil zrak tako premenjen, de ni nobena elektriška mašina isker dajala, in magnet (kalamita) ki je popred 12 liber po-tegnil, je takrat komej 4 k sebi vlekel.
— 10 —
?¥ e 1» o 1 i t i š k 1 del.
Slovenska deklica.
(Po ilirskim napevu: llirka.)
Sim slovenska deklica,
Minka mi je ime, Sim obraza bistriga,
Hrabro imam serce. Ljubi moj je čverst vojak, Lep slovenski je junak, Ljubi moj je Slave sin, Krepki sin planin.
Mali me slovenska je Nježno dojila,
V	gladkim domoljubju me Je odgojila.
„Bog vas živi večni čas!" Pela zmiraj bom na glas: „Bog vas živi, mamica, „ Veri a Slovenka!"
Kadar se možila bom
Z tabo, moj junak! Mora strašnih topov groni
Tresti zemlje tlak. In na grada razvalin' Te objamem, sin planin! Dam ti roko, ljub' junak, Hrabri korenjak.
Sim rodu slovenskiga, Kaj je „slava", znam;
V	sercu mi do „slavniga"
Divji snuje plam. — Sinček moj pa mora bit' Naroda, svobode škit,
Mora Slave bit' vojšak, Serčni korenjak.
Kadar pride boja dan,
Vene mu pledla bom, In če pade bojnih ran —
Padel je za dom. Potlej grob bom venčala, O junaku vriskala,
Padel v bran je naroda — Srečna Slovenka!!
Jeriia.
Kratki pregled evropejskili narodov.
Rod človeški aH človeštvo se deli v jezikoslovnim ogledu na štiri plemena in sicer na: indo-evropejsko, semitsko, seversko in čin-sko pleme (pokolenje).
Pleme indo-evropejsko jena celi zemlji nar imenitniši in gospodarsko pleme bodi si v obziru na vero, zlasti kristjansko, ali pa glede na omikanost in razsvetlenje, zlasti novo evro-pejsko.
Izvir in začetik njegov, skriti vnedosežni tmini starodavnosti, se navadno iše v sred ni Azii na veliki višavi himalajski, kjer je že pred občnim ali noetovim potopam razširjeno bilo.
Pleme indo-evropejsko je na celim sveti nar močneje, zakaj v njim se šteje še čez 360 milionov ljudi, in ono se razpolaga po Evropi, Azii in imenitnim kosu Amerike.
/. O narodih Slavjanskih.
Slavjani so narod plemena indo-evropej-skiga, in tedej nar bližje v žlaliti ali v rodu pred vsem drugimi Litvanam, za njimi Gre-kam in Latincam, Celtam ali Galam in Nem-cam, zadnič Indam in drugim Aziatam, kteri so si vsi z deli svojimi, z vero in omikanosti glede na umetnosti in znanosti nar veči slavo in nar stanovitniši ime v knjigi ljudskiga (človeškiga) življenja zadobili.
Slavjani so prebivavci prestari Evrope, od nepametvanih časov tukej z drugimi srodnimi plemeni, takorekoč med njimi naseljeni, kamor so iz Azic že precej časa pred Kristusovim rojstvam prišli.
Predniki Slavjanov, naseljivši se v takih deželah, iz kterih so se drugi narodi drugam pobirali, so bili zajeli v Evrope tisti nezmerni prostor zemlje, kteri leži med morjem baltiškim (slavjanskim) in sinjem ali jadranskim (adriatskim). med gorami tatranskimi (Karpate), reko Donave, zgorno Volgo in konci Finov za mestam Novogorodani.
Nekdajno in občno (splošno) ime Slavjanov pri ptujcih je bilo Vendi ali Vindi (kakor bi rekel Indi); domače pa Spori ali Serbi, Lehi ali Polaki, Čehi, Rusi, Hervati, Slovenci i. t. d.
Ime Slovan ali Slavjan pride po misli učenih od slova t. j. besede, |s ktero so se eden druziga razumeli, kakor Nemec od ne-miga (mutastiga), t. j. takiga niso Slavjani razumeli j, ali pa od stare boginje Slave, ktero so predniki naši častili, in ktera se še dan
današni v nekterih narodnih pesmali v spomin jemle in čisla; ali pa tudi od slavni (imenitni), ker so si predniki naši slavo zadobili; Slavak in Slovak, Slavjan (po hervaško, rusko in polsko) in Slovan (po češko) je enako, ravno tako Slovenec ali Slovinec. (O tem je pisal J. P. Šafarik: „Starožitnosti Slovanske" in Jan Kollar: „Slava bohyne.")
Slavjani so narod narvečiga števila v Evropi, zakaj vseh se šteje okoli 80 milionov, malo de ne deseti del celiga človeškiga rodu. Imajo pod seboj polovico Evrope in kos Azie.
Slavjani imajo v zgodopisju človeštva visoko mesto. Od nekdaj so slišali (spadali) k tisti versto narodov, k'i stanovitne prebivališa imajo, različni od Kočovnikov ali pastirskih ljudstev in so prišli do take stopnje omikanosti, kakoršna nepokvareni narodi po prirojeni (naravni) poti v dolgim prehodu časa sami od sebe doseči zamorejo.
Prirojeno naravo Slavjanov hvalijo sami sovražniki njihovi, po kterih spričbah so bile prostola brez hudobije in zvijačnosti, odkrito-serčnosl in občutljivost poglavitne znamnjanjih zaderžanja. Ta didi je prešinil tudi sve njih zakone in pravice, vero, življenja način in vse šege in navade.
Domače življenje Slavjanov izkazovalo se je z mnogimi tihimi krepostmi ali čednostmi (Tugend, cnost po češko): oni so bili delavni, trudoljubni in neprevzetni, krotki in pobožni ljudje in so ljubili nedolžne družbinske veselice.
Pri Slavjanih je bil najpoglavitniši način preživljenja poljodelstvo in gospodarstvo (kmetija), ko pervinski in narvikši njih element (živel), iz kteriga so se še le vsi drugi razsnovali; vse je pri njeh kazalo na to opravilo, vse mu je primerjeno bilo.
Slavjani so si zidali hiše, v kterih so stanovali. Način njih zidanja ali stavbe je bil kmetijskimu življenju karpriležen; hiše so bile precej ena od druge postavljene, tako de je vsaka rodovina v sredi svojih njiv ali zemljiš prebivala.
Desiravno Slavjani pri svojih poslopjih niso imeli ne klučavnic ne zapahov, vender pri njih tatvine in ropa ni bilo, kakor to sami nemški pisatelji spričujejo.
Zvunaj kmetijstva so se Slavjani pečali tudi z obertnostjo in rokodelstvani; sosebno pa so bili dobri tesarji, kovači in zidarji ter so v delanja ladij ali brodov, in rudništvu nevsak-dajno ročnost dosegli; za to so jih ne le A vari, ampak clo Greki pri delanju ladij radi vpo-trebovali, in v tem so tudi Rimljane prekosili. Mnogo narodov se je tako kaj od Slavjanov naučilo p. r. Greki, Rimljani, A vari, Madžari in Nemci.
Zraven oranja, čebeloreje, pastirstva in lova, s kterim so se Slavjani v miru pečali, so kazali oni povsod nagnenje k teržtvu in kupčii, kakor se je že v narstaršim času veliki del kupčije med Azio in zahodno Eropo sosebno v slavjanskih rokah znajšel.
Sosebno kupčija z jantaram (Rernstein) je bil iz početka le v roki Slavjanov; ravno tako so prepeljevali kože, žito, med, vosk, izdelka lesa i. t. d., nasproti so jemali v zameno zlato, srebro, svilo, orožje i. t. d. To se je godilo večdel po južnim in severnim morji slavjanskim (jadranskim in baltiškim), po Donavi, Dnjepru in Berezini, po babi (Elbe) in Visli (VVeichsel) in drugih rekah.
Nasledik teržtva je bil pri Slavjanih sosebno ta, de so vstale med njimi v lepim številu kupčijske mesta, ki so od starodavnih časov mnogo ljudstva, cvetečo obertnost in dokaj bogatstva imele. Te mesta so pa bile po lastnosti ravne in z gojzdi obrašene zemlje večidel iz lesa storjene.
Mesta slavne bodi si zavoljo kupčije in bogatije, bodi si zavoljo vere in mogočnih hramov (vež) in drugih imenitnih posplopij so bile naslednje: Orekunda (Arkona), Vineta, Volin, Retra, Stargrad, Devin, Solun, Srčni, Beligrad, Novgorod, Kijev, Moskva i. t. d.
Oskerbovanje stareov, bolnih in vbogih je bila perva dolžnost in občna čednost Slavjanov; in za to se v njih deželah ni vidilo ne beračev ne potepuhov, kakor se še današniga dne nobeden ne najde v Černigori in na Serb-skim, v slavjanskih od ptujšine še ne navda-nih deželah.
Nenavadno njih prijaznost in postrežl jivost do ptujih (prišeleov) in gostov, izvirajočo iz prirojene dobrotljivosti slavjanskiga ljudstva in žlahtnosti serca sami njih sovražniki močno povišujejo, in pripovedujejo, de so veliko skerb imeli, "jih prehraniti in iz mesta do mesta, kamorkoli so se namenili, jih prevozovali; kakor
se še zmiram v gerško-slavjanskih deželah p. r. v Bul ga rili godi.
Stari Slavjani so imeli aidovsko (pogansko) vero, so pa vendar častili ediniga nar-viksiga Boga, stvarnika nebes in zemlje, zraven kteriga so tudi drugim manjšim bogovam, ko posrednikam med seboj in unim narvišjim, darove (žertve) prinašali, obstoječe v živini, ovcah in drugih živalih in plodih zemeljskih. Ravno tako so imeli vero na nevmerjočnost duše in na prihodno plačilo za dobre in hudobne dela po smerti.
Narpoglavitniši njih bogovi so bili: Pe-run ali Pirom, gospodar čez grom in blisk; Svatovit ali Svantovid, Sventovit, bog svitlobe in solnca; Prove ali Prono, bog pravice; Radcgast ali Rodhost, bog vojske in gostoljubnosti; Bel bog in Cernobog, eden vir vsega dobriga drugi vsega zlega.
Narimenitniši boginje slavjanske so pa bile sledeče: Živa, boginja hrane, vertov in polj-nih plodov; Lada, boginja ljubezni in zakona; M oran a, boginja smerti; Slava, boginja ognja, bleska in slave, od ktere bi po mislih nekterih ime Slavi ali Slavjani priti vtegnilo.
(Dalje sledi.)
S m c s.
Izpraševanje grofa Buquoi: Kakor se tu in tam šepla, bi se bil grof Huquoi v naslednih rečeh že ovadil:
1) Nišam nikogar nesrečniga storil; 2) nisem nobenim ničesar vzel; 3) nisem nikogar vmoril; 4) nisem nič zapalil: 5) jaz te komisije za postavno ne spoznam. —
* Nemci se prepirajo za nar pripravniši stolno mesto za vladarja. Lipsko pravi, de je nar-priležniši, Regensburg tudi, Augsburg ne drugači, Norimberg si tega ne da vzeti, de je pripravniši, pa Ramberk ? — Bamberk — je k temu kakor vstvarjen! Tode Frankobrod tudi ne molči. —
*	Iz Jene se je poslala do narodniga zbora v Frankobrod prošnja, de bi se osnovala občna nemška svobodna akademia z n a n s t e v.
*	Neki narodni stražnik, ki je še novine bil, bi se bil imel pri vaji na levi opeti zasukati ali oberniti. „Gospod desetnik, to ne gre!" je rekel desetniku, kteri je ko bivši vojak razžaljen ga poprašal: „Zakaj de ne?" „Zato — zato, ker sem levo opetico zgubil."
*	V Berlinskih nepokojih mesca Sušca je stal neki mestjan, dober strelec poleg svojiga kuma krojača ali žnidarja, ter je navadno le na oficirje (dostojnike) meril. Ravno se je bližal trop in strelec je jel kazati na zastav-nika: „Glej, ta mora pasti, tega si zdaj vzamem."
„Za božjo voljo, le tega ne!" zavpije krojač, „meri rajši na druziga, ta mi je 80 to-Icrjov dolžan."	(Včela.)
V čeških „Narodnih novinah" izroči gosp. fajmošter, Joan Vilimek, občinstvu sledeče razo-denje nekiga človeka, kteri svoje besede z prisego poterditi hoče:
Na binkuštni lorek sem prišel z transpor-tain v Prago, kjer sem v kralodvorskili kasarnah stanovalše dobil. Okoli 10. ure dopoldne je bil tje pripeljan od nekiga oficirja mlad, ko kri in mleko lep človek. Komej so ga priči— joči kakor se je zdelo pijani, vojaki zagledali, so zagnali krič in šunder: „To je dunajski študent! Eni so vpili: „l)ajte mu! To je dunajski študent!" Drugi pa: „Prebodite ga!" in še drugi so ga začeli s pestmi biti in z sabljami pikati.
Oficir se je temu sirovimu obnašanju stavil; ker pa nič opraviti ni mogel, jo je stran potegnil. Mladenč ves kervav, se je opotekal in je sključenimi rokami za vsmilenje prosil. Ali zastonj; marveč je eden iz vojakov priskočil, ter mu je sabljo ali bajonet (bodak) — to ne-vem — globoko do očesa zagnal. Groza me je popadla, de sem koj kasarno popustil. Ali je vmerl ta vbogi človek ali ne, nevem. —
Kitni kup.
Srednja cena 1 mernik.
Pšenice domače . . , » banaške . . .
Turšice......
Sorčice......
Iteži.......
Ječmena.....
Prosa ......
Ajde.......
Ovsa.......
____________ ■
v		V	
Ljubljani]		Krajnji ■	
29.		24.	
Maliserpana 1		Maliserpana |	
fold.	kr. |	gold.	kr.
1	57	2	5
2	10	2	12
1	15	1	18
—	—	1	40
1	28	1	27
1	6	—	—
1	42	1	37
1	36	1	28
—	52	—	52