DOLENJSKI UST Št. 51 (2419), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 21. decembra 1995 • Cena: 170 tolarjev Na komunalno deponijo v Leskovcu so vozili z betonom utrjeni mulj iz lovilcev olj, za kar so imeli dovoljenje novomeške Komunale - V 15 letih 20.000 sodov odpadkov NOVO MESTO - Zaradi nasprotovanja prebivalcev krajevne skupnosti Brusnice, na območju katere pri Leskovcu leži komunalna deponija za novomeško, šentjernejsko in škocjansko občino, je podjetje ESO iz Ljubljane moralo prenehati odlagati na to deponfjo mulj iz lovilcev olj iz novomeškega Revoza. |DOUKJSXrUSTJ NUKLEARNA ELEKTRARNA V NOVEMBRU rKRŠKO - Nuklearna elektrarna /poje v novembru dosegla 100-““stotno razpoložljivost in 99,3-Jjstotno izkoriščenost. Njeni |)Pllvi na okolje - gre za segreva-.JJ-.Save ter tekočinske in plinske fisije - so bili v mejah dopust-$y>a- V novembru so uskladiščili 4 sodov s srednjeradioaktivno in , sode z nizkoradioaktivno vse-"itio. ^ebanjke na vrhu .TREBNJE - V zadnjem krogu ?y®ga dela tekmovanja v medregij-sk'^gljaški ligi so kegljavke trebanj-, rS* Mercatorja v Krškem prema-”le Krilato kolo s 5:3 (2274:2219) in ^ko ostale na vrhu prvenstvene “Ta mulj je eden od odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji v Revozu,” je povedal Zdravko Bučar, tehnolog, ki ima na skrbi ekologijo v Revozu. Po lastnostih so to posebni odpadki, po načinu nastanka pa industrijski. Od leta 1980 vse industrijske odpadke v IM V-ju in kasneje v Revozu zbirajo v 200-litrskih sodih. Do leta 1990 so se ti sodi množili in odpadkov niso nikamor odvažali, tako se je do letos nabralo okoli 20.000 sodov odpadkov. Največ, okoli 16.000 sodov, je odpadnih lakov, poleg teh pa so še PVC plastisoli, odpadna olja in topila ter že omenjeni mulji iz lovilcev olj. “Pred petimi leti smo se v Revozu resno lotili tega problema. Tako fosfatne mulje vozimo na za-pekanje v opekarno Zalog oziroma na Ptuj, odpadna topila vozimo v destilacijo v Color Medvode, odpadna olja vseskozi oddajamo Petrolu, za PVC plastisole smo v Revozu uvedli postopek reciklaže. Mulje iz lovilcev olj smo lani začeli voziti na obdelavo v ravensko železarno, potem pa smo ugotovili, da lahko doma s svojo tehnologijo ta postopek poenostavimo,” je povedal Bučar. Potem ko so ločili nevezano vodo, gost mulj zmešali v bližnji betonarni z betonom, so to zmes vozili na komunalno deponijo pri Leskovcu. “Da smo to lahko počeli, smo dobili soglasje novomeške Komunale, ki nam ga je izdala na podla- gi analiz, ki jih je opravil novomeški Zavod za zdravstveno varstvo. Očitno Komunala krajanov o tem ni obvestila oziroma jim ni stvari razložila in ljudje, ki so videli, da neke “hruške” z ljubljansko registracijo vozijo na deponijo in tam vsebino stresajo, so se pritožili na Komunalo. Hkrati je KS Brusnice dala vzorec na deponijo pripe- ljanega utrjenega mulja v analizo v mariborski zavod. Od tam do danes (ponedeljek, 18. decembra, op. p.) rezultatov še ni. Vsekakor pa iz analize novomeškega zavoda izhaja, da gre za poseben odpadek, ki pa ga je tako utrjenega možno odlagati na komunalno deponijo, če se na deponiji pomeša z enako količino komunalnih odpadkov. To pa se dela in še z več kot z enako količino.” V Leskovec so odpeljali okoli 53 (Nadaljevanje na 2. strani) ROLETARSTVO 20 let ^entjernejska c. 13 ®8000 Novo mesto 1e| /fax: 368(0)68/23-673, 323-673 Mobitel: 0609/622-585 *** . Umetne zavese * žaluzije * rolete * profili za fasade * kovinski *delki * sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije * Voščimo vesel in srečo v letu božič 1996! DEDEK MRAZ IN BOŽIČEK SKLENIM SPRAVO - Dedek Mraz v belem in Božiček v rdečem kostimu sta po dolgotrajnih pregovorih te sklenila, da bosta skupaj delala v prid otrok. “Zgodovinskemu" dogodku v ponedeljek popoldan na velikem odru pred rotovžem v Novem mestu ni bila priča tolikšno število otrok, kot so bili organizatorji za takšne priložnosti vajeni leta nazaj. Temu je bilo najbrž krivo deževno vreme in to, da bosta poslej dedek Mraz in Božiček na trgu vsak večer tja do konca decembra. (Foto: J. Pavlin) Zavrnili gradivo o parku in teijali gospodarsko analizo Kočevski svet o regijskem parku Kočevsko ■ Kolpa KOČEVJE - O pobudi države, da ustanovi regijski park Kočevsko - Kolpa, je bilo že veliko povedanega, kočevski občinski svetniki pa so uradno o tem spregovorili šele te dni na seji občinskega sveta. Po burni dveurni razpravi so sprejeli štiri pomembne sklepe, ki pomenijo uradno stališče kočevske Občine do tega vprašanja. Svetniki so v prvi vrsti zavrnili pripravljeno gradivo o uvedbi parka, ki gaje po naročilu ministrsl--va za okolje in prostor sestavilo podjetje Acer, d.o.o., iz Novega mesta. Nalogi “Celovit prostorski plan za regijski park Kočevsko -Kolpa” so očitali vrsto pomanjkljivosti, ki so posledica dejstva, da so gradivo pripravljali ljudje, ki niso iz Kočevske in je ne poznajo. Svetniki, ki so izrazili tudi prepričanje, da pravo odločanje o regijskem parku na Kočevskem ne bo mogoče, dokler ne bodo znani gospodarski učinki parka. Referendum so opredelili kot najprimernejšo obliko odločanja o parku, ob tem pa opozorili, da bi bil takojšen razpis referenduma ob pomanjkljivih informacijah napaka. Da bi se lahko aktivno vključili v pripravo projekta o parku, so ustanovili projektni svet, sestavljen iz domačih strokovnjakov s posameznih področij. Njegova poglavitna naloga bo varovati interese kočevske občine pri pripravi regijskega parka. M. LESKOVŠEK-SVETE i>fy Kil ■J 0<°' ji,. Dka ZA LIDIJO MA VRETIČ - V Vinskem hramu v Vipavi so pretekli teden okronali prvo slovensko (i j^o kraljico. Izbor sta pripravili slovenska vinska akademija Veritas in revija Veritas, laskavi naslov pa si ^Prislužila 18-letna dijakinja novomeške srednje kmetijske šole Grm Lidija Mavretič, doma iz Drašičev v 1^‘i krajini. Vinski kraljici, ki je bila v metliški narodni noši, sta pr\ra čestitala predsednik republike Milan t>('“n in metliški župan Branko Matkovič. (Foto: Dušan Eriče) mm zavarovalnica triglav poslovna enota novo mesto c R P i O O £ ■ i v v v NAGRADE RAZISKOVALCEM -Prejšnji četrtek so na slovesnosti v Hotelu Krka podelili občinske na- livne in raziskovalne dejavnosti za letošnje leto. Nagrade so dobili: študent Tomaž Maraš, Zora Torbica iz Krke (na sliki), Jože Mtvar iz OŠ Žužemberk, Vladimir Škrinjar iz Laboda, Jože Grgovič in Bojan Šinkovec iz Revoza, Meta Papež, Mihael Florjanič, Majda Kopač, Ivana Mihelič-Morosini (vsi iz Krke). (Foto: A. B.) DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj vese! božič; NAŠI KOZOLCI V DRŽAVNEM ZBORU LJUBLJANA - Od ponedeljka, 18. decembra, pa do torka, 26. decembra, je v predverju male dvorane Državnega zbora na ogled razstava Slovenski kozolec, projekt Poti kulturne dediščine. Med 19 razstavljenimi maketami in risbami so tudi: Enojni kozolec (Poljane pri Stični), Stegnjeni kozolec z lopo (Velike Lašče), Dvojni stegnjeni kozolec (Zalisec pri Žužemberku), Dvojni stegnjeni kozolec z zidanimi stebri (Grm pri NOvem mestu), Ilijev kozolec (Velike Lašče), Toplar z balkonom (Bistrica pri Mokronogu) in Belokranjski skedenj s prislonjenim kozolcem (Tanča Gora). DOLENJSKA BANKA V KOLODVORSKI ULICI KRŠKO - Dolenjska banka bo jutri ob 12. uri odprla enoto v Krškem na Vidmu v Kolodvorski ulici 1. V tej enoti bo deloval tudi bančni avtomat, ki bo na voljo 24 ur dnevno. Z otvoritvijo ekspoziture v Kolodvorski ulici bo spremenila delovni čas bančna agencija na Cesti Krških žrtev 135 a. ^^DAEWOO popust do 9% kredit z 8,3% do 3 leta Prodaja rez. delov in servis AVTO-HIT, d.o.o. tel/fax 068/26-077,341-300 Vesel božič ter zdravo in uspešno novo leto! Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 4: • Kdaj konec agonije obrata Kolpe? stran 5: • Sahn - možna lokacija odlagališča stran 6: • Odbor za obrambo proti letališču? stran 8: • Poiščite račune za davčne olajšave! stran 11: • Brežičani prekupčevali s trdo drogo ■■■■■Mi SaMHnVHEMHMMMMMHMn *n kjTOjJ t, tu fifit »/i ifi um Revolucije niso nastale zaradi oblastiželjnosti ali morda zločinske narave Robespierra, Lenina ali Kardelja, temveč zavoljo krivic, ki jih ljudstvo ni hotelo več prenašati in je sledilo glasnikom prevrata. Tega dejstva Demos ob prevzemu oblasti preprosto ni priznaval in je v svoji politični neinovativnosti domneval, da bo zadostovalo obrniti kolo zgodovine nazaj in bo vse dobro. Iz zakonodaje Dravske banovine prepisani (Omanov) predlog novega lovskega zakona je prvi opozoril, da tako ne bo šlo. Še značilnejši je denacionalizacijski zakon, ki predvideva vračanje veleposesti tujim fevdalcem, raznim Attemsom, Marg-herijem, Thurnom in Cerkvi, in to dobrih dvesto let po francoski revoluciji. Da se to ne bo srečno izteklo, so, v strahu za izgubo svojih volilcev, začele spoznavati Demosove stranke same in svariti pred tujci ter novo fevdalizacijo. Konec koncev agrarna reforma ni izum komunistov, na naših tleh so z njo začeli že ob koncu prve svetovne vojne, ko je Narodni svet SHS obljubil kmetom veleposestniško zemljo in je država z uredbo leta 1919 določila, da smejo imeti veleposestniki največ 75 ha obdelovalne in 200 ha skupne zemlje. Vendar ni bila dosledna. Da je z našo denacionalizacijo, ki je zdaj predmet žolčnih razprav v državnem zboru, nekaj narobe, so naši ljubi Dolenjci zaslutili ob razvpiti poroki otoškega grofa Marglterija na Otočcu junija lani in ob nemškem nagovoru slovenskega metropolita v slovenski cerkvi. Dolenjsko ljudstvo ni tedaj reklo nič niti zoper povratek zemljiških gospodov, hlapcev in dekel, niti zoper Cerkev, ki ji več ne zadošča le verska svoboda, temveč hlepi po privilegijali, blišču in moči. Začelo pa je to naše ljudstvo mrmrati, prav mrmranje pa je, po Halifaxu, najglasnejši hrup sveta. MARJAN LEGAN 1 hiii ii t mu m imnrui m ibhhim iiiiiimiiiiiinniiir rr—mim zavarovalnica triglav poslovna enota novo mesto Kaj mislite o darilih? Čas pred novim letom in dnevi pred različnimi osebnimi uživajo že ob misli, da bodo nekoga razveselili. imo izbrali in kako ga bomo izr vancc ob prejemu darila ne čuti iskrenosti v izrečeni želji ali stisku roke, je verjetno zaman še tako bogato darilo. Nasprotno pa lahko deluje blagodejno že najskromnejše darilo, če ga človeku izročijo na pravi način. Kaj je pravi način, je odvisno od primera do primera, najbrž pa zmeraj velja pravilo, da mora obdarovanec ob darilu in v načinu izročanja začutiti, da smo nekaj izbrali prav zanj in s posebnim premislekom. Draga darila ne dosežejo vselej svojega namena. Ob njih je obdarovancu lahko nerodno, ker misli, da bo moral vrniti enako vrednost, čeprav vsaj naj bi šlo pri obdarovanju predvsem za pozornost in ne za izmenjavo enako bogatih stvari. Kakšno darilo izbrati, kako darilo izročiti in kaj pričakovati od obdaijenca, to smo med drugim vpraševali v tokratni anketi. ZVONE DUH, upokojeni gradbeni tehnik z Mirne: “Nisem naklonjen pretiranemu obdarovanju ob kakršnihkoli priložnostih. Ni pomembna vrednost darila, ampak iskrenost. Za novo leto bom verjetno otrokom kupil knjige, primerne njihovi starosti, ženi pa kakšen izdelek iz tekstila. TUdi sam bi bil povsem zadovoljen s kakšno drobno pozornostjo ali kosom oblačila, na primer z jopico.” SLAVICA ŠINKOVEC, konfekci-onarka iz Dolenjega Boštanja: “Pomembna je pozornost, ne pa kaj oziroma koliko komu podariš ali dobiš. Končno si z našimi plačami niti ne bi mogli privoščiti razkošnih daril. Čeprav zdaj delavci nimamo skoraj nič besede, ker pravijo, da ni več samoupravljanja, mislim, da bi bilo prav, če bili tudi poslovodni delavci v tem pogledu bolj skromni.” OLGA NEMANIČ, ekonomska tehnica z Božakovega: “Odkar so pri hiši otroci, se ob praznikih obdarujemo. Božiček prinese pod smrekico darila za družinske člane, na vsakem pa je napisano ime. Čeprav gre za skromna darila, si z njimi polepšamo praznično vzdušje, saj predvsem otroci že nekaj dni prej živijo v posebnem pričakovanju. Mislim, da je takšno obdarovanje lepa navada.” MAJA ŠIMEC, dijakinja iz Črnomlja: “V družini se obdarujemo ob novem letu. Z vso skrbnostjo izbire-mo darila, ki so hkrati uporabna in spominska, vendar pa ne razkošna, ampak drobna in dana od srca, kar je najpomembnejše. Menim, daje takšno obdarovanje lepa priložnost ob novem letu zlasti še zato, ker se v naši družini razen ob rojstnih dnevih nimamo navade obdarovati.” DARJA MOLAN, frizerka v salonu Kreutz v Krškem: “Vesela sem darila. Ni treba, da je razkošno, zadošča samo roža, parfumček ali kaj takega. Če darilo dobiš od nekoga, moraš potem tudi ti dati temu darilo. Kar je podarjeno, se ne vrne, to pa nc. Eni pa delajo tudi tako, jaz pa mislim, daje to narobe. Mislim, da se v zasebnem življenju zdaj vsako leto več obdarujemo.” JANJA ŽMAVC, natakarica iz Brežic: “Kaj je za darilo, ni pomembno. Važno je, od koga je darilo in kako pa ob kakšni priložnosti ti darilo izroči. Za darilo je lahko roža, ta je nekaj najlepšega. Če dobiš darilo za rojstni dan, moraš potem biti do človeka pozoren tudi ti. Z darilom lahko tudi koga užališ, ne da to hotel. Poznati moraš človeka, da veš, kaj bo zanj primerno.” DANIJELA BERUS, zaposlena v Avtohiši Berus v Novem mestu: “V naši hiši s čestitkami presenetimo vse, ki so v iztekajočem se letu pri nas kupili avto. Spomnimo se tudi tistih, ki lahko postanejo naši kupci. Gre za pozornost, za katero uporabljamo izključno Unicefove čestitke. Nasprotujem dragim darilom. Od naših dobaviteljev sem letos dobila le rutico in to je zadosti.” VESNA ŠČURK, zaposlena v Zdravstvenem domu v Kočevju: “Darila naj bi bila izraz pozornosti in naj ne bi pomenila prevelikih stroškov. Darila med poslovnimi partnerji naj bi bila promocija firme, kot znak pozornosti pa bi bila lahko dovolj že čestitka. Se bolje bi bilo, če bi podjetja namenjala denar namesto za darila in čestitke humanitarnim organizacijam.” BOJAN KAPLAN, zobotehnik iz Prigorice; “Obdarovanje mi ni všeč. Kot znak pozorosti bi bila lahko dovolj že čestitka, vendar ne serijska, marveč bolj osebna, napisana z roko. Kar zadeva poslovna darila, naj bi bila ta kot znak pozorosti do drugih del promocije podjetja in kot takšna zato določeni izdelki ali simboli podjetij, vendar tudi ti v finančno razumnih mejah.” Ustavili so... Moramo priti v državni zbor (Nadaljevanje s 1. strani) ton teh muljev (tu ni všteta teža betona, s katerim so bili mulji pomešani). “Ko je naš podizvajalec prenehal voziti v Leskovec, je ostalo količino odpadkov, nekaj manj kot v Leskovec, odpeljal na komunalno deponijo v Ljubljano. V Revozu nastane okoli 20 ton teh muljev na leto, in to enkrat na leto, marca, ko čistimo bazene z odpadnimi vodami, ki vsebujejo olja. TUdi naprej bomo tako utrjene goste mulje vozili na eno od komunalnih deponij.” V 15-ih letih se je, kot rečeno, v IMV-ju in kasneje Revozu nabralo okoli 16.000 sodov oziroma 3.400 ton odpadnih lakov. V Revozu so se odločili, da jih bodo odpeljali na sežig v tujino. Za to so potreba številna dovoljenja in temeljita priprava za transport. Računajo, da bodo vse te odpadne lake lahko odpeljali na sežiganje do konca prihodnjega leta, za kar so že predvidena sredstva. Potem naj bi imeli v Revozu le še zbirno skladišče za sode z odpadki, ki stalno nastajajo v proizvodnji. Člani SLS menijo, da bi v prihodnjem mandatu Bela krajina morala imeti poslanca v DZ - Videorekorder za šolo ČRNOMELJ - Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Črnomelj je minuli petek pripravil srečanje vrha stranke s predsednikom Marjanom Podobnikom na čelu ter člani, predvsem pa občin- • Ob koncu je Podobnik izročil Emi Šujici, ravnateljici črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše, videorekorder, ki so ga kupili črnomaljski, metliški in semiški občinski odbori SLS. S tem so dopolnili lanskoletno darilo, ko je takratni kandidat za črnomaljskega župana Andrej Fabjan denar, ki bi ga sicer lahko porabil za volilno kampanjo, namenil za nakup TV sprejemnika za omenjeno šolo. skimi svetniki, vseh treh belokranjskih občinskih odborov SLS. Če Zdravko Bučar čeprav se je pogovor sukal o aktualnih temah, kot so Tam, kmetijske zadruge, denacionalizacija, pa je bilo precej govora tudi o volitvah v državni zbor. Iz Črnomlja je bilo slišati predlog, da bi morali vsi trije občinski odbori SLS sodelovati na državnih volitvah z enim kandidatom za vso Belo krajino. Potrebno je bilo, da bi imeli Belokranjci v državnem zboru poslanca - sedaj ga namreč nimajo - ob tem pa je postranskega pomena, kateri stranki bi pripadal. Predvsem bi moral znati v Ljubljani povedati, da se Sloveni- “Seveda so industrijski odpadki problem,” pravi Bučar, “v našem primeru pa bi bil ta problem še ne- primerno hujši, če od leta 1980 odpadkov ne bi zbirali in hranili, marveč bi jih, tako kot PCB v Semiču, nekontrolirano odlagali. Sedaj, ko imamo tehnične in finančne možnosti, bomo lahko “stare grehe” kontrolirano odstranili.” A. BARTELJ 20.000SODOV- V15letih, odkar v IMV-ju in kasneje Revozu zbirajo industrijske odpadke, se je nabralo 20.000 sodov odpadkov, daleč največ odpadnih lakov. Prihodnje leto naj bi odpadne lake - po oceni jih je 3.400 ton - odpeljali na sežig v tujino. ELEKTRIFIKACIJA OB JUŽNI MEJI KOČEVJE - V Elektru Kočevje so začeli uresničevati naložbo, ki bo odjemalce vzdolž 60 kilometrov južne državne meje od Čabra do Radencev v Beli krajini priključila na slovenski elektroenergetski sistem. Naložba je vredna 2,5 milijona mark, zagotavljala pa bo kakovostno preskrbo z električno enegijo. Do danes so na slovensko omrežje priključili 7 vasi, ki so bile še do nedavnega priključene na hrvaško omrežje. Vrednost opravljenih del je znašala 300 tisoč mark. Trenutno potekajo dela na izgradnji daljnovoda med Papeži in Kižmani, ki bo predvidoma stal okoli 185 tisoč mark. Za prihodnje leto načrtujejo ureditev trase od Ribjeka do Sro-botnika ter elektrifikacijo Srobot-nika, ki je v kočevski občini še edina vas brez elektrike. Velik zalogaj pa bo za Elektro prihodnje leto pomenila tudi ureditev voda od Dola do Lazov, s čimer bodo tudi Laze prevzeli na slovensko stran. SškSEi avtohisa Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Vsem poslovnim partnerjem, kupcem vozil, storitev in nadomestnih delov želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto. POSLOVNI PROSTORI V NOVEM MESTU odlična lokacija ob novomeški vpadnici Na Kočevarjevi ulici 1 v Novem mestu prodajamo skupno 1930 m2 pisarniških prostorov v petih etažah. V objektu sta tudi večja prostora, primerna za sejno sobo in projekcijsko dvorano. Kupci si lahko površino izberejo poljubno, glede na želje in potrebe, prednost pa bodo imeli kupci celotnega nadstropja. Stavbi pripada tudi 1056 m2 veliko parkirišče. Nudimo ugodne prodajne pogoje z možnostjo obročnega odplačevanja. m SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o. INFORMACIJE IN PRODAJA: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, telefon: 061/13-15-125,301-632, fax 061/132-12-02 ■ ja ne konča na Gorjancih. Sicer pa so Črnomaljci poudarili tudi, da v njihovi občini ni sporov med SLS in SKD, čeprav je morda iz pisanja v medijih moč sklepati drugače. Semičani so opozorili na težave, ki jih imajo kot mlada občina. Njihov župan pa je pozval, naj pokažejo s prstom na vse, ki so krivi, da so demografsko ogrožena območja izgubila poločaj, ki so ga imela, saj se je včasih za ta področja namenjalo več denarja. Podobnik, ki je med drugim govoril tudi o volilnem sistemu in aktuanih razmerah v Sloveniji, se je strinjal s predlogom, da bi končno tudi Belokranjci imeli poslanca v državnem zboru. Kar se tiče denacionalizacije, pa je dejal, da jo podpira, a je proti temu, da grofi iz tujine, ki so ali bi že lahko dobili odškodnino, sedaj zahtevajo velike površine slovenske zemlje. M. B.-J. DOGOVOR MED STAVKAJOČIMI DELAVCI TERGUSA IN DELODAJALCEM ČRNOMELJ - Delavci črnomaljskega Tergusa, ki so stavkali od 4. decembra, so imeli v ponedeljek, 18. decembra, sestanek z delodajalcem in v.d, direktorja podjetja Zdenkom Moharjem. Na dnevnem redu je bila le ena točka, in sicer problematika izplačil osebnih dohodkov in drugih obveznosti do delavcev Tergusa. Stavkajoči delavci so se z v.d. direktorja dogovorili o načinu porav*. nave vseh obveznosti do delavcev, in sicer, da bodo dobili plače za avgust 27. decembra, za scptembcr31. januarja, za oktober 28. februarja, plače za november in december ter regres za letošnje leto pa do 15. aprila. Tako delavci kot delodajalec so soglašali, da bodo brezpogojno spoštovali sklenjeni dogovor. Ce plače ne bodo izplačane v dogovorjenih rokih, bodo to šteli kot prekinitev dogovora in bodo nadaljevali s stavko, s katero bodo prekinili, ko delodajalec sklenjeni dogovor overi pri notarju. ZAHVALA LOJZKI POTRČ - Lojzki Potrč, dolgoletni Pre' dani direktorici novomeškegi doma starejših občanov, so ni novoletnem srečanju novomeškega Društva za pomoč duševno prizadetim čestitali i*5* ji zahvalili za njeno požrtvovalno delovanje pri skrbi za duševno prizadete. V imenu društvi se ji je zahvalil Jožko Ravbat gojenec Varstveno delovnega centra. (Foto: A. B.) Ministričino priznanje Lojzki Potre Za uspešno in prizadevno delo v socialnem varstvu LJUBLJANA - Preteki' teden je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar podelila 3 na' grade in 5 priznanj za delo"3 področju socialnega varstvi Med dobitniki priznanj je b1,a tudi Lojzka Potrč, social"3 delavka in direktorica Doi"3 starejših občanov v Nove"] mestu, ki jo je ob podp"rl Društva paraplegikov novo-meške regije tudi predlagalza priznanje. Potrčeva dela na področ) skrbstva za starejše ljudi, bolne in duševno prizadel" osebe, še posebej po R* 1979, ko je aktivno vodila ve gradnjo doma za ostarele Novem mestu in nato v nje"1 prevzela tudi strokovno del? Ministrica ji je podelila prl znanje, ker naloge opravlja* veliko znanja, osebno topi"1 in požrtvovalnostjo. Kot je za' pisano v obrazložitvi za P°,e litev, je bil ravno s pr,z‘l devanjem nagrajenke jel 1983 dograjen negovalni °° delek za oskrbo najtežjih b° nikov ter leta 1991 še »a stveno-delovni center za o rasle duševno prizadete o* be v Novem mestu. povečalo prihodek na e not° iariborsko pismo proizvoda za 20 odstotkov, Pr® izvodne stroške na enoto p1 . voda pa zmanjšalo za 4 ods^L Brez veselega novoletnega razpoloženja ke. Hkrati je s sporazum nv. uniuu jv- o apouu.**- ^ prekinitvami delovnega raz"1 pi vniimiuuii civic/invjjn ■ i ***>« ja Palomi uspelo zmanjšati s vilo zaposlenih. Zaradi vseh Najbolj popularna beseda je v Mariboru sanacija MARIBOR - Ob izteku leta poslovneži običajno organizirajo družabna srečanja s poslovnimi partnerji in kupci. V Mariboru, kjer v gospodarstvu že nekaj let razmere niso normalne, pa direktorji v teh dneh sklicujejo tiskovne konference, na katerih so v ospredju gospodarski problemi in seveda - sanacije. Pred nedavnim je sklical tiskovno konferenco predsednik Tamove uprave Edvin Makuc. Na njej je javnost seznanil s kolektivnim odstopom uprave v največjem podjetju na Štajerskem, ki še vedno zaposluje 3043 delavcev. Po besedah Makuca je razlog za odstop uprave en sam: dinamika finansiranja sanacije Tama zaostaja za vnaprej dogovorjenimi termini. Nekaj dni kasneje je sklical tiskovno konferenco vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma sanator Palome iz Sladkega Vrha Zvezdan Žlebnik, kije krmilo tega podjetja z okoli dva tisoč zaposlenimi prevzel v svoje roke sredi letošnjega leta. Povedal je, da je prva faza sanacije Palome uspela, saj je podjetje v petih mesecih in šc nekaterih ukrepov že oktobra tekoče pozitivno p°s Nedolgo zatem je tisk0^ konferenco sklicalo vod?1 mariborske Jcklotchne, ki J . preko tisoč zaposlenimi nalvS-ja trgovska organizacija v s® rovzhodni Sloveniji in ki bujc z repromatcrialont ve del gospodarstva na Štajcrsk" Generalni direktor Branko “ . gušt je na tiskovni konferC povedal, da je iz sredstev M e ga obveščanja izvedel za K"1 Ropove vladne komisije, če • je Jeklotehna v procesu laS' ,{ njenja nameravala oškod° . družbeno lastnino. ZaradiJ. Jj, naj bi obstajali vsi pogoj1' v preide kapital Jekloteh"" lastništvo Sklada RePu|’[1|;0 Slovenije za razvoj-BraJL:jc cx «■%<-» m O** - Fingušt in njegov pom?" ffi Lojze Grobelnik sta trd" Lojze urooeiniK sia i*-- fo-Ropove komisije ostro iiaS([ie, tovala, češ da so neresni Poudarila sta, da so R0PoVver' javc, ki temeljijo na neprC ,no jenih sumih, Jeklotehnim L, škodovale, zaradi česa" .Ijlo, lotehna terja uradno poja.s pii način dela Ropove komisi j,, je po mnenju vodstva Jek" u5. ne zrel za obravnavo n" lavnem sodišču. V največjih mariborskih_Pwl jetjih delavci s tesnobo Prl^a0v" jejo, kaj jim bo prineslo 1996. leto? . TOMAŽ Ks dr iti Pr so ! *a! PC "e, $Vc skr Po 'n SVc »a. 1 "i. U9’ vu: viii •Piv * sPe S Pr; : dv( Ja„ Jpe U3^ 2 DOLENJSKI LIST Sl. 51 (2419), 21. decembra Novomeška kronika STANDARD - Kaže, da so si nekateri vodilni delavci novomeškega Pionirja po svoje ukrojili nekatere standarde. Se posebej ■iste, ki so v zvezi s firmo Pionir Standard, ki naj bi v močno okrnjeni obliki nadaljevala delo nekdaj močne in trdne firme. Tako v°dja kadrovskega oddelka, ki je ludi predsednik delavskega sveta Pionirja, v imenu krovnega podjetja pošilja razne dopise z naloga-mi, sklepi, v zvezi s pogodbami o delu, gre skratka za izvajanje nalog v G1P Pionir. Na vrhu dopisa jn ludi taka glava, spodaj pod njegovim podpisom pa je štampiljka Pionir Standarda. UKAZ - Tako kot si nekateri po svoje predstavljajo take zadeve, si neka brbljava voditeljica novomeškega radia Sraka po svoje predstavlja slovenščino. Zadnjič nikakor ob glasbenih željah ni mogla nehati z ustrežljivostjo, češ vse, kar si želite, vam bomo izpolnili. Jo pa je kar naprej ponavljala v vudni, pomensko protislovni oboki. “Vaša želja - naš ukaz”, kot je nilo slišati, pomeni, da si poslušalci to in to pesem želijo na “naš“ “kaz. V resnici pa naj bi bila njim”, se pravi sestavljalcem oddaje, želja poslušalcev ukaz. Torej: Vaša želja - nam ukaz, ali vaša želja je za nas ukaz ali Kar z gotovo pa pri pisanju teksta ti bilo nikogar, ki bi končal vsaj Posebno osnovno šolo, kaj šele, da bi stavek nastal “v sodelovanju z lektorjem”. TAMPON - Sodelovanje med hiestno občino in Upravno enoto Vsaj v začetku ni veljalo prav za Zgledno. Tudi novinarske konfe-tence so bile podobne snajper-skim treningom. No, kot je slišati, so se zadnje čase strasti umirile in ?e oba vodilna vsak teden srečujta in pogovarjata o skupnih zahvali in njihovem reševanju. Uidi Prednovoletno tiskovno konferen-c° in sprejem za novinarje sta Pripravila skupaj. Za vsak slučaj Pa je med njima le sedel postaven jbladenič iz novomeške agencije, k' Pripravlja take sprejeme in hruge podobne prireditve. Fantje Vtisih metal kladivo... Ena gospa je rekla, da bi bil Za marsikaterega občinskega Syetnika najkoristnejše novoletno darilo kozmodisk. Težave s hrbtenico pač... (Suhokranjski drobiž BOŽIČNI SEJEM-Turistične društvo Žužcmberk-Dvor bo 22 'h 23. decembra v Žužemberki Pripravilo božični sejem. Včasih s° bili sejmi v Žužemberku zelc Popularni. Tkške pravice je Žužemberk dobil že leta 1399. Naj-^ečji sejem pa je bil Miklavžev Vsekakor se člani društva trudijo h® bi se v Žužemberku nekaj do-Pj‘jalo. Medtem ko so stojnice \ Novem mestu in Ljubljani po vei heset mark na dan, ponujajc Zhžcmberški organizatorji prostoi Zastonj. OBNOVA KAPELICE N/> ' ODGOZDU - Podgožani svojt ^erkvice nimajo, imajo pa zate J yojo kapelico. Žanjo tudi lepe krhijo. Ža nedavno popravilo je | f,° besedah krajanov najzaslužnej j ?' Alojz Legan, ki je popravil okn; h ^rata. Vrata je brezplačno h ! jjoje stare hiše dal Andrej Rogi | IZŠLA NOVA FUŽINA - Čla /' Uredniškega odbora lista Fuži j a> ki izhaja pri Kulturnem društ I v| ^vor- bodo te dni izdali 16. šte 'uto. Nova številka prinaša zani branje. Zaradi številnih pri Pevkov bo izšla tokrat na šestil Vraneh. Zanimivi so prispevki c j v°rskem obrtniku Bradaču, kra hhki Mariji Ogrinc, veliko je pri ■ Pevkov najmlajših, sledijo po Vale pa tudi kritike bralcev. S. M A Z H A Š IH OS Č I M MŠŠ V Šentjerneju delajo nekateri zastonj, drugi pa izstavljajo velike račune - Na sestanku turističnega društva izrečenih nekaj krepkih na račun organizatorja ŠENTJERNEJ • Letošnji občinski praznik občine Šentjernej -jernejevo gotovo sodi med boljše prireditve z etnološkim pridihom. Preko 500 nastopajočih je prikazalo sedanje delo društev, aktivov in klubov, obudili so stare in izumirajoče obrti, vrhunec pa je bil prikaz starodavnih kmečkih opravil vaščanov iz Dolenje Stare vasi z naslovom “Od zrna do kruha’’. Vse lepo in prav če ne bi med občani začele krožiti govorice, da je prireditev prinesla izgubo. Zato je bilo v četrtek, 14. decembra, na sestanku turističnega društva Šentjernej slišati kar nekaj krepkih na račun organizatorjev. Da je jernejevo občinski praz-c, so se občani z veliko večino ločili ob lokalnih volitvah. Za vi del letošnjega praznika je skrbela občina z otvoritvijo vih prostorov, slavnostno sejo in gostitvijo, drugi del pa je bil upan turističnemu društvu. In /no to društvo sploh nima čla-iv oziroma so člani vsi, ki so ljučeni v druga društva v občini. ;lo v takšnem društvu spominja socialistične čase: odgovorni so vsi in nihče. Očitno je, da tako velikih stroškov, kot se je pokazalo po koncu prireditve, niso predvidevali, zato ni čudno, da nekateri, ki so spravili pod streho prenekatero prireditev z minimalnimi stroški, tega ne morejo razumeti. Tako je na primer podjetje Prag - mimogrede: direktorja svetniki že celo leto vabijo na sejo sveta občine, da bi razložil nekatere nejasnosti - deset dni (!) pripravljalo prireditveni prostor, račun preko 300 tisočakov pa je organizatorje Šokiral. Pa ne le ta račun, zato so se na petkovem sestanku dogovorili, da bo tudi • Ob razmišljanju ob tako slabem finančnem rezultatu osrednje občinske prireditve pa se lahko občani tolažijo z izjavo enega glavnih organizatorjev Dareta Homana: “Bistvo je pravzaprav zadovoljstvo občanov, ne pa dobiček.” Čeprav je sicer bolje, da kak tolar celo ostane. turistično društvo dobilo nadzorni odbor, bolje pa bo moral delati tudi upravni odbor, kije očitno le na papirju, saj o zasluženem izletu Starovaščanov na Gorenjsko ni vedel niti sam podpredsednik. T. GAZVODA Sonce tudi za osamljene Gibanje dobiva vse večje razsežnosti - Spoznanje, da človek ni sam, osamljenim pomaga iz otopelosti SONCE IZPOLNJUJE SVOJE POSLANSTVO - Prijateljstvo in prijaznost, ki se rodita na prireditvah, zbližujeta ljudi in spodbudita tisto potrebno druženje, ki se sicer zaradi vsakdanjih skrbi nehote preveč oddaljuje. Tako je bilo tudi 16. decembra pri Zagorcu v Stari vasi, spomladi pa bo srečanje med drugim tudi v Beli Cerkvi in Brusnicah. ŠENTJERNEJ - Dve leti sta minili od takrat, ko je Tinca Kuhelj prvič javno spregovorila o osamljenosti ip gibanju “Osamljeni, spoznajmo se med seboj, lažje nam bo”. V tem času je s svojo idejo prodrla že v marsikatero osamljeno dušo ne le v Šentjerneju, pač pa celo v širši Dolenjski in Posavju. Nepozabna srečanja, izleti in praznovanja so se že postavila ob rob slovenski rakavi rani - človeški osamljenosti. “Najprej se pojavita samota in nemoč stopiti iz začaranega kroga nezadovoljstva, ki se lahko razvije v resno depresijo in požene posameznika tudi do hudih duševnih stisk in končno tudi do telesnih bolezni, da ne omenimo tolažbe v pijači ali drugih oblikah bega iz osamljenosti. Takšni ljudje smo tudi zelo ranljivi in z notranjo bole- čino, zato smo ustanovili gibanje, da bi se spoznali in se srečevali kot člani velike družine, kjer se pogovarjamo o svojih težavah, ter krepili veselje do življenja,” pravi Tinca Kuhelj, kije v življenju doživela že nekaj krutih spoznanj, a je kljub temu danes vedra in polna pozitivne energije, ki jo prenaša na druge ljudi, tudi v gibanju Sonce, ki ga bodo kmalu registrirali kot društvo. Ob pogovoru, smehu, stiku s sočlovekom se ljudje, teh pa je vedno več, sprostijo in se notranje obogatijo. Spadajo skupaj, ker jih družijo podobne težave. Glavni cilj gibanja pa je, da vsak posameznik ob spoznanju, da ni sam, postane samozavestnejši, pogumnejši in notranje mirnejši. T. G. STAVKA ZDRAVNIKOV - Dolenjski zdravniki in zobozdravniki so se prejšnji četrtek polnoštevilno pridružili opozorilni stavki, ki jo je razglasil njihov sindikat Fides. Od okoli 200 dolenjskih zdravnikov jih je kakih 140 članov Fidesa, stavki pa so se v veliki meri pridružili tudi tisti, ki niso člani. Od tisti dan prisotnih zdravnikov v novomeški bolnišnici jih je stavkalo 95 odst. Na zboru stavkajočih v bolnišnični jedilnici, od koder je tudi naš posnetek, so izrazili podporo nadaljnjim zahtevam in napovedanim ukrepom Fidesa. Če vlada ne bo ugodila zahtevam Fidesa, napovedujejo stavko za 3. januar. (Foto: A. B.J Socialdemokrati v vsaki vasi Naraščanje dejavnih članov 00 SDSS Novo mesto - Se že pripravljajo na naslednje volitve - Ustanavljanje krajevnih odborov - V dveh letih 30 socialnih stanovanj VESELJE ZA PRIZADETE OTROKE - Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo je v prostorih Zavarovalnice Tilia v soboto pripravilo novoletno prireditev za otroke s to hudo boleznijo. Društvo deluje na območju dolenjske regije in združuje starše otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo. Na prireditvi je nastopila mladinska skupina folkorne skupine Kres, dedek Mraz pa je prinesel lepa in primerna darila vsakemu otroku. Prireditev s pogostitvijo udeležencev - vseh je bilo čez 130 - je podprla Zavarovalnica Tilia, darila pa so kupili s prispevki podjetij, občanov in zasebnih podjetnikov. (Foto: A. B.) KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI - Zadnji konec tedna, 15. in 16. decembra, so na Otočcu potekali Krkini rehabilitacijski dnevi, ki sta jih pripravila sekcija za splošno medicino pri slovenskem zdravniškem društvu ter Krka Zdravilišča. Za to strokovno srečanje, ki so sc ga udležili zdravniki iz cele Slovenije, so pripravili prispevke najbolj znani slovenski specialisti s področja rehabilitacije poškodovancev in srčnih bolnikov. Udeležence je pozdravil direktor Krke Zdravilišč Vlado Petrovič (na sliki). Deliti premoženje in dolgove V Šentjerneju ne bi sami zmogli vračati denarja, ki je bil porabljen še v skupni občini NOVO MESTO - Na zadnji novinarski konferenci novomeških krščanskih demokratov so med drugim napovedali dobrodelno prireditev Družine za družine, ki jo bodo pripravili 29. decembra v novomeški športni dvorani, denar od vstopnine in prostovoljne prispevke pa bodo namenili za nakup pulznega oksimetra, naprave za spremljanje življenjskih funkcij novorojenčkov in majhnih otrok, ki stane okoli 3.000 nemških mark. Beseda je tekla še o aktivnosti OO SKD Šentjernej in njihovih svetnikov v občinskem svetu, o čemer je govoril predsednik OO SKD Šentjernej Jože Simončič. “V občinskem svetu smo od 17-ih svetnikov 4 iz vrst SKD. Trudimo se, da delujemo konstruktivno,” pravi Simončič. V Šentjerneju jih precej tišči vprašanje delitve premoženja nekdanje občine Novo mesto med novi občini, se pravi Šentjernej in Škocjan. “Za to je treba izdelati ustrezne kriterije, ki naj bodo enaki tako za delitev pravic in premoženja kot za delitev terjatev in obveznosti,” pravi Simončič. Pri delitvi dolgov je sedaj gotovo najbolj pereče plačilo anuitet za izdane občinske obveznice. Z denarjem od obveznic so posodobili cesto Maharovec - Draga ter most čez Krko v Dragi, kar je bilo včasih v novomeški občini, sedaj pa je v šentjernejski. Mestna občina Novo mesto je pripravljena vrniti del teh sredstev, medtem je občina Škocjan ni, v Šentjerneju pa so mnenja, da bi morala tudi ona prevzeti del tega bremena. “Občina Šentjernej iz proračuna ne bo mogla vračati po 27 milijonov tolarjev na leto, zato predlagamo, naj se začne postopek za prevzem dolgov iz delitvene bilance na ravni vlade.” A. B. SPREJEM ZA NOVINARJE - Novomeški župan Franci Koncilija in načelnik Upravne enote Jože Pre-skar sta v ponedeljek, 18. decembra, v hotelu Krka pripravila novinarsko konferenco in novoletni sprejem za novinarje, ki poročajo iz novomeške občine. Predstavila sta rezultate dela v iztekajočem se letu. Ob koncu sta novinarjem izročila priložnostna darila. Na sliki: Jože Preskar izroča darilo prvi dami dolenjskega novinarstva Zdenki Lindič - Dragaš. NOVO MESTO - “Članstvo v novomeškem občinskem odboru Socialdemokratske stranke Slovenije narašča,” je povedal predsednik Miloš Dular na nedavni novinarski konferenci, na kateri je tekla beseda o delovanju te stranke in o njihovih dejavnostih v predvolilnem obdobju. Medtem ko so imeli jeseni pred volitvami okoli 70 aktivnih članov, jih je danes kakih 150. “V predvolilnem času nas čaka veliko dela, saj hočemo na vsak način izboljšati volilne rezultate,” pravi Dular, kij? tudi občinski sekretar za varovanje okolja in urejanja prostora. V občinskem svetu so trije svetniki iz vrst SDSS, med njimi je tudi predsednik sveta Janez Mežan. Med dejavnosti stranke v pripravah na volitve sodi tudi ustanavljanje krajevnih odborov SDSS. “Do pomladi naj bi imeli v vseh krajevnih središčih v občini vsaj iniciativne odbore za ustanovitev krajevnih odborov,” je napovedal predsednik. “V vsaki vasi želimo imeti vsaj enega poštenega človeka v naši stranki, takega, da lahko vedno nanj pokažemo.” V okviru OO SDSS Novo mesto slabo leto deluje tudi socialdemokratska mladina, ki je v tem času pripravila že več različnih prireditev. “Zavzemamo se za pomoč paraplegikom in socialno ogroženim,” pravi Dular. V novomeški občini naj bi v prihodnjih dveh letih v zapuščenih občinskih stavbah, kol so stare šole v Šmarjeti, Globodo-lu in Karteljevem, uredili kakih 30 socialnih stanovanj. “Smo odločno proti vračanju premoženja tujcem in vsem tistim, ki so po hitrih in čudnih poteh prišli do slovenskega državljanst- VODSTVO SDSS NOVO MESTO - O delu in načrtih stranke so govorili člani vodstva OO SDSS Novo mesto. va, sicer pa se zavzemamo za čim hitrejšo vrnitev odvzetega premoženja slovenskim državljanom, in to za vračanje v naravi, če je to v skladu z zakonom,” je končal Dular. A. B. KONCERTA V ZDRAVILIŠČU ŠMARJEŠKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE Zdravilišče Šmarješke Toplice vabi na božični koncert, ki bo v ponedeljek, 25. decembra, ob 17. uri, ko bo mogoče slišati priljubljene melodije velikih mojstrov v izvedbi tria za violino, trobento in klavir. V ponedeljek, 1. januarja 1996, pa vabi ob 16. uri na novoletni koncert, ko bo duo za flavto in klavir izvajal melodije klasičnih mojstrov. Jernejevo prineslo društvu izgubo ttMM I Z H AŠl H O B Č I M MM Kdaj konec agonije obrata Kolpe? Vrsta težav zaradi neurejenega pravnega statusa obrata metliške Kolpe v Radovičih -Ko morajo hrvaški kupci za izdelek, narejen in prodan na Hrvaškem, plačati carino ROSALNICE PRI METLIKI - Podjetje Kolpa, ki ima sedež v Rosal-nicah pri Metliki, si že štiri leta prizadeva, da bi uredila lastninjenje ali bolje rečeno pravni status svojega obrata v Radulovičih na Hrvaškem. Kolpa je namreč že leta 1992 zaprosila za pridobitev soglasja za ureditev pravnega statusa na Hrvaškem, a ga do danes še ni dobila. Sedaj rešuje premoženjskopravna vprašanja slovenskih in hrvaških podjetij, ki imajo premoženje na drugi strani državne meje, mešana komisija slovenske in hrvaške vlade. Kot je povedal direktor Kolpe Peter Henčič, nima njihovo podjetje na ta pogajanja nikakršnega vpliva. “Slovenska vlada nam je vsilila, da lastninimo 55 odst. premoženja v Radatovičih po sedanji metodologiji, 45 odst. pa bodo zamrznili v Skladu Re-publike„Slovenije za razvoj. Mi pa zahtevamo, da lastninimo najmanj 80 odst., saj menimo, da smo do tega upravičeni. Vsa posojila, kijih je za postavitev obrata v Radatovi- TD Sinji Vrh bo naredilo 15 tisoč ptičjih pogač SINJI VRH - Iztekajoče se leto je bilo evropsko leto varstva narave, čistega okolja in varstva ptic. Turistično društvo Sinji Vrh se je vključilo v ta program z obsežnimi čistilnimi akcijami in danes se lahko pohvali, da je njihova krajevna skupnost tako rekoč brez črnih smetišč. Pred kratkim pa so člani turističnega društva začeli še z eno zanimivo akcijo. V stari kuhinji so začeli kuhati in izdelovati ptičje pogače. Vse sestavine - gre za loj in različno zrnje - kupijo, delno pa so jim priskočili na pomoč tudi sponzorji Črnomaljske mesnine, Žito Ljubljana in občina Črnomelj. S pomočjo teh pogač, ki jih je moč položiti v ptičje krmilnice ali obesiti na drevesa, želijo osvestiti ljudi, zlasti pa naučiti otroke ravnanja z živalmi, v tem primeru predvsem s pticami. Čudi jih le, da se takšne akcije - Sin-jevrhovci sojo naslovili “Prič-ki ne bodo lačni” - ni spomnil še kdo. Pretekli teden so naslovili apel in prošnjo za nakup ptičjih pogač na ravnatelje več kot 70 šol v Beli krajini, velikem delu Dolenjske in v Ljubljani. Nekateri so se odzvali že po nekaj dneh. Vendar pa se niso obrnili le na šole, temveč bodo v teh dneh prodajali pogače tudi na ljubljanski tržnici, med Ljubljančane pa delili še letake, ki jih bodo seznanjali z njihovo akcijo. Člani društva, ki sedaj delajo s polno paro, načrtujejo, da bodo pripravili okrog 15.000 pogač, naprodaj pa so po 200 tolarjev. Izkupiček bodo porabili za delo turističnega društva, ki velja za eno najbolj zagnanih v Beli kraji- ni' M. B.-J. čih dala Hrvaška, smo poravnali, odrečemo pa se lastništvu nad zemljiščem ter nepovratnim sred- • Toda v Kolpi jim sedaj očitno ne preostane drugega, kot da lastninijo 55 odst. premoženja obrata v Radatovičih, ki bo tako postalo hrvaško podjetje s slovenskim večinskim deležem. Kakšna bo usoda ostalih 45 odst. premoženja, pa bodo zvedeli, ko bodo končani dogovori mešane sloven-sko-hrvaške komisije. V Kolpi pričakujejo, da jim bodo ponudili v odkup tudi del premoženja od 45 odst. Vendar je Henčič prepričan, da se bo kljub začetku lastninjenja nadaljevala agonija hrvaškega obrata, v katerem je 43 od skupno 250 v Kolpi zaposlenih delavcev. Začetek konca agonije bo šele, ko bo prišlo do sporazumnega dogovora v slovensko-hrvaški komisiji in ko bo obrat 100 odst. olastninjen. * v šivom, ki jih je dodelila Hrvaška,” pravi direktor Henčič. Z državno mejo, ki je po osamosvojitvi ločila obrat od matične tovarne, so si v Radatovičih nakopali veliko težav. Obrat, v katerem izdelujejo pomivalna korita in tuš kabine, je bil nekdaj znan v svetu po proizvodnji na najvišji tehnološki ravni. Zaradi neurejenega pravnega statusa in zatorej skoraj nikakršnih naložb v obrat pa jih je konkurenca povozila. Peter Hen- čič poudarja, da je Kolpa lani obvestila pristojne službe o povečanju stroškov poslovanja zaradi dvojnega poslovanja. Vse to je radatoviškemu obratu, ki je nekdaj dobro posloval, prineslo izgubo. Direktorje kot primer navedel, do kakšnih nemogočih in nedojemljivih situacij prihaja prav zaradi neurejenega pravnega statusa njihovega obrata na Hrvaškem. Ža korita, ki so izdelana na Hrvaškem in tam tudi naprodaj, mora hrvaški kupec plačati carino, ker ni dokumenta, s pomočjo katerega bi lahko dokazali domicilnost nastanka izdelka. M. BEZEK-JAKŠE NASTOP FOLKLORISTOV V DRAŠIČIH DRAŠIČI - Krajevna skupnost Drašiči poklanja svojim krajanom ob božičnih in novoletnih praznikih nastop folklorne skupine “Ivan Navratil”, ki bo v soboto, 23. decembra, ob 17,30 v gasilskem domu v Drašičih. BOSTE OBNAVLJALI VINOGRAD? METLIKA - Kmetijska svetovana služba Metlika vabi vse vinogradnike, ki nameravajo v naslednjem letu obnavljati vinograd, da se javijo na svetovalno službo, kjer bodo dobili natančne informacije o novih pogojih za uveljavljanje pomoči pri obnovi. DOBRA VINA - V soseski zidanici v Drašičih že po tradiciji sredi decembra pripravijo degustacijo vin iz drašičkega vinorodnega okoliša. Letošnja je bila že peta zapovrstjo, na njej pa je bilo največ vzorcev doslej, kar 94, od tega 36 belokranjskega belega vina, 16 rosejev, črnine in frankinje, ostalo pa so bila sortna vina. Sedemčlanska strokovna komisija (na fotografiji) pod vodstvom dr. Julija Nemaniča je bila zadovoljna s kakovostjo vin, saj je iztočila le dva vzorca. Čeprav je bilo letošnje vreme vse prej kot ugodno za vinogradništvo, je belokranjsko belo vino povprečne letine, medtem ko so sortna vina kakovostna. Sicer pa je še čas, da vinogradniki odpravijo večino napak, ki jih je komisija ugotovila pri njihovih vinih. (Foto: M. B,- J) NOVOSTI IZ ČRNOMALJSKE PEKARNE - Črnomaljski profitni center Dolenjskih pekarn je pretekli leden pripravil tradicionalni sprejem za svoje stranke in predstavil številne izdelke, zlasti pa letošnje novosti. V Črnomlju pečejo okrog 60 vrst kruha in pekovskega peciva pa še slaščice in piškote. Letos so začeli peči tudi sadne, skutne in čokoladne mini tortice, jogurtove, lešnikove in irske rezine, švarcvaldske, dublinske, sadne in poročne torte. Od novih vrst kruhov pa je 37 zaposlenih v črnomaljskem profitnem centru ponudilo trškogorski kruh in belokranjsko pisanico, sicer pa po naročilu pečejo tudi orehove, makove in rožičeve potice. (Foto: M. B.-J.) V Kanižarici rudnik v zapiranju Rudnik rjavega premoga v Kanižarici, ki je bil delovna enota, je po novem samostojno podjetje - Zadnjega maja 1996 konec z rednim izkopom • Največja pozornost delavcem KANIŽARICA - 7. decembra je bilo registrirano samostojno podjetje Rudnik rjavega premoga Kanižarica v zapiranju, d.o.o., ki b o uradno začelo z delom L januarja prihodnje leto. Pred tem je bil kanižarski rudnik delovna enota Rudnikov rjavega premoga Slovenije s sedežem v IVbovljah. V Kanižarici bodo redno izkopavali premog do zadnjega maja 1996, potem pa se bo začelo zapiranje, ki bo trajalo do leta 2.000. Kot je povedal direktor rudnika ma je zapiranje jame, ki bo traja- v zapiranju Silvo Grdešič, je program zapiranja sestavljen iz štirih delov. Prvi, socialno-kadrovski del, predvideva reševanje presežnih delavcev. Po direktorjevih zagotovilih je to najpomembnejša skrb podjetja. Za vsakega delavca bodo našli rešitev in nihče ne bo ostal na cesti. Zadnje čase so že postopoma zmanjševali število zaposlenih, tako da jih je sedaj na rudniku še 148. Problem je predvsem v nesorazmerju med jamskimi in ostalimi delavci. Premog namreč koplje 40 rudarjev, kar je za izkop, kakršen je določen sedaj, torej za 100 ton premoga na dan, dovolj. Težave pa nastajajo, ker je delavcev, ki so na površini, preveč. Od teh jih je 35 invalidov, ki v jamo ne morejo več. Program zapiranja rudnikov predvideva po ukinitvi rednega izkopavanja še 60 zaposlenih, od tega 40 v jami. Drugi del omenjenega progra- lo štiri leta, tretji del pa ekološka sanacija degradiranih površin. Četrti del programa zapiranja zajema razvojni del. Gre za ureditev primerne infrastrukture na rudniških zemljiščih, ki bi jih potem prodali potencialnim investitorjem, ki bi zaposlili tudi delavce rudnika. “Investitorje že zbiramo, in če bo šlo vse po načrtih, se bodo v novih podjetjih v štirih letih, ko bo rudnik dokončno zaprt, lahko zaposlili vsi naši delavci. Ena od možnosti za revitalizacijo tega območja je tudi carinska izpostava. Ministrstvo za finance je naložilo rudniku pogoje, kijih moramo izpol- niti za odprtje carinske izpostave. Do konca januarja bodo njihove zahteve z naše strani zagotovo izpolnjene,” je povedal Silvo Gr-dešič M. BEZEK-JAKŠE GLASBENI VEČERI ČRNOMELJ - V okviru Novoletnega direndaja, ki ga v Črnomlju pripravljajo Zavod za izobraževanje in kulturo, OZPM, ZKO in Glasbena šola, bo jutri, v petek, 22. decembra, ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu praznični koncert učencev Glasbene šole Črnomelj. Naslednji dan bo ob 19. uri prav tam večer pesmi in plesov folklorne skupine iz Dragatuša z gosti, gorenjsko folklorno skupino iz Bohinjske Bistrice. V torek, 26. decembra, pa bo ob 20. uri še novoletni koncert črnomaljskih pevcev in glasbenikov. ŠTEFANJE V SEMIČU SEMIČ - V Semiču bodo pripravili v torek, 26. decembra, torej na štefanje, ko je tudi žegnanje v njihovi fari, veliko prireditev, na kateri pričakujejo tudi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetu Ostercu. Ob 9. uri se bodu pri gostilni Pezdirc začeli zbirati konji in njihovi lastniki, ki bodo v povorki krenili proti cerkvi sv. Štefana, kjer bo žegnanje konj. Potem bo pred hotelom Smuk, pred katerim se bodo zbrali tudi nekdanji furmani, podkovači in konjski meše-tarji, kulturni program in mimohod športnih in delovnih konj. V gostilni Pecel bodo pripravili furmansko malico s konjskim likofom. Ob 17. uri pa bo v semiškem kulturnem domu nastopila metliška folklorna skupina “Ivan Navratil”. • Pijancem gredo žene bolj na jetra kot alkohol. (Jurič) Reka Krupa je začasno zaščitena Ker svetniki niso sprejeli odloka o razglasitvi Krupe za naravno znamenitost, je začasno odločbo o zaščiti izdala semiška občinska uprava - Mlin in žaga ob izviru v odkup SEMIČ - Čeprav sta bila razprava in sprejemanje odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost ter prazgodovinskega naselja Moverna vas, Judovske hiše, podružnične cerkve Žalostne Matere božje v Kloštru in razvalin gradu Krupa za kulturne spomenike dvakrat na dnevnem redu semiškega občinskega sveta, svetniki odloka niso sprejeli. Menili so, da s sprejetjem tega odloka še počakajo, pri tem pa so upoštevali tudi sklep vaške skupnosti vasi Stranska vas, Moverna vas, Praprot in Krupa. PREDNOVOLETNA OBDARITEV - Predstavniki nove krajevne skupnosti Sinji Vrh so letos prvič obiskali svoje krajane, ki preživljajo jesen živ-' Ijenja v črnomaljskem domu starejših občanov in v metliškem domu počitka. V Črnomlju so obdariti pet krajanov, v Metliki pa sta se njihovih daril razveselila. Matija Madronič in Peter Mukavec (na fotografiji), ki sta z več kot devetimi križi med najstarejšimi v krajevni skupnosti. Predstavniki KS so obljubili, da bodo odslej vsako leto obiskali vse krajane, starejše od 80 let, ki so doma ali v domovih. (Foto: M. B.-J.) Vaška skupnost je v sklepu zapisala, naj odgovorni zaščitijo le tisti del, ki ga bo tisti, kije zainteresiran, odkupil v skladu z dogovorom z lastnikom. Krajani omenjenih vasi so menili, da so doslej dovolj skrbeli za naravno in kulturno dediščino in da zato zaščita z odlokom ni potrebna. Nedavno pa je semiška občinska uprava sama izdala začasno odločbo o zaščiti reke Krupe, torej izvira z okolico in toka reke, za naravno znamenitost. Kot je pojasnil župan Janko Bukovec, gre za zaščito za eno leto. V tem času naj bi ministrstvo za okolje in prostor odkupilo okolico izvira Krupe ter bivši mlin in žago ob izviru. V teh stavbah, ki bi jih obnovili po projektu revitalizacije, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, naj bi ministrstvo za kulturo uredilo muzejsko zbirko o izkopaninah v Moverni vasi ter o reki Krupi. Tako bi, kot je dejal Bukovec, izvir Krupe veliko pridobil in postal pomembna turistična točka v semiški občini. Kot poudarja Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ni moč prezreti dejstvo, da je Krupa kljub onesnaženosti s PCB najpomembnejša naravna dediščina Republike Slovenije, in da jo morajo zato obravnavati drugače kot ostala zavarovana območja. Seveda pri tem ni zanemarljivo, da je lastnik žage in mlina ob izviru Krupe Matjaž Puš pripravljen prodati objekte in funkcionalno zemljišče. Puš je namreč kupil žago Lesa v Črnomlju. Za selitev žage in opustitev žagarske dejavnosti ob izviru reke se je odločil predvsem zato, ker je prostorsko utesnjen. Obseg in industrijsko dejavnost, torej žagarstvo in izdelovanje lesne embalaže, pa omejujejo tudi pogoji in smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki AVDICIJA ZA NAČRTOVANO PRIREDITEV Pokaži, kaj znaš je pokazala, da je v Metliki zelo malo mladih, ki bi imeli na glasbenem področju kaj pokazati. V kulturni dom je prišlo le nekaj “pihalcev” ter malošolarjev, ki niso presegli pesmice v stilu Zima, zima bela. Ob tem si človek nehote zaželi takšnega hišnika, kot ga ima sonovna šola Semič. Tam je namreč kot hišnik zaposlen Slavko Plut, ki je zbral okrog sebe močno pevsko in instrumentalno skupino, takšno, da lahko pred njo zardeva marsikateri glasbeni pedagog iz marsikatere belokranjske osnovne šole. PRVO SLOVENSKO VINSKO KRALJICO so ob navzočnosti predsednika države Milana Kučana okronali v vipavskem Vinskem hramu. Ta častni naslov je, kot smo že poročali, pripadel Drašičanki Lidiji Mavretič. Na svečanost se je pripeljalo tudi skromno zastopstvo iz Metlike, ki bo ponovno potrdila, da je bib najteže prerok v lastni domovini. Na prefinjeni slovesnosti je oko zaman iskalo koga iz metliške Vinske kleti, ki sicer štipendira Mavretičevo. Pravo presenečenje bo, če bodo znali Metličani “izkoristiti” to, kar jim je priborila Lidija. Zavist tu ne bi smela stopiti v prvi plan. “NI RES,” trdijo Metličani, “da v Dolenjcu zbijamo šale na račun Črnomaljcev. Vse, kar govorimo o Črnomaljcih, njihovi občini in kraju, je čista resnica.” Črnomaljski drobfr POMEMBNOST - V zadnjem času je v Črnomlju vse pogosteje slišati, da bi mesto potrebovalo muzej, saj bi mu šele ta dajal pravo identiteto in mestni značaj-Svetnik Janez Kure pa jc ob tem še pristavil, da bi Črnomelj moral imeti tudi zbirko pomembnih belokranjskih mož. Kljub temu da so (sicer redke) občinske svetnice pričakovale, da se bo spomnil tudi na ženske, se to ni zgodilo. Kure je, čeprav je svojo idejo za govorniških pultom nekajkrat ponovil, ostal le pri možeh. ŽELEZNICA - Anton Škof, prav tako črnomaljski svetnik, pa je zatrdil, da bo verjetno prišel zgodovino zaradi železniških prehodov v občini. Toliko časa je postavljal svetniška vprašanja m dobival po svojem mnenju nezadovoljive odgovore, daje na koncu odgovor o vsem, kar ga je zanj-malo o železniških prehodih, poiskal kar sam. S svojimi izsledki je seznanil svetnike, ki pa so se strinjali, da bi bilo bolje, če bi 2 dolgim “izlaganjem” osrečil kar tiste, ki bi v nekaj mesecih morali priskrbeti ustrezen odgovor. BREZHIBNOST - Svetnico Viko Lozarje zanimalo, ali je mi* v odlok o urejanju cestnega prometa v naseljih občine Črnomelj zapisati, da morajo po cesti vozu tehnično brezhibna vozila. Svetn1" ki so se ob tem takoj spomnili na Rome in njihovo vožnjo z vse prej kot primernimi vozili. Glede n to, da so na te probleme že večkrat spomnili, rezultati njihovi opozoril pa so bili enaki ničli, J tokrat predlog Lozarjeve pripelji na njihova usta tehnično brezn ben nasmeh. Semiške tropine^] VONJAVE - Industrialci izdrn gih krajev so po Semiču spraševa n ali bi lahko postavili tovarno, kateri bi 30 do 50 ljudi izdelovale hrano za mačke in pse. Na k<>nc. so skupaj z domačini ugotovili,0 takšne tovarne v kraju ni m® postaviti. V Semiču namreč • niso določili, kje naj bi gradili no tovarne in obratovalnice, kaj še ’ da bi se odločili, če sme iz Ul1 smrdeti ali dišati. JAVNA MORALA - Občms* svetniki, ki so sicer sprejeli odi . o javnem redu in miru v sem1 občini, so se ob 2. členu odlo nekoliko muzali, drezali s kom • ci in bolj s pogledi kot z besed* drug drugega spraševali, kaj m lijo o njem. Zapisano je nau>r ' “da so občani, ki stalno ali ob? no prebivajo na območju obči ' dolžni uravnavati svoje življenje delo tako, da ne motijo, vznem ^ jajo in ovirajo drugih pri njihov delu, razvedrilu ali počitku, d* ogrožajo njihovega zdravja premoženja, da spoštujejo Jav^, moralo in ne opuščajo ali opf® Ijajo dejanj, ki so po tem ,,q\> obvezna oz. prepovedana. tem so se nekateri mimogr® spomnili na že slavne sem* “veveričke” iz hotela Smuk, k*.^ - javna morala gor ali dol - k*1 ,u drogovih za zastave pri ho sušile perilo. id Drobne iz Kočevja . ZA CESTE - V kočevski občini Je 165 kilometrov lokalnih cest, za ”tere skrbi lokalna skupnost. *e6ino jih pluži Cestno podjetje Novo mesto, nekaj pa tudi Komu-I J13« Kočevje. V letošnjem reba-| ansu občinskega proračuna so za 'vdrževanjc lokalnih cest namenili »Tntilijona tolarjev, od katerih l'i b° večina porabljena prav za Pluženje in posipanje, j »KLEP PROTI RAZPRAVI -j 3 oni nedavnih sej kočevskega | občinskega sveta je povzročilo , ‘Upanovo zadržanje objave po-slovnika o delu občinske skupšči-I Je obširno razpravo. Župan Janko obor je bil deležen veliko očit-| tudi o prekoračitvi pristojno-In bil pozvan, naj zadržanje objave poslovnika razloži. Ko je to , ak°j na naslednji seji tudi storil s ^odložitvijo pismene obrazložit-I ' svojega ravnanja, so svetniki z ečino glasov sprejeli sklep, da o | jObl, zakaj je župan zadržal objavo i Njslovnika, ne bodo razpravljali, j r'Juh sprejetemu sklepu proti ^Pravi pa je po ponovni potrditvi I ™ovnika, takšnega, kakršen bo * vobjavo, Vincenc Janša znova ačel vprašanje županove odgo-| Ornosti. Zaradi sprejetega sklepa I JfOti razpravi so prešli na nasled-lo točko dnevnega reda, s čimer j .Se svetniki obvarovali pred tem, i “bi ponovno poslušali že slišano. II OBČAN SPRAŠUJE, 1 Medved odgovarja * Ze bo kaj prizadela stavka I “‘oZdravnikov? ' Niti ne, ker v Kočevju že itak I :ride"‘ na vrs,° ‘n hodim k ! 1,0zdravniku na Hrvaško. OBČAN SPRAŠUJE, Medved odgovarja 'Zakaj ti je bolj všeč adventi-lcl>a kot rimskokatoliška blažitev objektov? ' Ker je krajša. Djbniški zobotrebci ^Omejitev parkiranja - ir !,ako oteženemu parkiranju v bdišču Ribnice se spomladi . etajo še slabši časi. Ker se HSVCni zvoniki krušijo, bodo z h in lovilnimi mrežami okoli j,rKve poskrbeli za varnost ljudi avtomobilov, s tem pa otežili 0. hiranje na parkirnem prostoru bbrkvi. JLEČNIK - DA ALI NE - O C' ohraniti ali odstraniti 'snikove zvonike na ribniški jjbtvi, še vedno ni nič dokončne-■' btovo jeleto.dasejev reševa- Je Problematike sedaj vključila l,|) občina, ki je skupaj z upravi- , bov0 zvonikov. Drugo polovico te ob..................... Jt-m objekta pripravljena dati novico potrebnega denarja za s.^trja pričakujejo od države. Če J3 ne bo, bodo v Ribnici začeli ^btišljati tudi o najslabši varianti ta pa je odstranitev Plečniki 'n zvonikov in postavitev takš-k. kot jih je ribniška cerkev ime- ftvotno. . VjRlŠCE - S prodajo objektov Jfaj bivše vojašnice v Ribnici sc vjavjja tudi vprašanje, kaj bo s J, ujšnjim stadionom in drugi-, Tortnimi igrišči. Ena od mož-i1' je, da bi jih ministrstvo za iji attiho odstopilo ministrstvu za . a*vo in šport, to pa bi jih dalo v и. htho občini, ki se nad takšno 'javijo zato tudi najbolj na- к. C' _ ' i^lniSko nadevanje) i^LOVNESA NAVDUŠILA BRUČANE - Klovn(esa) Eva Cer je pred kratkim z enour-komičnim programom in plc-J navdušila Osilničane. Njen CP je bil občinsko darilo Solarij'ki pa so ga bili deležni tudi $ in drugi. osilničanov ni TSenetiL - Ceste so splužc- *Uko da ni bilo zaradi njega 1 jjj*d na delo ali v šolo. a^klavž JE NOSIL ŠO-PjvJEM - Na miklavževo so bili rSivi^ki Solarji obdarovani, za kar poskrbela občina. Vseh tri-L* Solarjev je dobilo zavojčke s titjj rijami in vzgojnimi igra- I^ČITN ICE SO TU - Od jutri, Ccembra, ko je napovedana bfitev nove šole v Fari, se bodo C počitnice tudi za osilniške Lric. Trajale bodo do 3. januar- CSEL1 DECEMBER - V so-23. decembra, bo v Osilnici i december, praznovanje •Tka in dedka Mraza, ki se bo Cinično okrašeno Osilnico lljpjal s kočijo. Šolarji mu bodo |®»li igrico Kekec in zapeli oz. j lfali nekaj pesmic o zimi. Mši I ZM A S i H O S Č l M v Sahn - možna lokacija odlagališča Raziskave za Šahn so opravljene, za odlagališče v Riglju pa se bodo nadaljevale - Več odgovornosti, če bo odlagališče blizu naselja - Sedanja deponija že polna KOČEVJE - Na seji kočevskega občinskega sveta, ki je bila 12. decembra, so svetniki sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta za novo odlagališče komunalnih odpadkov v Šahnu. S poimenskim izrekanjem so istočasno izglasovali, da se raziskave, odlagališča v Riglju, ki bodo trajale dve leti, nadaljujejo. Predstavnik Inštituta za ekološki inženiring Željka Blažka, ki je skupaj s podjetnem Populus izdelal ureditveni načrt za območje novega odlagališča, je kočevskim svetnikom pojasnil, da je bil Šahn izbran za novo odlagališče predvsem zato, ker je “to dovolj oddaljena lokacija in ker so tla primerna”. Za postavitev deponije so vsi pogoji, edina težava je v usposobitvi dostopa. Svetniki so v razpravi opozorili, da je za tehnološko tako opremljeno odlagališče, ki predvideva, Prireditve ob božičnih m novoletnih praznikih Božiček 27. in 28., dedek Mraz pa 29. in 30. decembra KOČEVJE - V petek, 15. decembra, so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo Razvoj ekoturizma v območju kočevskega Roga. V soboto, 16. decembra, je bil v Šeškovem domu koncert tamburaške skupine Prifarski muzikanti, ki ga je s svojim nastopom popestrila akademska folklorna skupina “France Marolt”. Istočasno je domača skupina predstavila tudi svojo zgoščenko in kaseto Mlinar’ca. Včeraj ob 19. uri so učenci kočevske glasbene šole izvedli v Šeškovem domu božično-novoletni koncert, jutri, ob 19. uri pa bo v Šeškovem domu koncert Delavske godbe Kočevje. V soboto, 23. decembra, bosta v Šeškovem domu dve prireditvi: dopoldan ob 10. uri Božični dar za člane društva Sožitje in društva paraplegikov, popoldan ob 19. uri pa bo božični koncert, na katerem bosta nastopila Stefan Milenkovič (violina) in Lidia Cainazzo (klavir). V sredo, 27. decembra, ob 16. uri bo na mestno ploščad prišel Božiček, ob 19. uri pa bo v Seško-vem domu projekcija barvnih diapozitivov s komentarjem Janeza Konečnika o deželi in gozdovih francoske Gvajane. V četrtek bo mestno ploščad ob 16. uri ponovno obiskal Božiček, ob 19. uri pa bo v Šeškovem domu uprizorjena komedija Ljubezenski notes v izvedbi članov Mojega gledališča iz Ljubljane in Kulturnega doma španskih borcev. Nastopila bosta Iztok Valič in Alenka Vidrih. V petek, 29., in soboto, 30. decembra, pa bo mestno ploščad, obakrat ob 16. uri, obiskal dedek MraZ' M. L.-S. da bi po zapolnitvi deponije na njenem področju ostala le gozdna površina, v celoti rekultivirana, problem predvsem denar. Župan Janko Veber je na to pojasnil, da jim bo, če bo odlagališče za več občin, pri financiranju pomagalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Na potrebo po sanaciji starega odlagališča je opozorila direktorica Komunale Kočevje Bernarda Poje, ki je povedala, daje deponija dejansko že polna. Kljub temu in za to sprejeti odločitvi, da se gradivo za odlagališče odpadkov v Sahnu da v javno razpravo, pa se svetniki niso odpovedali nadaljnjim raziskavam za odlagališče v Riglju. Za krajane krajevne skup- nosti “Ivan Omerza” sporna premajhna oddaljenost deponije od naselja pa bi po mnenju Mirana Novaka utegnila prinesti celo več odgovornosti v ravnanje z odpadki. “Če jih bomo imeli pred nosom, bomo z njimi delali odgovorno,” je dejal Novak. M. LESKOVŠEK-SVETE VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA KOČEVJE - Pretekli teden seje po daljših pripravah začela tudi v Kočevju večerna podjetniška šola. Vpisanih je 20 podjetnikov iz Kočevske in iz Ribniške doline. Pouk imajo vsak ponedeljek in sredo. Sestajajo se v hotelu Valentin. Udeleženci kočevske podjetniške šole vedo, da za vse velja: kdor se sproti ne usposablja, ta nazaduje! M. C. Najbolj dokumentarna knjiga Priznanje Inštituta za novejšo zgodovino knjigi Dimitrija Žilevskega “Otok brez milosti” KOČEVJE - Predstavitev knjige Dimitrija Žilevskega “Otok brez milosti” je bila že v večih slovenskih mestih, tudi Ljubljani, Mariboru in seveda v Kočevju, od koder je avtor. Minuli četrtek pa je bil v Kočevju še razgovor z avtorjem, med katerim so udeleženci zastavili avtorju več vprašanj o njegovi knjigi, njeni dokumentarni vrednosti in avtorjevih načrtih. Dimitrij Žilevski je na ta in nekatera druga vprašanja odgovoril tako: Podatke o svoji petletni (od 1948 do 1953) trnovi poti po jugoslovanskih zaporih in taboriščih (po njegovem hujših od nacističnih) je zapisoval na papir vreč za cement, po nasvetu enega izmed sotrpinov pa ga je prepisal in en izvod prinesel domov, drugi pa je še vedno skrit nekje v kuhinji taborišča v Bileči. Za knjigo, v kateri so imena sotrpinov pa tudi sodnikov, zasliševalcev, ki so ga pretepali, je pred kratkim dobil laskovo priznanje Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije, daje njegov ‘“Otok brez milosti” najbolj dokumentarna knjiga tistega obdobja. Njegova knjiga je v prvi inačici obsegala okoli 800 strani, a jo je skrajšal na 260 strani in zato izpustil tudi veliko zanimivega. Tako je knjiga cenejša in dostopna bralcem. Izpuščenega gradiva ne bo uporabil za novo knjigo o tem, pač pa namerava napisati novo knjigo “Mojih 50 let v Sloveniji”. V zaporih in taboriščih je prišel v stik z mnogimi zanimivimi osebnostmi, predvojnimi voditelji KP, narodnimi heroji, generali, visokimi oficirji, politiki itd. V pogovorih z njimi je zvedel veliko zanimivega in stvari, ki so v nasprotju z dosedanjim vedenjem, na primer o usodi jugoslvoanskega zla-. ta. Iz vseh odgovorov Žilevskega pa se je - podobno kot iz njegove knjige - dalo jasno razbrati, da do svojih mučiteljev ne čuti sovraštva. Odpušča jim, pozabiti pa pretrpljenega ne more, in meni, da bi bilo prav, če bi takratni sodniki, zasliševalci in mučitelji svoja dejanja priznali in obžalovali. Posebno je poudaril, da za vse tisto in drugo zlo niso krivi vsi komunisti, saj je bila ogromna večina dobrih (in so bili zato mnogi tudi zaprti ali drugače zapostavljani). Manjši del pa je bil slabih, kot je to tudi v drugih strankah. j_pRiMc POGOVOR Z Ž1LEVSK1M - Dimitrije Žilevski je v nedavnem pogovoru v knjižnici v Kočevju povedal še veliko zanimivega, česar v njegovi knjigi “Otok brez milosti" ni, ker je bilo treba knjigo skrajšati, da je njena cena nižja in je tako dostopna širokemu krogu bralcev. Na fotografiji: Dimitrij Žilevski odgovarja na vprašanja. NOVA ZASEBNA ORDINACIJA - Z otvoritve nove za- i sebne ordinacije Odorčič. Na ■ fotografiji od leve proti desni: 1 predsednik adventistov Fride- .J rik Korat, ki je ordinacijo bla- . goslovil, dr. Tihomir Odorčič in t dr. Mihael Petrovič, direktor i Zdravstvenega doma Kočevje, i (Foto: J. Primc) i i Nova ordinacija I KOČEVJE - Že tretje leto [ poteka, odkar je Kočevje do- , bilo prvega zasebnega zdrav- ( nika splošne medicine. To je -bil dr. Tihomir Odorčič, ki je f imel ordinacijo v preureje- , nem stanovanju v bloku. Pred , kratkim, 12. decembra, pa je ■ odprl sodobno ordinacijo v ■ zasebni hiši v Kajuhovem > naselju, ki so mu z denarno 1 pomočjo in posojili pomagali J urediti njegovi in ženini so- , rodniki ter Ljubljanska ban- , ka. Zdaj ordinira v novih ■ prostorih sam, že v kratkem, ■ ko bo dobila ustrezna do- < voljenja, pa se mu bo pridru- 1 žila še žena Lidija, ki je tudi 1 zdravnica splošne medicine. j Dr. Odorčič je prišel v Ko- , čevje pred desetimi leti in, kot , pravi, takrat niti sanjal ni, da , bo imel kdaj zasebno ordina- ■ cijo. Tri leta se je izpopol- i njeval tudi v Nemčiji, kjer je • videl nekaj zasebnih ordina- 1 cij, in po njihovem vzoru je J zdaj uredil svojo. Na otvoritvi , se je zahvalil vsem, ki so mu ( pomagali doslej, tudi zdravst- i venemu domu Kočevje in iz- ■ vajalcem del. Na otvoritvi so • peli pevci iz Begunj in z Ble- 1 da, nove prostore pa je bla- 1 goslovil predsednik adventi- J stične cerkve v Ljubljani Fri- , derik Korat. ( V Kočevju so zdaj poleg dr. ■ Odorčiča še trije zasebni i zdravniki in dva zobozdravni- • ka. Dr. Odorčič ima okoli 1 2.000 pacientov, čakalne do- J be pa pri njem praktično ni. , J. PRIMC , JARMOVADELAV OPTIKI KOČEVJE - Te dni so v Optiki Trope v Kidričevi ulici odprli razstavo del domačega akademskega kiparja Staneta Jarma. Po dogovoru s kiparjem je možno dela tudi kupiti. Razstave umetnin v obrtnih lokalih so novost oz. izjema v tem delu Slovenije, čeprav zelo poživijo lokal in so koristne tako za obrtnika kot umetnika in tudi za obiskovalce oz. stranke. ’ Večnamenska stavba Dokončana bo v nekaj letih SODRAŽICA - V Sodražici so v teh dneh spravili pod streho večnamenski objekt, ki ga gradijo ob tamkajšnjem župnišču. Dokončan bo v prvi vrsti služil opravljanju verskih dejavnosti, v njem pa bodo prostor našli tudi mladi ■Sodražani. 160 let staro župnišče z debelimi zidovi in majhnimi prostori že dolgo ne more več zadovoljivo služiti veroučnim potrebam. Skoraj 30 let staro idejo in željo je ob pomoči številnih krajanov letos uspelo uresničiti sedanjemu sod-raškemu župniku Francu Bizjaku. Novi večnamenski objekt so začeli graditi avgusta, do sedaj pa je dobil že skorajda dokončno zunanjo podobo. Na 600 kvadratnih metrih bo omogočal tako opravljanje verske dejavnosti kot posvetno interesno druženje mladih. V spodnjih prostorih novega objekta bo veroučna učilnica, ki jo bodo s pomičnimi stenami lahko preuredili v zimsko kapelico. V zgornjih prostorih naj bi dobila svoje prostore s skladiščem Karitas, nekaj pa ga bo namenjenega družabnemu življenju mladih. Objekt bodo urejali postopno in bo v celoti dokončan šele čez nekaj let, vendar sodraški župnik na dokončaje objekta gleda optimistično. Med tistimi, ki so že'do sedaj prispevali za izgradnjo objekta, v katerem želijo najprej urediti veroučno učilnico s kapelico, je bila s prispevkom v višini milijon tolarjev tudi ribniška občina. M. L.-S. TRAVI JANCI NE VEDO, KAJ PIJEJO TRAVA - Konec novembra smo poročali o močni onesnaženosti travljanskega vodovoda s fekalijami. Zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane je 25. novembra ponovno odvzel vzorce vode, rezultati pa še vedno niso znani. O tem problemu smo se te dni pogovarjali z Jankom Žagarjem, ki že sedemnajsto leto skrbi za pravilno delovanje vodovoda. “Nerodno je to, da sistem nima avtomatskega vk-lapljanja. Upravljalec Hy-drovod Kočevje sicer pobira najemnino, a skoraj nič ne vlaga. Tam trdijo, da o onesnaževanju ne vedo nič. Želeli bi se pogovoriti z direktorjem Hydrovoda Jankom Vebrom, saj je poleg sedanje nadloge potrebno postoriti še marsikaj. Največ možnosti je, da onesnaženje prihaja iz kamnoloma, kljub temu da je zaprt. Morda kdo tu odlaga fekalije pa tudi drugačne škodljive snovi se večkrat pojavijo od neznanih odlagal-cev. Nerodno je, da še vedno nimamo izvidov zavoda za zdravstvo, in res ne vemo, kaj pijemo,” pravi Janko. “Nismo res glavni onesnaževalci” Silvo Korošec o očitku, da sta mesarija in sirarna največja onesnaževalca okolja VELIKE LAŠČE - Pogosto je v Laščah slišati očitek, da sta glavna onesnaževalca voda mesarija in sirarna (kiji nekateri pravijo tudi mlekarna). Na naše vprašanje, koliko je resnice o tem, je vodja sirarne Silvo Korošec povedal nasledile: ZADNJE LETOŠNJE ODPRTJE CESTE - Republiški sekretar za ceste Marjan Dvornik (v sredini) je 17. decembra v Zdenski vasi odprl posodobljeni cestni odsek med Zdensko vasjo in Čušperkom, se pravi še zadnji del ceste Rašica-Dobrepolje-Grosuplje. Ob njem sta dobrepoljski župan Anton Jakopič (levo) in Slavko Jamnik, znani slovenski gospodarstvenik in politik, ki je zaslužen tudi za dokončanje te ceste. Na otvoritvi je igral pihalni orkester KUD Dobrepolje, cesto pa je blagoslovil domači župnik Franc Škulj ob pomoči kaplana Jerneja Marenka. Po 'otvoritvi je bil v Jakličevem domu kulturni program, v katerem so nastopili: fantovska vokalna skupina, pevski zbor osnovne šole Dobrepolje, moški pevski zbor Rafko Fabiani iz Dobrepolj in recitatorji dramskih skupin. Ob tej priložnosti je sekretar Dvornik dejal, da pomeni otvoritev te ceste tudi zadnjo večjo otvoritev cest v tem uspešnem letu in da bo v bodoče težje, ker bo novi proračun za ceste kar za četrtino manjši od letošnjega. (Foto: J. Primc) Mlekarstvo in sirarstvo imata v Laščah že tradicijo. Sirarna je bila v Laščah, pravzaprav v Dolšinovi jami, že pred drugo svetovno vojno in takrat so v njej predelali na dan 4001 mleka. Leta 1962 je bila zgrajena nova stavba na sedanji lokaciji, sirarna pa je predelala na dan 2.0001 mleka. Po njeni obnovi leta 1972 je odpadlo precej ročnega dela, zmogljivost pa se je povečala na 5.0001 mleka na dan. Leta 1985 so mlekarno spet posodobili, da danes predelajo v sire do 30.000 1 mleka. Izdelujejo 5 vrst sirov. Laščan je trdi sir, poltrdi pa so turjaški, taborski, TIN, Rok (za ribanje) in gavda siri. V poletnih mesecih odkupijo okoli 30.000 1 mleka, v zimskem obdobju pa okoli 20 odstotkov manj. Veliko pozornost posvečajo novim izdelkom, saj imajo v programu še nekaj novih vrst. Vse sire pošiljajo na zorenje v osrednje skladišče v Stično, od koder jih Ljubljanske mlekarne tudi prodajajo. Pred osamosvojitvijo so 40 odstotkov sirov izvažali v južne republike, zdaj pa še vedno naši uspešni komercialni službi uspe prodati vse sire. Ljubljanske mlekarne posvečajo iveliko pozornost ekologiji. Že leta 1985 so uvedle v sirarni zaprt sistem pranja, nevtralizacijo odplak in uredile štiriprekatno greznico z lovilcem grobih delcev in maščob. Nekaj težav je le zaradi sirotke. Že leta 1991 so Ljubljanske mle- karne izdelale program o odpravi težav s sirotko. Vsem KZ in večjim vasem bi dale Ljubljanske mlekarne bazene, v katere bi razvažale sirotko, ki bi jo kmetje uporabljali kot krmilo. KZ pa niso pokazale zanimanja za ta načrt, izjema je le KZ Cerknica. Zato so primorani sirotko izvažati tudi na Hrvaško, v Zagreb, domačim kmetom pa jo dajejo brezplačno. Zaradi vsega tega meni Silvo Korošec, da so majhen onesnaževalec. Odplake so speljane v isti odtok kot odplake KZ Velike Lašče in vseh stavb v Laščah. Vodovodni odbor.je dal pobudo za izdelavo načrta za kanalizacijsko omrežje. Thko zdaj ekologijo rešujejo skupno z občino in KZ. Dogovorili se bodo tudi za izgradnjo skupne čistilne naprave, ki je v Laščah še ni. j. PRIMC I Z M Aj I H O 3 Č I K UMIRJENO "NA DOLGE PROGE" - Janez Kocijančič je na srečanju v Slovenski vasi priporočil, naj bodo člani ZLSD navkljub raznim populističnim pritiskom in napadom umirjeni, saj njihova stranka zastavlja delovanje bolj dolgoročno od svojih tekmecev. (Foto: P. P.) Nezadržna sla po oblasti Predsednik ZLSD mag. Janez Kocijančič v Slovenski vasi: “Demokracija je sposobnost za sožitje!” SLOVENSKA VAS - “V Sloveniji so politične razmere še dosti neizoblikovane, pri nekaterih strankah pa je opazna nezadržna težnja, da bi za vsako ceno osvojile oblast. Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je sodobna evropska stranka z zelo uravnoteženim programom, naravnanim dolgoročno. Smo za nadaljevanje zdrave gospodarske rasti, a ne na račun zmanjševanja ravni socialnih pravic,” je med drugim poudaril Janez Kocijančič, predsednik ZLSD Slovenije, na dobro obiskanem srečanju članov in simpatizerjev te stranke iz trebanjske občine v gostilni Vojnovič v Slovenski vasi, ko je govoril o programu ZLSD, ki bo “novo stranko popeljal v novo tisočletje.” Predsednik ZLSD Trebnje Jože Tomažin je uvodoma povedal, da bodo morali stranko, ki zdaj šteje 111 članov, pomladiti. Delo dveh svetnikov ZLSD v trebanjskem občinskem svetu, Draga Kotarja in Ivana Vovka, ter sodelovanje z DeSUŠ-om in LDS je ocenil kot sorazmerno dobro. Tomažin je napovedal, da se bodo na dan ustanovitve Gubčeve brigade 4. septembra še srečevali s preživelimi borci, prav tako z ženskami, ki jih združuje spomin na kongres Slovenske protifašistične zveze v Dobrniču. Izrazil je upanje, da letos niso zadnjič praznovali krajevnega praznika KS Mirna, posvečenega spominskemu dnevu na medvojne dogodke. Ko je Kocijančič odgovarjal na vprašanja, je glede domnevne medijske zapostavljenosti ZLSD dejal, daje njihova stranka med najbolje organiziranimi in da je treba biti vztrajen, ne pa sc pritoževati. O gospodarskem in socialnem trenutku je Kocijančič obljubil, da se bodo trudili, da zaradi lastninjenja ne bi prišlo do odpuščanja delavcev. “Smo zelo blizu prelomnega trenutka, ko bo tudi srednjim in velikim organizacijam šlo na boljše,” je napovedal Kocijančič. Ob oceni razmerja sil na slovenski politični sceni se je osredotočil na konkurenčno SDSS in dejal, da desne socialdemokracije ni. “Demokracija je sposobnost za sožitje,” je poudaril in dodal, da ima “SDSS zelo malo članov in zelo veliko vernikov” ter da “Slovenci zdraharjem in prekucuhom niso pretirano naklonjeni”. Odbor za obrambo proti letališču? Poslanec Alojzij Metelko nasprotuje avtocesti kot pomožnemu letališču v ivanški občini in trebanjski občini - Neodgovoren poseg v kmetijska zemjišča IVANČNA GORICA, TREBNJE - Na ponedeljkovi novinarski konferenci trebanjske Slovenske ljudske stranke je poslanec SLS v državnem zboru Alojzij Metelko spregovoril tudi o tem, da hoče slovenska vojska ob gradnji avtoceste delati pomožno letališče v krajevni skupnosti Dob pri Šentvidu, na kraškem svetu, kjer je “mini Cerkniško jezero”, kar bi lahko imelo dolgoročne negativne posledice na okolje in bi seveda zelo podražilo gradnjo avtoceste. arja 1996 naj bi Metelko v zvezi s takim malomarnim odnosom do Na neposredno zastavljeno vprašanje Dolenjskega lista, ali bodo poslanci državnega zbora podprli predlog prizadetih krajanov Doba in okolice, da naj bi zbor vztrajal pri nespremenjenem projektu avtoceste Višnja Gora - Alojzij Metelko \s ] L S Slovenska ljudska stranka PODRUŽNICA TREBNJE Vesele božične praznike in srečno novo leto ter obilo delovnih uspehov in družinskega zadovoljstva. BUČKA - “Glavni cilj, za katerega smo se v letu 1995 trudili, da bi ga v največji meri uresničili, je bil zagotoviti kar najboljši servis vsem občanom,” je poudaril načelnik sevniške upravne enote Jože Kovač na novinarski konferenci na Bučki, kjer je s svojimi sodelavci razložil, kako v praksi deluje organiziranost, ko je občina Sevnica teritorialno mapjša za krajevno skupnost Bučka, ki se je pripojila k novi občini Škocjan, ostaja pa pod Upravno enoto Sevnica. Mimogrede: sevniška upravna enota zajema tudi Mali Cirnik in Roženberk v sosednji trebaivjski občini. Podobno kot Kovač je tudi vodja oddelka za'notranje upravne zadeve Branko Derstvenšek ter vodja oddelka za urejanje okolja in prostora Jože Kolar poudarjata, da se dobro zavedajo, da so oni zaradi občanov, ne pa obratno, zato s strankami poslujejo vsak dan. Imajo svojo blagajno, da ljudje ne hodijo od vrat do vrat, in posodobljajo tehnologijo, da bi najhitreje opravili svoje storitve. V službo sprejemajo mlade, ki prihajajo s šol; trenutno je na upravni enoti redno zaposlenih 29 delavcev, po sistemizaciji pa naj bi jih bilo 36. Načelnik upravne enote Kovač je pohvalno govoril o sodelovanju z občinama Sevnica in Škocjan, ki sta ji bili v pomoč pri zagotavljanju prostorov navzlic nerešenim najemnim odnosom. Slovenska vlada meni, da občina ni upraviče- Jože Kovač, načelnik Upravne enote Sevnica Kmetom, ki odločno nasprotujejo spremembi projekta avtoceste, bi lahko povzročil neodgovoren poseg v ta kraški svet nepopravljivo škodo in je upravičena bojazen, da bi imeli lahko še dlje in več polj pod vodo. Metelko je obljubil, da bo kot poslanec in predstavnik odbora za obrambo pri državnem zboru poskrbel, da bodo listine glede izgradnje avtoceste ostale nespremenjene. Rekel je, da računa pri tem na enotnost in podporo vseh dolenjskih poslancev razen tistega, ki se najbolj zanima za letališče Prečna. Janu- * Ivanškemu občinskemu svetu so Ljubljančani na izredni seji sveta 16. novembra ponudili reši tev, da bi projekt avtoceste razde lili na dva dela: Višnja Gora - Pod petek in Podpetek - Bič. Z ločenim postopkom za sprejem obeh naj bi omogočili pričetek del na prvem odseku že v letu 1997. Ministrstvo za promet in zveze je pristalo na razdelitev projekta po predhodnem preverjanju drugih štirih možnih lokacij za takšno pomožno vzletno-prist^jalno stezo v Sloveniji in ker naj bi le takšna rešitev omogočala pričetek gradnje avtoceste pred letom 2000. Terene sta si osebno ogledala tudi ministra za obrambo ter za okolje in prostor, zato zdaj ni več neskladnosti med ministrstvi. Bič, ali bi podprl možne oblike protesta prizadetih ljudi, predvsem kmetov, je poslanec Metelko povedal, da so predstavniki ministrstva za obrambo šele na sestanku na Dobu prvikrat zvedeli, kako zahtevna bi bila gradnja 2 km odseka avtoceste po novi trasi, ki bi jo v mirnih in izrednih razmerah lahko uporabljali kot pomožno letališče. Metelko je izrazil prepričanje, da bo ministrstvo za obrambo samo odstopilo od predlagane spremembe projekta avtoceste, ko bo ugotovilo, kako draga naložba bi to bila. LAZ IMA KRATKE NOGE TREBNJE - Iz M-KZ Trebnje in zbiralnice mleka Ljubljanskih mlekarn v Trebnjem je prispelo dopolnilo vesti, ki nam jo je sporočil prejšnji torek, ob zaključku redakcije, prizadeti kmet Anton Brezovar z Repč, češ da jim LM že 4. dan ne odvaža mleka. Obqji trdijo, da voznik Janez Marn pobira mleko na 30 zbiralnicah in ga je povsod, razen na Repčah, pobral tudi tokrat. Na Repčah voznik ni pobral mleka, “ker je bil pred zbiralnico kup snega in je bil dostop s kamionom nemogoč. Navkljub posredovanju KZ Trebnje in LM se ni nič spremenilo; ko je bil sneg pred zbiralnico v sredo, 13. decembra odstranjen, smo mleko tudi prevzeli”. KRANJC DIREKTOR SEVNIŠKEGA PLINOVODA SEVNICA - Tukajšnji občinski svet je sprejel predlog nadzornega sveta javnega podjetja Plinovod Sevnica, naj za direktorja tega podjetja imenuje 36-letnega Toneta Kranjca iz Sevnice. Kranjc je končal gradbeni odsek tehniške šole in je več kot 3 leta sodeloval pri plinifikaciji mesta Sevnica. Ta dela je v okviru sevniške krajevne skupnosti tudi vodil. Zaradi boljšega poznavanja del pri distribuciji plina Kranjc že dlje časa sodeluje s celjsko plinarno, kjer je bil večkrat na praktičnem izpopolnjevanju. Tone Kranjc bo opravljal naloge direktorja sevniškega plinovoda s polovičnim delovnim časom, preostali čas pa bo zaposlen še na KS Sevnica. zemlje sprožil poslansko vprašanje. P. P. NOVOLETNO SREČANJE PODEŽELSKE MLADINE TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba in Iniciativni odbor za ustanovitev Društva podeželske mladine Trebnje vabita na tradicionalno novoletno srečanje podeželske mladine, ki bo v soboto, 23. decembra, ob 18. uri v gostilni Kavšek na Račjem selu. ZEGNANJE KONJ NA VRANJU VRANJE - Konjerejsko društvo Posavje priredi na Štefanovo, 26. decembra, ob 11. uri pri cerkvi sv. Štefana na Vranju žegnanje konj. Zbor bo uro prej na Marofu pri Lončarju. • V slovenskem kmetijstvu se Sele sedaj začenjajo odpirati najhujši problemi. (Erjavec) Zavedajo se, da so zaradi ljudi Upravna enota Sevnica dobro sodeluje z občinam Sevnica in Škocjan - S strankami poslujejo vsak dan, imajo tudi svojo blagajno - Lepo urejeni prostori na do najemnine za prostore, kijih zasedajo upravne enote, na terenu pa po Kovačevih besedah mislijo drugače. Letos so veliko pozornosti posvečali urejanju prostorov vseh izpostav upravne enote, v ponos pa si štejejo še posebej to, da jim je uspelo na Bučki z razmeroma malo denarja lepo urediti doslej zanemarjeno stavbo, kjer je bil že poprej krajevni urad. Med poglavitnimi problemi je še vedno nejasna razmejitev pristojnosti med občino in upravno enoto, sledijo neurejeni najemni odnosi z občinami ter nezadostna opremljenost z računalniško opremo in počasno urejanje preko centrale v Ljubljani. Ob delitvi je upravna enota ostala brez prevoznega sredstva in je doslej dobila iz Ljubljane le en avto. Težave so tudi zaradi razbitosti izpostav državne uprave in slabega sodelovanja med izpostavami v Sevnici. Vsak ima pač svojega šefa v Ljubljani. Navkljub vsemu povedanemu načelnik sevniške upravne enote Jože Kovač ocenjuje delov preteklem letu kot uspešno. P. P. DOLENJSKE PEKARNE V TREBNJEM ŠE POSODOBUAJO TEHNOLOGIJO - Zaradi stavke v Franciji tamkajšnjemu podjetju Bongard, nekakšnemu Mercedesu med proizvajalci opreme za pekarne, ni uspelo pravočasno dobaviti Trebanjcem sodobno peč za peko slaščic. Francozi so, kot je povedal direktor Dolenjskih pekarn, d. d., Novo mesto, Alojz Muhič, montažo peči obljubili za 6. januar 1996. Če bi Francozi držali besedo, bi bila napitnica poslovnih partnerjev Dolenjskih pekarn v Trebnjem, ki so se zbrali na prednovoletnem srečanju v Trebnjem (na posnetku se jim je pridružil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik), še bolj prešerna. Trebanjski 2 J-članski kolektiv, ki dnevno speče do 3 tone različnih (15) vrst kruha in 30 vrst peciva (okrog tono proda v Ljubljano!), se je izkazal kot dober kolektiv. (Foto: P. P.) PREMALO KMETIC TAM, KJER SE ODLOČA - Na množičnem srečanju kmetic iz sevniške občine v petek, sredi decembra, v Tržišču se je predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek zahvalil tržiškim kmeticam, posebno predsednici društva Idi Stušek. Ta je ob koncu uradnega dela med drugim podelila zapoznela Miklavževa darila: sevniškemu županu Jožetu Peternelu (na posnetku), Mileni Kulovec, republiški svetovalki za kmečko družino, ki je poudarila, da so dopolnilne dejavnosti pomembne, ne bodo pa rešile slovenskega kmetijstva; nadalje Mihaeli Logar, predsednici Zveze kmetic Slovenije, ki je poudarila, da ni prav, da so odločanje prepustile moškim, ker "ta trenutek se nam položaj poslabšuje". Helena Mrzlikarpa je položila kmeticam na srce, naj nikoli ne skušajo vsega storiti, pa bodo zadovoljne in bolj spoštovane. Prijeten kulturni spored so pripravili moški pevci iz Mokronoga pod vodstvom Staneta Pečka in učenci tržiške osnovne šole. (Foto: P. P) Krjavljeve iskric^ IIEGLER PRED VRATI- maj jc dobro prebolel neprijetne rc-akcije na zdravljenje v Moravski Toplicah, že je prvak zelene altcrna- tivc v Ivančni Gorici Franc Hcglcr začel bombardirati ekološko nc°za; veščeno srenjo in ozaveščati tiste, k jim zdravo okolje ni zgolj flosku* : Nekateri Hcglerjcvi nasprotni opozarjajo svoje somišljenike n njegovo bližino že celo malce prc; plašeno, češ že spet jc Hcglcr prev rati. Vsaka podobnost vztrajne? I SOS ort tal žuj Slo. ške vrati. Vsaka podobnost vztrajni* zelenega aktivista s slavnim vojsko vodjem Hanibalom, ki jc vlil!»tra kosti Rimljanom okoli leta 200prc svetnik Janševih socialdemokrat0'1 10 novem letu odšel v KPD leve ne kot kaznjenec, ampak koU mož Kazcnsko-popravnega Dob - Slovenska vas. „ NI SEL NA VEČERJO - Svetni* SKD Pavel Groznik iz Višnje Oorr sc jc na predzadnji seji sveta v starem letu (zadnja je napv vedana za 28. december) opazi11, svetnik SDSS Igor Bončina kar^ gosto odhaja iz sejne sobe. za,10 Eližino doma in se nasitil cel®* večerjo. To sc po Bončinovih Dd> dah ni zgodilo. . 7». KAKO SE URESNIČUJE KON? - Strokovnjaki ugota«’„ja gumarska in plastična proizvv . lahko povzročata rakasta oboi J dedne spremembe in še kakšne S ^ Ule grai te tla l svei »tar i jan deš* iM ttesj ker Pa c "ten Haj tok. neuresničevanje predpisov npr- L divjem odlagališču Suhi most, kouer uhajajo fenoli v Čcrnclsk r Trebanjske iveri" . § Brej IZ TREBANJSKE LEKAjU^ 11, Nadutemu mladeniču g. mr. P ; . 1HHH.V...V ________C j k^Zp M. iz lekarne v Tlcbnjcm spor j, | ^ mo, daje za delo s pacienti P°" (j. pta kliivo vzeoien. Verjetno obesi r ( >'■ kljivo vzgojen. Verjetno ouv»-r.. y lično etiko na klin, preden o ... lično etiko na klin, preden v■ . t0. U službo, zato pa sc okrasi z na , stjo, večvrednostjo in po^oliH0 . J' hovanja pacientov, c e nj‘ ^ ,1'C slabši slovcnsk jezik oc!š{f<), golo fnk Priporočamo mu dunajsko fj znlednetra ravnanja S paCien^^, zglednega ravnanja s pacl” nepozabnem magistru J0^;, ijjiU manu; kaj pametnega pa sc 1 nauči tudi od vzornih kolegic, c jc potrebno odpreti, če žc ne a Potruditi se bo pač potrebno,^ smo tudi kranjske Micke ni J ljudje, slovenski kruh PaL„0nc demču kar všeč. Če pa slučaja 0y ... Kar nekaj dolenjskih farm*«^ bi službo v Lekarni Trebnje Ijcm sprejelo,” nam piše og rj. bralka, podpisana z imenom ' imkom. Jeza seji^em^ ohladila, ko smo | rob S »rej N r«ži s 'ene "tOV; ‘Vlo lik, 1* novno) kritiko zdravstva, tcl"‘n(pV v _ dodala še nekaj krepkih :ir|“JjjSl(Cfl’ tjjJJ o kadrovski politiki v treba zdravstvu. NAGRADA LE PREHUfl”cr 31UVCI1SKU VilN, KI no zapornike KPD Dob, Sla*\ jrug° j “‘I tj lič, jc moral čakati skoraj PPa.foH'' leto, da so mu v podjetju v?aLscijt; j, no ovrednotili njegove '""i-iavc1 tjuj-Kcr imajo tam strokovni csC' « benefirano delovno dobo D" s0de' vJ’ cev službe štejejo za 161), s^mi# °n lavci že resno bali, da bo k®... prc) med njih ali inovator Mik ;ndajc dočakal penzijo kot nagrado^ uSpc-zato dobro uigrani klapi ne lo primerno “zaliti.” lo primerno zaliti. { Sevniški pabgjlJ jtii LASKANJA - Predsednic8Oje k J sinetic Slovenije Mihaela L O i* k * na petkovem srečanju k,!*1 sevniške občine v Tržišču, P? P)U je poslušala laskanje jton tržiške krajevne skupnosti |?Cii i Jamška in sevniškega župf"''m W V ' Peternela kmeticam kot do jZjaV i d, haricam, brž komentiral ‘C j ž r postavnih, dobro rejenih mo j^iH !*„, sodim po vašem predsednikj! aricc' K, po županu, ste res dobre k^ ,l|J ^ po županu, sie res uum- - n, j«,,, Vaš župan jc zelo pad)^1,, Nc,i I b i tudi na republiki bi se ia“.?2 pC' 'fUp; zamislili nad to najmočnej 'g o' zaprav najštcvilncšo nevta je zelo parov,- ^ - a pihati ženskam na dušo. „piV^ Ul omenjena lokalna politika,1 f{Sri» Rg tudi na republiki bi se lab*" p(f* 't| :Pr: tar ganizacijo. ~ .vn^K > GOLOBIČ IN GLIN I ON jaznostjo, dobro postrežbo m “jtiljj . dovoljen tudi ameriški ksP' Clinton, če bi ga gospodo^ „flb . jjtag pa 1 Iillary sploh spustila v ■ jpiLj Ultljp Clinton teh kr; so sc zatorej Bučklanarji “ ^9 da ima njihov šef krajevpeg upf» vfj Tone Hal. odkar jc sevnišj* ,nJ ata lično obnovilas : jož0 fjo, J' KsaasKafc vrl, pisarno kot Clinton. ^ noi“ |/br da ne mislijo na albanske^ |Jrj( metuša Klintona Bozg* .pi' |)'°, ”*leti ljubljanske SCT Olimpije T SP'Q nobene sociološke ah kak’^ t (le analize, verjetno pa bo vz rCvP|v ji I čanemu povpraševanju P‘ a,t.i,i jih, pištolah in santok' bližina še vedno dosti CK sosedov.. DOLENJSKI LIST Št. 51 (2419), 21. decembra. [jSšfo e novice ŽUPANA NI BILO - Na zad-j nJlseji občinskega sveta v Krškem 50svetniki nameravali razpravljati I °r^alansu občinskega proračuna I j3 leto 1995. Pri tem so pogrešali iupana. Tega ni bilo, ker je bil 15'oodstotno odsoten. Oni v Kr-«m so imeli pred sabo rebalans, |uPan pa “balanco”, sc pravi vo-JniSaj se je peljal gledat jaslice. ČRNE LUKNJE - Krčane s ',a)erske strani Save kar stresne, I SC PrePc'jcj° ^ez glavni savski | ,ost v Krškem na kranjsko stran. ■ 33,10je, da se Štajerci in Kranj-I ‘2e 00 njega dni ne morejo. No, I Dri* ar omenjeni stres pa ni od 1 'J,1,kovanega aufbiksa, ampak i W°bokih jam v asfaltu, ki so že I °!S° časa na vozišču na mostu. ZABAVNO - V Krškem bi ka-J0uvesti mestno televizijo s pro-| f,aiTl0ni v živo. Če že zaradi dru-| W.ne> bi bila dobrodošla zato, ab| prenašala seje občinskega i J-ta. So zelo zabavne. Na njih ' samo še Chaplinov Kori. »ZGINILI - V Krškem so nc-| ••u založili dobrih trideset mili-rin°v tolarjev. Če bi bil znesek v da^kib, bi bil to tako velik kup, p1 ga morali videti, ko so ga | l sl,-.Najbrž pa ni bil v desetakih, I rUiso videli, kam so ga nesli. Je i Hie';?sec*anja pot teh milijonov i tako zapletena, da jo ko- komaj opišejo celo tisti, ki so Novo v Brežicah Dl E- M' ti- okle v ito-ir»-ik« n 0' olp .uk' rCc: saj ič» iila- vto< CSC- lena % % n«°v kciti ;ea vc»- orf i rug° •or cij«j a*c‘ LAHKO PARKIRA? - P. I;'Je plačal kazen. Policija mu jo I jj^fačunala, ko je zadnjič v KjjCah nedaleč od znamenitega JNaka blizu vogala pri tržnici t: J11 °b cesti svoj avtomobil. Poli-|, 1 s° ntu velikodušno pojasnili, l s° ga bili malodane prisiljeni J Novah, saj bi moral parkirati 15 lr°v pred koncem ulice, ne pa Jiv pri koncu, kot je to storil. P. n'1,1 ničesar kriv, saj je nekje y,al parkirati, jasno. Policist ir 1 nj nič kriv, on je delal po I9om SU’ *car je seve^a Prav-pod 6”! Pa ostaia za prihodnje j 5aYe. in sicer je v tem: kako naj Ptea i^an* parkirajo 15 metrov rncem ulice, če pa so vse *Hta ■ e °hce tako kratke, da jih k3nJka, če iz enega in drugega "ca odmeriš 15 metrov? ^ZDRAVNIŠKI AVTO - Ko so c vatežu podeljevali priznanja . vatorjem, je bil pred gostilno fianiobil, ki ga, sodeč po i5, uporabljajo zdravniki. avtL°i pripeljal z njL 31 na podelitev ozna-Mcn-z zdravniškim _ ,_______/ sam predsed- ji. “bčinskega sveta dr. Alojzij Sušin? No, lahko bi se 'it ial, mimogrede skočil noter J0vatorjem in nadaljeval pot h Riu občanu z gripo. Ampak K°ne so zdravniki stavkali. k “ne so zuravi OjEVORED - Drevored v litijevi ulici se spet pne pod l{| te sicer precej nižji, kot je pj^ti, ki so ga domači fantje ijpkali, zato pa obeta, da bo zra-ijud-er Je nizek, ne bo metal na "csc- tj.,1 s°nce, ker pa je tak, kot je 0dc- !jJ> tudi ne bo metal na ljudi m rie' n* it .sp« D. ryC2C 'A '\c '* I-11 'K Tik11 0,nobile vej. • • • SEMlNAR rdečega KRIŽA J ATEŽ - Predsedniki in sek-arji Rdečega križa Slovenije L*® sredi decembra zbrali v cjbah Čatež na letnem semi-P®. Govorili so med drugim ^bhienu humanitarnih organi-'J ter o humanitarnem pravu, darili so, da se RK Sloveniji &d,nTdnim s°delova‘ ■it!!' vključuje v gibanja za j^kracijo, utrjevanje člove-ŠIC|c. v1*1 pravic in mir v svetu. Del ’ S L, v so posvetili tudi skrbi za k^hce. Na seminarju so med U UŠjmi sodelovali podpred-jc!1^ državnega zbora dr. Vla-r |l> Topler, predstavnik regio-jl‘5i l"® mednarodne federacije ,r»- Le^ega križa in Rdečega polica iz Budimpešte Encho ^Podinov in predstavnik vi-Cp8a komisariata za begunce 'Ppos Papaphilippou. pf- ,si' 5 P h* 'P i 0 i? tflČ. j^asu od 8. do 14. decembra u^sii k ,režiški porodnišnici rodile: J11, kletka Cizcl iz Sevnice -Melita Arh iz Velikih .TjoV Vnc' Katjo, Katica Resnik s {jil> k^ga - Tjašo, Milena Uršič BREŽIŠKE PORODNIŠNICE jk ,cga- tjaso, Milena ursic Ve- Istega - Klemena, Nives ; P?„r: l \)Cc Brežic - Nastjo, Nata-',0,ad' /r°ček iz Kostanjevice na h,iviii^ ' polores, Tonica Udovč iz - lišajih Vodal - Majo, Danica i l iz Dobrove - Saro, Zvon-CŽntr ‘z Velikega Dola a' Čestitamo! MM J Z_M A Š I H O B Č I M MM Sonček - da bi bolni lažje živeli V Krškem ustanovili posavsko društvo za cerebralno paralizo - Obveščanje obolelih in zdravih - Samopomoč za lažje premagovanje težav - Kje bo bivalna skupnost? KRŠKO - V torek so v Krškem ustanovili Sonček - društvo za cerebralno paralizo Posavje. Območje Posavja je eno redkih okolij, kjer se oboleli za cerebralno paralizo ter njihovi svojci in strokovnjaki doslej še niso povezali v društvo. Ker so potrebo po organiziranem delovanju take vrste ugotavljali že daljši čas, je delovna skupina pri Centru za socialno delo Krško zdaj pripravila vse potrebno za ustanovitev društva. Sonček bo informiral o cerebralni paralizi in s tem ustvarjal med drugim ustrezen odnos do obolelih oseb, poleg tega bo izobraževal starše obolelih otrok in tudi strokovne delavce. To dodatno izobraževanje naj bi staršem kazalo možnosti za učinkovitejše delo z obolelimi otroki, strokovnim delavcem pa razgrinjalo razne težave invalidov. V delu z ljudmi, obobolelimi za cerebralno paralizo, naj bi praviloma povsod sodelovalo več ljudi. V Krškem so pred časom že ustanovili diagnostično-terapevtski center za odkrivanje in nadaljnjo strokovno obravnavo cerebralne paralize in drugačnih razvojnih motenj pri ljudeh. Ta center je zaradi pomanjkanja obljubljenega državnega denarja le strokcfvna ekipa na papirju, Sonček pa naj bi pripomogel, da bi omenjeni center zaživel. Ta center naj bi v prihodnje prevzel delo, ki ga zdaj z vso strokovno vnemo opravljata v PRIREDITVE KDK KRŠKO - V Kulturnem domu Krško se bo v programu Veselega decembra danes ob 16.30 Studio za ples iz Celja predstavil s Sme-škom med črkami ali plesno abecedo. Še jutri in v soboto ob 18. uri bo na sporedu Disneyjeva risanka Trnuljčica. V torek, 26. decembra, in v sredo, 27. tm., ob 18. uri bo v KD Krško na sporedu 101 Dalmatinec, risanka W. Disneyja. Devetindvajsetega in 30. tm. ob 18. uri bo na sporedu celovečerni film Willy 2. Krški kulturni dom bo v okviru večernega filmskega programa danes ter v petek in nedeljo predvajal ljubezensko komedijo Samo ti. • Doslej, ko ni delovalo društvo za cerebralno paralizo, so organizirali posamične akcije. Tbko so letos pripravili zdravstveno terapevtsko kolonijo v Božičih pri Ankaranu ter v okviru svetovalnega dne pripravili okroglo mizo Odrasel sem, ali mi boste to omogočili? Na tej okrogli mizi so predlagali ustanovitev bivalne skupnosti, v kateri bi živeli odrasli oboleli. To skupnost naj bi ustanovili v obstoječih stavbah VDC v Leskovcu, ali pa bi pridobili stanovanje kje drugje. V krškem centru za socialno delo računajo zlasti v zvezi z drugo možnostjo na sodelovanje občine. Po doslej zbranih podatkih Centra za socialno delo Krško živi na območju Posavja 66 ljudi, obolelih za cerebralno paralizo. Pred novim letom bo še živahno Brežiški december BREŽICE - Za danes ob 17. uri pripravlja brežiška osnovna šola v Prosvetnem domu v Brežicah prireditev Babicam in dedkom za novo leto. Podobno vzdušje bo danes tudi v osnovni šoli Cerklje ob Krki in v osnovni šoli Bizeljsko: v Cerkljah bo ob 15. uri novoletno rajanje, ki se ga bo udeležil tudi dedek Mraz, na Bizeljskem pa bo ob 16. uri prireditev Pridi, pridi, dedek Mraz. Z dedkom Mrazom bodo v šoli na Bizeljskem rajali jutri ob 8. uri, jutri dopoldne bo podobna zabava tudi v šoli v Artičah. V ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri bo moški pevski zbor KD Slavček z Velike Doline nastopil na božičnem koncertu v farni cerkvi na Veliki Dolini; ta zbor bo imel 30. decembra ob 20. uri v golf hotelu Grad Mokrice prednovoletni koncert. V torek, 26. tm., ob 10. uri bodo na trgu v Kapelah blagoslovili konje. Club Ter-mopolis bo pripravil 26., 28. in 30. decembra ob 17. uri otroško matinejo z dedkom Mrazom. V prosvetnem domu v Brežicah bodo 27. in 29. decembra ob 10. uri predvajali film za otroke, vstop bo prost. Sedemindvajsetega t.m. ob 15. in 17. uri bodo v OŠ Artiče pripravili srečanje z dedkom Mrazom in palčkom Smolamožkom. Enaintridesetega decembra bodo, kot omenjajo tudi napovedi o prireditvah Brežiškega decembra, silvestrovanja v hotelih Terme in Zdraviliški dom, v Clubu Termopolis in golf hotelu Grad Mokrice, v Petrolovem motelu na Čatežu in v restavraciji pri brežiški blagovnici. okviru rednih delovnih obveznosti strokovnjakinji v krškem zdravstvenem domu. Društvo Sonček je nastajalo v delovni skupini, v kateri so sodelovali starši, invalidi ter strokovnjaki iz posavskih centrov za socialno delo in še nekaterih ustanov. Delovno skupino je vodila Olga Gorenc, direktorica Centra za socialno delo Krško. Krški Sonček nastaja ob tesnem sodelovanju s Sončkom - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. M. LUZAR “Za en sam dinar bi me obesili ” Silvo Gorenc na očitke KRŠKO - Dokler bom lahko ocenjeval rezultate preteklega časa, zaradi resnice ne bom mogel nikdar pristati na trditev, da ni bilo v prejšnjih časih narejenega ničesar. In zlasti, da ni bilo od leta 1972 ničesar narejenega za kmetijstvo. Vsa dejstva govorijo drugače. Zakaj je propadel Videm - ne vem, kaj je razpravljalec mislil ob svojih besedah, kdo si je kaj dal v žep. Silvo Gorenc ni vzel ničesar. Nikdar nič. “Verjemite, da bi me zlasti takrat, ko je bila Demosova vlada, ki je mene neskončno ljubila, za en sam dinar obesili. ” Demosova vlada je po Gorenčevi trditvi odklonila vsako podporo in sodelovanje za rešitev Vidma, ko se je ta znašel v težavah, ki so nastale z osamosvojitvijo Slovenije in s krizo na mednarodnem področju. Silvo Gorenc je študiral od prvega razreda gimnazije s svojim denarjem, s svojim delom si je plačeval šolnino in se vzdrževal. Toliko glede izrečenega očitka, da smo nekateri študirali na državne stroške. Navedeno je dejal Silvo Gorenc, svetnik v krškem občinskem svetu, ko se je odzval na predhodne razprave, med drugim na nastop svetnika Jožeta Tomažina. Ta je na seji tega dne na Silva Gorenca naslovil precej ostrih kritik. Za izhodišče svoje razprave pe je očitno uporabil zapis Silva Gorenca, objavljen v Našem glasu 13. decembra letos. V tem medijskem sestavku Gorenc zavrača domnevno izjavo tajnika občine Krško. Tajnik naj bi bil po Gorenčevih informacijah rekel na Zdolah, da se zdaj ne da narediti v nekaj letih tistS, česar občinska vodstva niso naredila v prejšnjih desetletjih. VESEUE TUDI ZA DUŠEVNO PRIZADETE - Sožitje, društvo za pomoč duševno in telesno prizadetim osebam v občini Krško, je pod vodstvom predsednika Daneta Mižigoja v osnovni šoli Leskovec v petek, 15. decembra, za varovance in varovanke, njihove starše in skrbnike organiziralo novoletno srečanje. Letošnjega praznovanja se je udeležilo izjemno veliko število varovancev, saj so vsakega osebno povabili že pri obiskih na domu. Popoldan so popestrili člani Glasbene šole Krško in plesne šole Lukec iz Krškega, zaigrala sta tudi varovanca, 9-letni Stojan Imperl iz sevniške občine in Drago Kiavžer, za posebno presenečenje pa je poskrbel Božiček. Dobrodelna akcija tudi za otroke v krški občini Od petka do nedelje KRŠKO - Dobrodela akcija “Shoe box” je nastala v Ameriki, ko so otroci, ki živijo v izobilju, začeli razmiŠ-Ijuti o neznanih prijateljih, ki živyo v slabših razmerah, in v škatlo od čevljev (od tod tudi ime akcije) nabrali nekaj malega za revnejše otroke. Akcijo vod« mednarodna dobrodela organizacija Sama-rian purse. Od njenega predstavnika v Sloveniji je krški župan Danilo Siter dobil nekaj daril tudi za otroke v starosti od enega do sedmih let, v krški občini. V petek, 22. decembra, bo najmlajše obiskal in obdaril v OŠ Mihujla Rostoharja ob 11. uri in uro kasneje v Begunskem centru v Krškem. V soboto, 23. decembra, bo ob 9. uri v OŠ Koprivnica, ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma na Senovem, ob 11. uri v OŠ Brestanica, ob 12. uri v dvorani krajevne skupnosti Rožno - Presladol, ob 13. uri v dvorani KD Veliki TVn, ob 14. uri v osnovni šoli na Raki, ob 15. uri v dvorani kulturnega domu v Kostanjevici, ob 16. uri v osnovni šoli Podbočje in ob 17. uri v Kulturnem domu Krško. V nedeljo, 24. decembra, bo župan obiskal in delil darila najmlajšim ob 10. uri v dvorani kulturnega doma v Velikem Podlogu, ob 11. uri v dvorani gasilskega društva na Drnovem, ob 12. uri v dvorani krajevne skupnosti v Senušah, ob 13. uri v dvorani gasilskega doma na Gori, ob L4. uri o osnovni šoli Leskovec, ob 15. uri v dvorani DK na Zdolah in ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti v Dolenji vasi. Krška občina na 12. mednarodni razstavi jaslic Navezava stikov BRASSCHAAT - 16. in 17. decembra je bila v Belgiji 12. mednarodna razstava jaslic, ki si jo je ogledalo več kot 55.000 obiskovalcev, udeležili pa so se je tudi neka-teri vidnejši predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja Slovenije in Belgije, med drugim dr. Boris Cizelj, Mitja Drobnič, in Mirko Cigler. Na razstavi je Slovenija sodelovala kot glavna udeleženka, izpeljava in organizacija projekta pa sta bili zaupani občini Krško. Na razstavi so sodelovale jaslice iz Leskovca pri Krškem, iz Vojnika, Kranja, Kostanjevice na Krki in Olimja. Organizacijo je prevzel župan Danilo Siter, ki je po vrnitvi iz Belgije povedal, da je bila to prava poteza in da sta se tako občina kot Slovenija predstavili v najboljši luči. “Uspelo nam je zbrati nekaj večjih jaslic iz različnih slovenskih krajev. Največje so bile iz Leskovca, postavila pa sta jih Mateja in Ivan Plevanč iz Veniš.” Te jaslice so predstavljale Slovenijo v malem - z vsemi naravnimi lepotami. Tudi jaslice Tomaža Črtaliča iz Kostanjevice so bile, po odzivu sodeč, prava zanimivost. Za promocijo Krškega in Slovenije v Brasschaatu so poskrbeli turistična agencija Kompas Holi-days in mladinski cerkveni pevski zbor iz Kostanjevice na Krki, ki ga vodi Janez Kuhar. Pevci, ki se v pesmi družijo slaba tri leta in jih poznajo po širši Sloveniji in tudi v tujini, so obiskovalce razstave jaslic z božičnimi in slovenskimi ljudskimi pesmimi tudi v Belgiji navdušili. KONCERT V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - Pihalni orkester Kostanjevica organizira v torek, 26. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu drugi božično-novoletni koncert. -Aba/ki jLJ . SLAVČEK - Pozimi slavček ne poje tako živahno kot v drugih letnih časih, razen če ni Slavček z Velike Doline. Pevski zbor s tem imenom, ki deluje že več kot 40 let in 3 leta v pomlajeni sestavi, tekmuje na občinskih pevskih revijah in je na letošnji zmagal. Za božič ima koncert v cerkvi na Dolini. Doslej je nastopil že tudi v Celovcu. Slavček neguje slovenske ljudske pesmi, ne ustraši pa se niti angleških ali latinskih zborovskih skladb. Pevci Slavčka, ki jih vodi Niko Ogorevc in ki jim predseduje Sandi Šumlaj, pohvalijo osnovno šolo na Veliki Dolini, češ da jim gre ta ustanova zelo na roke pri njihovem delovanju. (Foto: L. M.) Obetavna letina ustvarjalnosti Podelili letošnja priznanja inovatorjem v brežiški občini - Tehnološke izboljšave, veliki prihranki in opazna sporočila o okolju, ki nas obdaja in določa ČATEŽ OB SAVI - Til so pred dnevi podelili brežiška občinska priznanja za inovativne dosežke v letošnjem letu. Inovacij, za katera so posameznikom in skupinam izročili priznala, je letos devet. Alojz Varlec, Stanko Gabron in Jože Reberšak iz Opekarne - rud- PRIZNANJA INOVATORJEM - Slovence rešuje lahko znanje, strokovnost in pridnost. Visoko znanost moramo uporabljati v praksi, moramo pa tudi vedeti, da se pametne zamisli porodijo tudi “v praksi ” in ne samo v inštitutih. To je med drugim dejal brežiški župan Jože A všič na Čatežu v nagovoru na nedavni podelitvi priznanj inovatorjem, ki so tudi na posnetku. (Foto: L. M.) nika Globoko so prejeli inovator-sko priznanje za konstrukcijsko rešitev in izdelavo naprave za polnjenje vreč. V podjetju ocenjujejo, da so z inovacijo prihranili okrog 20.000 DEM. Prof. Dušanka Bulut je dobila priznanje, ker v OŠ Velika Dolina uspešno vodi projektno nalogo v več nadaljevanjih - “Demografske značilnosti naše šolske okolice.” Inž. Jurij Krošclj je skonstruiral toplovodni kotel, ki ga odlikujeta dober izkoristek goriva in sorazmerno majhno onesnaževanje okolja, in za ta dosežek prejel priznanje. Kar tri priznanja za inovacije so dobili strokovnjaki iz INO Brežice v Krški vasi. Dipl. inž. Branko Kos in strojni tehnik Marijan Kalan sta pripravila izviren načrt za traktor INO - Puma 35,3 s sinhroniziranim menjalnikom, ing. Tomaž Jaklič in avtomehanik Franc Ajster sta naredila mulčar PV 300, inž. Janko Bogovič, ključavničar Albert Ajster in VKV kovač Stane Jagodič so zaslužni za nastanek razsip- nika Ferti 1000, ki so ga tudi izdelali v tovarni INO. Roman Verstovšek in dipl. inž. Natalija Malterič iz Vina Brežice sta si prislužila inovatorsko priznanje, ker sta razvila povsem nov in posebej zahteven način proizvodnje brezalkoholnih pijač, katerega rezultat so mirni negazirani sokovi in ledeni čaji. Ivan Vogrinc je dobil priznanje za turistično vozilo Čatež expres, ki je popestrilo turistično ponudbo v brežiški občini.Vida Peteline, dolgoletna mentorica novinarskega krožka v OŠ Artiče, je prejela inovatorsko priznanje za vodenje projektne naloge Družina. V tej nalogi so učenci s spisi razkrili svoj svet želja, hrepenenj in razočaranj v zvezi z družino. L. M. • Zapletene stvari poenostavljati je značilno za genije, preproste zapletati pa za norce. (Kennedy) • Vsakič, ko drugemu oprostiš, ga oslabiš, sebe pa okrepiš. (Perujski pregovor) Kratke domače ZA LESARJE - Od 16. do 21. januarja bo v K”lnu v Nemčiji potekala ena največjih svetovnih razstav pohištva. Lesarji, ki bi si želeli sejem ogledati, se lahko zglasijo v Območni obrtni zbornici, kjer lahko dobijo prijavnice in ostale informacije. OBRTNIKI - Jutri se bodo še zadnjič v tem letu sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Brežice. Na seji bodo obravnavali poročilo o delu, sprejemali program dela in finančni plan za leto 1996 ter sklepali o višini članskega prispevka za leto 1996. PRIZNANJE GZS - Predsednik GZS mag. Jožko Čuk je 12. decembra v Krškem podelil priznanje GZS Vittoriu Possamai, predsedniku družbe Alpina - Conegliano, ki je vodilni proizvajalec kosilnic in motornih žag v Italiji. Priznanje so člani upravnega odbora zbornice podelili za dolgoletno uspešno sodelovanje z družbo Alpves z Rake, ki praznuje 15-letnico obstoja. ČLANARINA - Po dogovoru med Obrtno in Gospodarsko zbornico bodo pravne osebe, ki opravljajo dejavnost po obrtnem zakonu, plačale članarino Obrtni zbornici le za 2. polovico iztekajočega sc leta. Za tiste pravne osebe, ki opravljajo obenem obrtno in neobrtno dejavnost in so torej članice obeh zbornic, pa velja, da bodo plačevale vsaki zbornici polovico članarine. Tečaji Menjalniški tečaji; V torek je bil povprečni nakupni menjalniški tečaj za nemško marko 90.46 (v bankah po Dolenjskem od 89.00 v Poštni banki Slovenije do 91.00 v Novi LB), povprečni prodajni pa 92.38 tolarja (od 9130 v Novi LB do 94.50 v Dolenjski banki). Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.90 in 12.80 tolaija ter prodajni med 13.11 in 13.29 tolarja. 100 Italijanskih Ur je bilo mogoče v menjalnicah prodati za 7.75 do 8.12 tolarja, kupiti pa po 8.30 do 8.60 tolarja. Banka Slovenije (srednji tečaj); Avstrija (100 ATS) 1241.3846, Hrvaška (100 HRK) 2350.6652, Nemčija (100 DEM) 8707.9467 in Italija (100ITL) 7.8703 tolarja. Po divje privatizirajo tudi gozdove Ali se pod krinko popravljanja starih krivic odvija divja privatizacija slovenskih gozdov, če ne kar razprodaja edinega obnovljivega naravnega bogastva, s katerim je obdarjena tudi Slovenija? Tako se sprašuje slovenska javnost po vsem, kar je v preteklih dneh slišala o vračanju gozdov upravičencem do denacionalizacije. Gozdarji so ves čas opozarjali na prezrto povečano vrednost, ki gre v posameznih enotah v milijone mark, vendar se po uredbi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo povečana vrednost v postopku vračanja nacionalizanih gozdov ne ugotavlja. Brežiški gozdarji, na primer, so kljub navodilom ministrstva v vsaki izjavi volje za upravni organ navedli, če je šlo za povečano vrednost. Kot pravijo se je namreč gozdovom vrednost povečala na račun intenzivnega gospodarjenja (nasadi), obnavljanja, s sajenjem kakovostnih mladih lesenjakov ter z izgradnjo infrastrukture -stavb in gozdnih cest. Za zdaj še ni znano, kdo bo povrnil škodo, ki jo je utrpelo slovensko gozdarstvo in s tem vsi, ki so vlagali vanj. Značilno je, da država vrača gozdove proste bremen, istočasno pa na svoja pleča in na ramena davkoplačevalcev jemlje presežne delavce in invalide, ki so to postalijtri gospodar jenju z gozdovi. Ce je še razumljivo, da na ta način dobijo vrnjene gozdove domači ljudje, ki so že doslej imeti gozdove in so prispevali za obnovo, so taki odpustki vprašljivi pri tujih dedičih nekdanjih veleposestnikov in pri cerkvi. Velik vprašaj je bil v preteklih dneh postavljen tudi nad vračanje gozdov, ne da bi kdo prej preverjal, če so bili ti že obremenjeni s hipotekami, če so razlaščenci že morebiti dobili odškodnine ter če je in katerim razlaščencem je po mirovnih pogodbah naša država sploh dolžna vračati odvzeto premoženje. V parlamentu so poleg predloga zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvi in drugim verskim skupnostim obravnavali še predlog skupine poslancev, da se uvede triletni moratorij na vračanje zemljišč veleposestnikom, če gre za več kot 200 ha. Dlje od običajnega prepiranja v minulem tednu še niso prišli. 1 B. D. G. Iskra Commerce Trgovina d.o.o. Prodajalna NOVO MESTO, Rozmanova 34, tel./fax (068) 321-137 ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA AKCIJSKE CENE - PONUDBA MESECA PROIZVODI ISKRA — STARO ZA NOVO (i 0.584 tolarjev)VIBRAC|JSK| vrtalnik s sss a • praktičen, lepo oblikovan vrtalnik • dve mehanski hitrosti in elektronsko stikalo za £9» spreminjanje hitrosti in smeri vrtanja • moč 710 W, 0-630 in 0-1700 vrt./min. tB • zmogljivost: beton do 16 mm, jeklo do 13 mm Jm • osnovni pribor: stranski ročaj, merilo za nastavitev • \ globine vrtanja in ključ za vrtalno glavo. • krožna žacja KZ 55 D 11.724,50 tolarjev • povratna žaga PZ 55 B 9.770,40 tolarjev • vibracijski brusilnik VB 23 A 8.572,80 tolarjev • kotni brusilnik KB 69'A 8.524,50 tolarjev • kotni brusilnik KB 148 A 14.919,00 tolarjev • skobeljnik SK 1506 17.218,00 tolarjev V naši trgovini lahko tudi kupite semena, orodja za kmetijstvo, cisterne za vina in ostali tehnično-kmetijski material po izjemno ugodnih cenah. ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA Vračanje gozdov na Dolenjskem Koliko gozdov bo po denacionalizaciji ostalo še v državnih rokah? - Na brežiškem, kočevskem in novomeškem območju doslej vrnili 15.500 ha gozdov - Še za najmanj 5.000 ha zahtev NOVO MESTO, BREŽICE, KOČEVJE - Na območju Posavja, Dolenjske, Bele krajine in Kočevske je skupno 238.000 ha gozdov. Pred denacionalizacijo je bilo v območni enoti Brežice 16.000 ha družbenih gozdov, po končanem vračanju naj bi v državni lasti ostalo okrog 7.000 ha. V enoti Novo mesto naj bi od 28.000 ha po vračanju v državni lasti ostalo še 20.000 ha gozdov, medtem ko naj bi v območni enoti Kočevje od 59.000 ha ostalo državnih še 52.000 ha ali 58 odstotkov vseh gozdov. Na novomeškem območju je bilo do sedaj prejšnjim lastnikom vrnjeno okrog 5.000 ha gozdov. Pravnomočne odločbe o vrnitvi gozdov imajo: potomci družine Hren, ki živijo v Ameriki (800 ha gozdov na Gorjancih); Kartuzija Pleterje (okrog 600 ha); Fabjančič, slovenski državljan iz Argentine (okrog 200 ha na Ruperčvrhu); Klinc iz Gor. Polja, domačin (okrog 180 ha); sledi še nekaj upravičencev s po 100 ha, ostali so manjši. Za vrnitev 350 ha gozdov v Beli krajini se je zanimala tudi Ljubljanska hranilnica, razvpit pa je tudi zahtevek grofa Margherija za grad Otočec in še 200 ha gozdov. Kot je povedal vodja OE Zavoda za gozdove Novo mesto Andrej Pečavar, upajo, da bo v državni lasti ostalo okrog 20.000 ha gozdov, od tega 15.000 ha bivše posesti Auerspergov, kije bila podržavljena že pred 2. svetovno vojno; 4.000 ha t.i. gozdov Emone, ki so bili last Kočevarjev in 1.000 ha ostalih gozdov. Na območju OE Brežice računajo, da bo po končani denaciona- lizaciji v državni lasti ostala slaba polovica prejšnjih državnih gozdov. Doslej je na tem območju že bilo vrnjeno čez 5.000 ha gozdov, največ Kartuziji Pleterje (480 ha), argentinskim naslednikom družbe Hren-Maček 489 ha, po 400 ha še Janezu Zakrajšku in Mihaeli Car-nelutti, skupaj okrog 1.000 ha Ja-kilovim (Julij, Marija, Venče, Niko), 246 ha Vladimirju Brdajsu, 343 ha Adolfu in Ivanu Veržunu, 156 ha Slavi in Alojzu Kobal, 136 ha Savlu Kalinu in 111 ha Osred- POSLOVNA SALA Novomeški paglavec vprašuje: “Zakaj je jeseni po me-stu hodilo toliko premočenih policistov?" “Vlagali so certifikate v Krko, " odgovarja strokovnjak za vrednostne papirje. Paglavec: “Zakaj pa imajo zdaj mokre glave?” “VKrko hodijo gledat, če so delnice že kaj narastle!"pribije strokovnjak. nji hiši usmiljenih sester. V enoti pričakujejo še vrnitev nekaj večjih kompleksov gozdov. Med njimi je največji zahtevek Ljubljanske škofije za 1500 ha gozdov na območju Gorjancev in Krakovega, vložen pa je tudi zahtevek brestaniških trapistov (za 166 ha), Antona Codellija (519 ha) in Dragana Maceljskega (281 ha). Vlogo za denacionalizacijo 234 ha zemljišč so na tem območju dali tudi potomci Attemsov, vendar nam ni uspelo zvedeti, koliko je od tega gozdov. Na območju kočevske enote Zavoda za gozdove je bilo pred začetkom denacionalizacije kar 66,4 odstotka državnih gozdov. Doslej je bilo vrnjeno okrog 5.500 ha gozdov. Posamezna največja vrnjena posest obsega 884 ha, poleg tega je bilo še 5 drugih vračil nad 100 ha gozda. V denacionalizacijskih postopkih previdevajo pozitivno rešitev še za gozdove vaških skupnosti in nekaj manjših posestnikov (skupaj 1.600 ha). B. DUSIČ GORNIK I DOLENJSKI LIST i &&&>' 1 Očii. M 4 “ m -'h t . ‘ J L« m ' ■ * :jp S I VROČA TEMA MINULIH DNI - Vračanje gozdov je v preteklem tednu tako ali drugače razburilo skoraj vsakega Slovenca. Kdo in kako bo v bodoče gospodaril s slovenskimi gozdovi ter kdo bo služil z lesom, ki je sicer res naravno bogastvo, a v prvi vrsti bogastvo lastnikov? (Foto: B. D. G.) SPOMLADI JAVNA PRODAJA V DANI • DANA - Agencija za privatizacijo je odobrila program lastninjenja in javno prodajo tudi znanemu dolenjskemu proizvajalcu sadnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač -podjetju Dana z Mirne. Podjetje zdaj pripravlja prospekt, program lastninjenja pa bo razpisalo, ko bo dobilo soglasje za prospekt in za izdajo vrednostnih papirjev. V podjetju napovedujejo tudi javno prodajo, in sicer z začetkom v marcu ali aprilu. Javni prodaji bo namenjenih 30 odstotkov vrednosti vsega premoženja, ki se lastnini. Skupno nameravajo izdati 395.000 delnic po izhodiščni ceni 1.300 tolarjev. Računajo, da bo revalorizirana vrednost delnice na 1. dan nakupa okrog 2.500 tolarjev. Aktivno v predelovalno industrijo Kmečka družba z vlaganji do vpliva na upravljanj« LJUBLJANA - Kmečka družba je prevzela aktivno vlogo v razv?’ ju živilsko-predelovalne industrij*' in sicer tako, da vlaga zbrane certifikate tudi v podjetja te panog* (mlekarstvo, vinarstvo, predelsva mesa itd.). Za vlaganje se odloča , še posebej tam, kjer so kapital* , deleži kmetijskih zadrug premaj"' ni, da bi imele le-te večji vpHvv upravljanju. Da bi utrdila položaj agroživil-stva in živilskopredelovalne indij; strije, je nedavno pripravila tudi i okroglo mizo o njenem razvoju- | Na razgovoru so se srečali pre“’ j stavniki Biotehniške fakultet' | Kmetijskega inštituta, Zadružn* j zveze, Žitne skupnosti, kmetij*1*1 zadrug, živilskopredelovalne in- I dustrije in nekateri poslanci. . Eden pomembnih zaključkovj* I bil, da je treba doseči večjo pf? duktivnost v tej panogi. Do te na) bi prišli z zmanjšanjem palet* proizvodov v enem obratu in* dogovorom med posamezni!?! I obrati o delitvi dela, s čimer b j lahko prodajali več različnih pre' j hrambenih izdelkov po nižji cen1- ! V Kmečki družbi - pri tem so j11" pritrdili tudi udeleženci omenje^ okrogle mize - menijo, da bo 1* j tako slovenska ž.ivilskoprcdclova" na industrija lahko konkuriral POSLOVNE KNJIGE Po pravilniku o vodenju posl°v' nih knjig in sestavljanju letneg* . poročila za samostojnega podj*1. j nika posameznika naj bi nekat*r' j med temi že s L januarjem 1™ . prešli iz enostavnega na dvostavl1 , knjigovodstvo. Republiška upfaV‘ za javne prihodke bi morala P? | dogovoru Obrtni zbornici Slovel je posredovati podatke za posl®? I no leto 1994 (število zaposlen^ celotni prihodek, vrednost akt|V i na začetku in na koncu poslovne®, j leta), na podlagi katerih bi zbora1 ca lahko ugotovila, kateri sam? j stojni podjetniki bi morali pr31. / na dvostavno knjigovodstvo. K6 j podatkov ni dobila, je Obrta zbornica Ministrstvu za gospod3? ske dejavnosti poslala predlog, iy se prehod opravi najkasneje d° I 1. 1997. Poiščite račune za davčne olajšave! Ob izteku leta je le še malo možnosti, da zberemo kak račun za olajšavo pri dohodnini. Toda v novem letu bo treba do 31. marca oddati davčno napoved in že zdaj vestno zbirati račune za naslednje leto. ^ Za vsakega od nas so pomembne olajšave, ki jih lahko uveljavljamo za vzdrževane družinske člane, najpogosteje so to otroci. Zaradi tega nikakor ne smemo pozabiti vpisati, če koga vzdržujemo, saj nam dacarji za prvega priznajo olajšavo v višini 10 odstotkov povprečne letne plače v državi, za drugega 15, za tretjega 20 in tako naprej. Mercator * KZ Krka, z.o.o., novo mesto Kaj med olajšave? Počasi nam začenja po glavi rojiti vprašanje, koliko računov bomo potrebovali, da bomo uveljavljali najvišjo možno olajšavo in se izognili nepotrebnim dajatvam državi. Zdaj že lahko seštejemo vse vrste obdavčljivih prihodkov, ki smo jih prejeli med letom, ocenimo prihodke za december in si izračunamo osnovo za dohodnino, od nje pa potem izračunamo 3 odstotke. Žadnjič smo zasledili tudi nasvet za tiste, ki niste tako natančni. Triodstotna olajšava pomeni približno polovico vašega mesečnega prejemka, če gre le za plačo ali pokojnino. Tli še niso upoštevane olajšave za vzdrževane družinske člane, vendar si za silo vseeno lahko pomagate. Ko boste iz škatel, map in predalov izbrskali račune, ne smete ’ pozabiti, da so za napoved uporabni le tisti, ki nosijo datum iz leta 1995. Računi se priznajo, če ste denar porabili zase. Ko jih vpišete v napoved, jih spravite in jih hranite še dve leti po tistem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine že pravnomočna. Delnice, deleži Medtem ko se je lani za olajšavo štel le nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala država, ter deležev in delnic zasebnih in državnih skladov, name- njenih razvoju znanosti in tehnologije, po novem velja olajšava za vsak nakup delnic ali deležev v gospodarskih družbah in registriranih zadrugah. Republiška uprava za javne prihodke priporoča, naj tisti, ki bodo uveljavljali take olajšave, prinesejo napoved osebno in z njo ustrezna potrdila, saj nameravajo preveriti prav vse takšne napovedi. Vložki v stanovanje Za olajšavo veljajo izdatki za nakup ali gradnjo hiše ali stanovanja, vendar le, če se s tem rešuje stanovanjski problem zavezanca, ki seveda ne sme biti istočasno lastnik kake druge hiše ali stanovanja. V poštev pridejo tudi izdatki za vzdrževanje stanovanjskih enot (za lastnike in za najemnike, če je vzdrževanje opredeljeno v najemni pogodbi), za vzdrževanje skupnih prostorov v blokih ter najemnina (40% profitne in 80% neprofitne). Uporabimo lahko tudi račune za gradnjo ali vzdrževanje pomožnih stanovanjskih prostorov (kleti, drvarnice, garaže, terase), ne pa tudi za urejanje dvorišča in okolice hiše. Na davkariji bodo upoštevali račune za material in vzdrževalna dela za stene, tla, ogrevanje, električno, vodovodno in kako drugo napeljavo, tudi popravila peči, zamenjavo bojlerjev, radiatorjev, kadi, ploščic, tapet, parketa, umivalnikov, nikakor pa ne pohištva, bele tehnike ipd. Kot olajšavo lahko uveljavljamo tudi strošek za odpravo ovir za invalide ali za obnovo denacionaliziranih objektov. Zdravila, zavarovanja Zdaj že vemo, da lahko uveljavljamo račune za nakup zdravil in pomožnih zdravil (tudi čajev, zeliščnih zdravil, povojev itd.) ter zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov (očala, slušni aparati, ortopedska obutev, invalidski vozički, ortotična in protetična sredstva, sanitarne priprave itd.) Če si sami plačujemo premije in prispevke za pokojninsko (npr. dokupi zavarovalne dobe, študijskih let, vojaškega roka), invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter za nezaposlenost v Sloveniji, lahko izdatke ravno tako uveljavljamo kot olajšavo. Druga osebna zavarovanja (nezgodna, življenjska) pa ne sodijo med olajšave. Kultura, šolanje TUdi to leto lahko uveljavljate olajšave za vzdrževanje kulturnih in naravnih spomenikov, za nakup likovnih del, leposlovnih knjig in plošč umetniške vrednosti, po novem pa tudi računalniške programske opreme. Enako velja za nakup učbenikov, učil, učnih sredstev (delovni zvezki, tudi kasete, plošče, videokasete) in druge strokovne literature (atlasi, priročniki). To velja tudi v primeru, če sami niste vpisani v nobeno šolo. Olajšava so tudi zneski za šolnino za katerokoli stopnjo izobrazbe, tudi za glasbeno šolo, jezikovne tečaje, avtošolo. , Dobrodelni prispevki Če ste dobrega srca in ste Prjj_ stovoljno prispevali denar ali vre^ nosti v naravi pooblaščenim °s bam za humanitarne, kultur*1^ izobraževalne, znanstvene, ra iskovalne, športne, ekološke in *; ligiozne namene ali kaj od tegaP^ darili invalidskim organizacij3^, ali beguncem, imate gotov0^ račun za olajšavo več. Dr z3, “opraviči” tudi članarino pold nim strankam in sindikatom- “ čani zneski samoprispevka s* j naprej upoštevajo v celoti, *1 ^ olajšave sodijo še izdatki (° * j. moramo imeti pogodbo) za g*3 njo komunalne infrastrukture L, dovod, kanalizacija, plinovod >* jj, ki se gradi na podlagi veljaV upravnih dovoljenj. Varčni stroji j V letošnjem letu se nanavo * ( olajšave šteje tudi nakup izde ki zmanjšujejo porabo pitne v0 električne energije in ki so pr'| ^ nejši do okolja (varčni praj? ,j pomivalni stroji, hladilniki i Značilno za to olajšavo je, d? j. da še ni določila natančnih kri'■ . jev, po katerih se bo vedelo, k' ri stroji zares sodijo med .glc zato se, preden boste kupi'1^ stroj ali pa nakup vpisali v dav napoved, prepričajte o tem. B. DUŠIČ GOB ni* S strokovnim znanjem, ne na pamet Kaj je treba vedeti pri krmljenju krav in pitancev v zimskem času V zimskem obdobju imajo kmetje več časa in se laže posvetijo prehrani krav, pitancev in plemenske živine. Krma, kljub temu da je cenjena, je še vedno glavni strošek vsake reje, zato ni nepomembno, kaj krmimo in koliko pokrmimo. Gospodarnost reje je v veliki meri odvisna prav od našega znanja o krmljenju in naše sposobnosti, da krmo, ki smo jo čez leto pripravili, s čim manj izgubami spremenimo \ mleko in meso. KMETOVALEC ŠT. 12 SLOVENJ GRADEC - Da sc je v dveh letih strokovna revija Društva kmetijskih svetovalcev obdržala in uveljavila, dokazuje tudi decembrska številka, informativno bogata in raznolika. Prinaša strokovne članke o poljedelski knjigi, obnovi travinja, Agrotcchnici 95, kmetijskem knjigovodstvu idr. Po raziskavi Mediane bere Kmetovalca nad 15.000 ljudi, kar pomeni, da je to najbelj brana kmetijska' revija. Uredništvo sije zastavilo za cilj doseči naklado 5.000 izvodov, kar, sodeč po dosedanji rasti števila naročnikov, ni neuresničljivo. VINOGRADNIŠTVO NE PROPADA LJUBLJANA - Po zadnjih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko imamo zdaj v naši državi 22.955 ha vinogradov. V zadnjih petih letih seje površina povečala za približno 3.000 ha, kar je v nasprotju s pričakovanji in tarnanjem o propadanju te pomembne kmetijske panoge. Seveda je pri nas še veliko t.i. absolutnih vinogradniških leg, na katerih uspeva le vinska trta in ki hi jih lahko zasadili še pred vstopom v Evropsko zvezo, kjer pa so zaradi preobilice vina površine vinogradov omejene. Gre za najmanj 12.000 ha dodatnih vinogradov, ki bi jih še lahka obdelovali, če bi imeli investicijski denar, trg in voljo. 12.000 ha vinogradov da nekaj tisoč delovnih mest! Kmetje naj bi že na začetku zimskega krmljenja preračunali in ugotovili vse zaloge sena, silaž, močne krme. Upoštevati je treba, da tehta kubični meter sena od 80 do 100 kg. V sušilnicah tehta kubični meter sena precej več kot v skladiščih, kjer je bilo nametano že suho seno. Pri silažah je teža odvisna predvsem od vlažnosti in stlačenosti. Bolj suhe silaže so lažje. Na splošno tehta kubični meter koruzne silaže 550 do 600 kg in kubični meter travne silaže 580 do 650 kg. S tehtanjem ugotovimo, koliko posamezne krme govedo dnevno poje. Upoštevamo, da traja zimski obrok do konca aprila, in tako lahko izračunamo potrebne količi- ne krme za celotno čredo. V krmnih obrokih za krave računamo dnevno najmanj 5 kg sena na kravo. Pri pitancih je priporočljivo, da krmimo vsaj 1 kg sena, če je ostala krma v obliki silaž. S tehtanjem in preračunavanjem bomo lahko dovolj natančno ugotovili potrebe po krmi in jih primerjali z zalogami. Na kmetijah, kjer temelji prehrana govedi na koruzni silaži, je potrebno dokupiti beljakovinsko krmo. Z njo bomo dopolnili obroke s koruzno silažo, ki vsebuje premalo beljakovin. Krmne obroke, ki vsebujejo veliko koruzne silaže, dopolnjujemo z beljakovinsko krmo, kot so sojine tropine, sončnične tropine, repične tropine, ali Kmetje, z novim letom začnite zapisovati obratoslovne podatke! Poziv kmetijske svetovalne službe v Novem mestu Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Prihaja božični in novoletni čas, zato je na tržnici mogoče kupiti tudi smreke vseh velikosti po 1.000 do 3.000 tolarjev in celo mah za jaslice. Branjevka je za eno časopisno stran (B3 formata) maha zahtevala 300 tolarjev. Ostala ponudba je bila naslednja: jajca 25, smetana 600, sirček 400, slivovka 700, krvavice 500, jabolka 100, ocvirki 400, krhlji 600, med 500, propolis 200 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je: radič 195, solata 394, orehi 1.000, fižol 280, limone 180, koren 105, čebula 75, pomaranče 195, hren 300 tolarjev. “Kdor si ne zapisuje, ga ni več...”, tako pravijo nemški kmetje, ki menijo, da je redno zapisovanje vseh podatkov o poslovanju kmetije nujno za uspešno gospodarjenje in dolgoročni obstoj kmetije. Tudi mi se ob koncu leta sprašujemo, kako uspešno smo poslovali in kako bo v prihodnje. Vedno več kmetij spoznava potrebo po spremljanju svojega ekonomskega položaja. To je možno samo, če si na kmetiji zapisujejo podatke, ki se nanašajo na poslovanje kmetije. Na osnovi takega zapisovanja je možno kmetiji tudi bolje tehnološko in ekonomsko svetovati. Začetek novega leta je priložnost, da začnete na kmetiji voditi enostavno knjigovodstvo. Potrebno je zapisovanje prejemkov in izdatkov, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost, ter zapisovanje pridelanih, doma porabljenih in prodanih kmetijskih pridelkov, beležimo pa tudi, koliko dela smo vložili v pridelavo pridelkov ali prirejo živine. Ti podatki so poleg popisa sredstev ob začetku in konca leta listi, ki jih potrebujemo za najosnovnejše ekonomske izračune. Če kmetijski dejavnosti posvetimo večji del svojega časa in delovne energije ter vanjo vlagamo svoja sredstva in znanje, nam ne sme biti škoda še nekaj dodatnega časa kmetijski nasveti Sante je nadomestil igorja Ko je odpovedala slavna (zdaj že lahko tako rečemo) Repan-škova krompirjeva sorta igor, je med pridelovalci na Dolenjskem zavladal nemir, včasih celo panika. Ali se bo našla enakovredna sorta, ki bo odporna tudi proti virusu prstanaste nekroze gomoljev, to je bilo takrat temeljno vprašanje. Odgovor je pritrdilen: med sortami, ki so pomagale ohraniti tradicionalno pridelavo krompirja v naših krajih, je na prvem mestu nizozemska sorta sante, ki jo je žlahtnitelj J. Vegter vzgojil pred štirinajstimi leti in jo morajo naši kmetje zaradi velike razširjenosti zdaj najbolje poznati. Srca naših kmetovalcev je sante osvojil ne le zaradi odpornosti proti virusu YNTN, temveč tudi zaradi velike rodnosti. Ze prvo leto saditve so Kastelčevi iz Trnovice pri Šentvidu z njim pridelali 28-kraten sad. Ena gajba semena je dala 28 gajb pridelka. Verjetno je kak pridelovalec dosegel še boljši rezultat. Vsekakor si je sante takoj pridobil odločilno prednost in nesporen sloves. Tudi po svojih lastnostih delno spominja na igorja: gomolji so ovalni, očesa plitva, kožica gladka, meso svetlo rumeno, ki med kuhanjem ne spremeni barve. Grm je velik, stebla krepka in zato maloštevilna, listi veliki. Sante je dokaj odporen proti rastlinskim škodljivcem in boleznim, bolj dovzeten je le za krastavost. Popol-na protivirusna odpornost (virusi X, A, Y) je bila že poudarjena, saj se ni posrečila niti umetna okužba z virusi. Zadnja leta je vse več težav z zajedalci ogorčicami (nematodami) na koreninah krompirjevih rastlin, pri tem pa velja poudariti, da je prav sante odporen proti trem biotopom rumene in enemu biotopu bele nematode. • Ker na svetu ni ničesar popolnega, ima tudi sante nekaj slabih plati, ki pa jih je moč z večjim znanjem odpraviti ali preprečiti. Je manj odporen proti suši in poškodbam površinskega tkiva. Kot živ organizem je sante bolj občutljiv za strese, predvsem pri uničevanju cime z reglonom. Sante ima tudi sorazmerno kratko dobo mirovanja v skladišču in pri daljšem skladiščenju zahteva tretiranje s pripravki zoper kalitev, na primer s tuberitom. Po jedilni kakovosti ga uvrščajo v tip C’B, santejeva slabost pa je precejšnja moknatost. Inž. M. L. (denimo eno uro na teden), ki ga porabimo za zapisovanje podatkov, zato da bi na podlagi teh zapisovanj laže analizirali svoje poslovanje, odkrili svoje šibke točke in možnosti za izboljšanje gospodarnosti. Kmetijska svetovalna služba vam pri tem lahko pomaga z nasveti, nudi vam obrazce za zapisovanje in obdelavo podatkov, računalniški program za vodenje knjigovodstva na osebnem računalniku ter vam omogoča na podlagi vaših dejanskih podatkov tudi boljše tehnološko in ekonomsko svetovanje. Zato vam priporočamo, da se obrnete na svojega kmetijskega svetovalca, ki vam bo pri knjigovodstvu pomagal. Načrtno spremljanje gospodarjenja na vaši kmetiji naj bo tudi vaš izziv za njegovo izboljšanje. mag. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto AGROdoo Ym NOVO MESTO Prodajalna »SEJALEC« tel. 24-132 — MESOREZNICE in rezervni deli — noži in kljuke za meso — ročne polnilke — KOLOFONIJA, SALAMU-RIN — ČRPALKE za pretok vina — CISTERNE za vino od 30 do 10001 — uvoz iz Italije — KOTLI ZA ŽGANJE od 60 do 1201 — LOPATE ZA SNEG Vese/e božične praznike in uspešno novo leto! pa s krmili, ki vsebujejo veliko beljakovin. Pri takih obrokih moramo dokupiti 1,5 do 2 kg tropin ali 2 kg beljakovinskega krmila za vsak dan za vsako kravo in polovico toliko za pitanca. Krmne obroke, ki temeljijo na travni silaži ali senu, dopolnjujemo s krmo, ki vsebuje veliko energije. Načrtujemo lahko okoli 2 do 3 kg koruznega ali ječmenovega zdroba za vsako kravo na dan in okoli 2 kg dvnevno za pitanca. Vsaka močna krma je dopolnilo osnovnega obroka. Živalim nudimo na ta način hranila, ki jih v osnovnem obroku ni ali jih je premalo. Če osnovnega obroka ne dopolnjujemo s tem, kar v osnovnem obroku primanjkuje, potem izkoristimo slabo tudi hranila, ki jih je v osnovnem obroku dovolj ali preveč. Na kmetiji moramo vedno dokupiti mineralno-vitaminske mešanice. Teh je na tržišču veliko vrst. Vedeti moramo, katera je tista, ki se sklada z našim obrokom. Pri kupovanju mineralno-vitaminskih mešanic torej ne smemo gledati le na ceno. Količina krme, ki jih pojedo vaše živali, pa so pomembne tudi pri izračunih krmnih obrokov. Podatke lahko posredujete kmetijskim svetovalcem, ki vam bodo izračunali krmne obroke in vam svetovali glede krmljenja. Večjim rejcem svetujemo, naj dajo Vzorce krme v analizo, saj bo izračun krmnega obroka tako bolj natančen. Analize krme so potrebne posebno tam, kjer imajo krave plodnost-ne motnje ali je krma slabe kvalitete. Usklajena prehrana je prvi pogoj za zdravje živali, za kvalitetno mleko, za visoko prirast pri pitancih, skratka za gospodarno rejo govedi. Inž. STANE BEVC kmetijska svetovalna služba IMA SE KDO TRDINKO? Sodobne hibridne sorte koruze so zaradi večjih pridelkov pa tudi botanične tuje-prašnosti kaj hitro pregnale z naših polj domače avtohtone sorte. I Iibridne sorte so večinoma t.i. zobanke in imajo manjši odstotek beljakovin kot domače sorte, ki so trdin-ke, kar prepoznamo po prerezanem zrnu, ki ima bolj klen in manj moknat videz. Zobanke so zato manj primerne za človeško prehrano. Ljubljanska Biotehniška fakulteta (dr. Mikuž, dr. Krivičeva) se je že pred leti zavedela te pomanjkljivosti in je v genski banki ohranila več domačih sort. Nadaljevalci tega dela (dr. Ludvik Rozman) zdaj ugotavljajo, da vseh starih sort še niso zajeli, zato prosijo tiste kmetovalce, ki jih morda še imajo, naj nekaj semena pošljejo na Biotehniško fakulteto v Ljubljano, Jamnikarjeva 101, ter tako obogatijo slovensko gensko banko koruze. HRIBČEK L BO Zakaj je treba cepiti trto in izbor podlag Posledica nenadzorovanega uvoza sadik iz Amerike Da bi potomstvo ohranilo nespremenjene lastnosti določene matične rastline, se te razmnožujejo s potaknjenci. To pomeni, da ukoreninimo del rastline (na pr. enoletnega poganjka), ki ima vsaj en brst zmožen odgnati mladico, iz katere vzgojimo novo rastlino. Žlahtna vinska trta (Vitis vinifera) se praviloma zelo lahko ukorenini, zato je bilo njeno razmnoževanje zelo preprosto, dokler se ni v Evropi v tleh, kjer je rasla evropska trta na lastnih koreninah, razmnožila trtna uš. To je škodljivec, kije bil prinesen iz Amerike. Evropska trta ni prilagojena nanj in propade, ker srka njene koreninske sokove. Na koreninah se na mestu vboda tvorijo izrastki (zadebelitve). Na mladih drobnejših koreninah nastajajo t.i. nadoziteti, ki niso tako pogubni za trto kot tuberoziteti na starejših koreninah. Ob sesanju uš izloča v korenino svojo “slino”, ki spremeni presnovo v celicah okrog vboda. Namesto ustvarjanja beljakovin in drugih za pravilni razvoj potrebnih spojin se začne razkroj, kar vodi k odmiranju korenine in neizogibnemu propadu trsa. Ameriška trta, ki je dolgo živela v stiku s škodljivcem, je z dolgotrajno naravno odbiro odbrana tako, da pospeši dovajanje energije na mesto vboda in s tem omogoči nastanek plute, ki loči napadeno mesto od zdravega, tako da korenina lahko normalno deluje naprej. Tudi na tem primeru lahko spoznamo čudovito naravno sožitje, ko živita škodljivec in njegov gostitelj in nobeden ne propade. Sicer pa vsi preobčutljivi trsi propadejo, razmnožijo Ureja: dr. julij Nemanič se le tisti, ki so zmožni obstati, kljub temu da s svojimi sokovi hranijo zajedalca. Ta se “zaveda”, da ne sme pretiravati, ker bi s tem uniči) svojega domačina kot vir hrane oz. energije za svoje preživljanje. To je naravna skladnost, ustvarjena skozi nešteto rodov, in jo lahko imenujemo naravna odbira ali prilagajanje razmeram. Človek pa ne more čakati, da bi se sčasoma vzpostavilo ravnotežje trsov, sposobnih preživeti škodljivca. Zato so se takratni strokovnjaki (Viala, Milardet, De Grasset, Couderc, Ravaz, Scibcl, Scyvc, Villard in še veliko drugih) takoj lotili dela, da bi rešili žlahtno evropsko trto. Žal so našli kot edino rešitev v cepljenju žlahtne evropske trte na ameriško. Ta je služila kot podlaga, ker je trtna uš bistveno ne prizadene. Pri tem pa je bilo zlasti v začetku dosti težav, in sicer najprej pri osnovnem vprašanju skladnosti podlage in cepiča žlahtne trte. Poleg tega ameriške vrste, ki so rasle v naravi samo v določenih razmerah, niso uspevale na zelo različnih vinogradniških tleh; nekatere ameriške vrste pa se ne ukoreninijo zadovoljivo ali pa niso zadosti odporne proti trtni uši. In končno: s cepljenjem se od podlage prenašajo na žlahtno trto določene lastnosti, ki niso vedno zaželene. Od 16 ameriških vrst so v poštev pri cepljenju prišle v glavnem 3 vrste: Vitis Riparia, V. Berlandieri in V. Rupestris, pa še te niso čisto brez slabih lastnosti, ki ovirajo rast in razvoj, rodnost in trajnost trte. Zato je bilo potrebno z nešteto poskusi s križanjem med ameriškimi vrstami pa tudi med ameriškimi in evropskimi vrstami najti za večino zahtev zadovoljive rešitve. Rezultat vsega je, da se v praksi uporabljajo različni križanci ameriških vrst glede na zahtevane lastnosti. (Nadaljevanje po novem letu) svetovalec za vinogradništvo JOŽE MALJEVIČ, dipl. inž. agr. SEKRETAR OBAL NA DVORU - Na povabilo SKD se je udeležil okrogle mize na Dvoru državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. V velikem številu so se zbrali tudi kmetje. V razpravi so postavili vrsto vprašanj o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu. Tudi po dva meseca so čakali na odkup živine, čutijo se opeharjene pri kontroli tolšče. LOJZE SLAK IMA NAJBOLJŠE VINO - V soboto se je v srednji šoli Sevno pod Trško goro zbralo skoraj 200 vinogradnikov in vinogradnic na razglasitvi ocenjevanj mladega vina, kije bila tudi priložnost za prednovoletno srečanje pridelovalcev vin s tega območja. Po predavanju inž. Janeza Bratkoviča o najpogostejših napakah vin so žene vinogradnikov pripravile pojedino, vinogradniki pa so med seboj primerjali svoj vinski pridelek. Letos se je najbolje odrezal glasbenik Lojze Slak, ki je prejel najvišji oceni za cviček in modro frankinjo, pri žametni črnini pa bo moral še malo pokletarili. Na sliki: Angelca Milavič je dala v koš vseli JO vinogradnikov, ki so na oceno poslali dolenjsko belo vino. (Foto: J. Pavlin) Helena mrzukar gospodinjski kotiček Priprava domačih krvavic Krvavice so sestavljene iz drobovine in slabših delov mesa, ki jih predhodno kuhamo ali pražimo. Med glavna polnila prištevamo tudi različna žita, kot so riž, ješprenj, ajdova in prosena kaša. Žita pred uporabo dobro preberemo, operemo in le na pol skuhamo, ker sc mehčajo še pri obarjanju in pečenju krvavic. Meso za nadev drobno sesekljamo na mesoreznici, dodamo delno zmehčano žito, presno ali obarjeno kri in industrijsko pripravljeno mešanico začimb, ker so prebrane in razkužene. Okusnost krvavic je odvisna tudi od dodane primerne količine scvrte črevne masti. Vso maso pa razredčimo z mesno juho in temeljito premešamo, daje enotnega okusa. Nato pripravljen nadev polnimo v svinjska debela ali goveja tanka čreva, ki jih na koncu zašpilimo. Primerno napolnjene krvavice nato obarimo v vodi s temperaturo največ 90°C, sicer črevo poči. Kdaj so klobase do- volj obarjene, pa ugotovimo tako, da površino prebodemo s tanko iglo in izteče bistra juha. Po toplotni obdelavi krvavice ohladimo in shranimo v hladilnik ali posamezne položimo v plastične vrečke in zamrznemo. V zamrzovalniku jih hranimo največ 3 mesece. Pred pečenjem jih za nekaj minut položimo v vrelo vodo in nato na premazan pekač ter prebodemo z iglo, da med pečenjem ne počijo. Skoraj na vsaki kmetiji napravijo krvavice nekoliko po svojem okusu. Vendar velja nekaj pravil za okusne krvavice. Primerna mešanica za krvavice je: 2 litra ješprenja, 1 liter prosene kaše, 1/ 2 litra riža, 1 liter krvi, 1/2 prašičje glave, 1 prašičja pljuča, 1/2 jeter, 2-3 litre črevne masti, 2 čebuli, pest majaronovih pleve, vejica šetraja, 2 zavitka mletega popra, 1/2 litra česnove vode in približno 3 pesti soli. Krvavicam, ki jih bomo zamrznili, ne dodajamo česnove vode, ker spremeni okus. Pogovori s Trstenjakom Uredik revije Skaleras in radijski urednik Andro Skaleras je pripravil dve zvočni kaseti pogovorov z akademikom prof. dr. Antonom TrstenjakQm, plodovitim piscem znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig ter gotovo enim najbolj priljubljenih znanstvenikov pri nas, ki bo prihodnji mesec dopolnil častitljivih 90 let. Njegove knjige so med bralci izredno priljubljene, saj zna z razumljivo besedo povedati najbolj zapletene stvari o odnosih med ljudmi, o temeljnih bitnih in bivanjskih vprašanjih sodobnega človeka. Skaleras je s TVstenjakom opravil več kot štiri ure dolg pogovor o perečih antropoloških vprašanjih našega stoletja in tako na dveh zvočnih kasetah zaokrožil svojevrsten pregled filozofske, psihološke in antropološke misli 20. stoletja, kot se je plodno strnila v Trstenjakovem vedenju. Od tod naslov albuma: Dvajseto stoletje in pogled čez. Izdal ga je Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, v prodaji pa je od konca novembra. Album stane 2500 tolarjev, naročite pa ga lahko po telefonu 061 210 256. Rojstvo KUD Nove arkade Pevski zbor Zarja in skupina Sonce ustanovila novo KUD, ki je odprto za vse podobne dejavnosti Nove arkade financiral s sredstvi kot dotacijo za delo, javnimi sredstvi in drugimi viri ter sponzorskimi prispevki. Na ustanovnem sestanku so poleg sprejema statuta izvolili člane upravnega (Irena Rešeta, Janez Jerič, Marjan Klobučar, Ileda Orač in Jožica Škof) in nadzornega odbora KUD -a (Ciril Plešec, Gvido Vitkovič in Štane Žagar). Ob koncu je Irena Rešeta predstavila program dela društva. Za prihodnje leto imajo dogovorjenih približno 21 rednih nastopov po vsej Sloveniji, vsako tretjo nedeljo pa mladi glasbeniki Sonca in Zarje (od 2. r osnovne šole do 1.1. srednje šole) nastopajo pri nedeljski maši. Njihov repertoar je zelo širok: od črnske duhovne ter narodne do zabavne glasbe. Načrtujejo, da bodo dvakrat na leto izdali brošuro, ki jo bodo mladi oblikovali sami. Njihov naslednji večji nastop bo 29. decembra ob 17. uri v Športni dvorani pod Marofom na dobrodelni prireditvi Klic v duševni stiski. Podporo in sodelovanje Mestne občine Novo mesto novoustanovljenemu KUD Nove arkade je obljubil Robert Judež, sekretar za kulturo, šport in mladino, ki je dejal, da bo njihovo delovanje verjetno vneslo novega duha v ljubiteljsko kulturo novomeške občine. Torej, srečno pot KUD Nove arkade! L. MURN NOVO MESTO - Od 12. decembra je dolenjska prestolnica bogatejša še za eno kulturno -umetniško društvo z imenom Nove arkade. Ob uspešnem delovanju otroškega pevskega zbora Zarja in inštrumentalne skupine Sonce so ob bližajoči se 700 - letnici župnije Novo mesto Šmihel ustanovili KUD Nove arkade, kamor se lahko vključijo tudi vse druge umetniške in kulturne dejavnosti. Sedež društva je v Smrečnikovi ulici 63, v prostorih župnije Šmihel. Na ustanovnem sestanku, ki je bil v prostorih Doma starejših občanov Novo mesto, je Irena Rešeta, ki vodi obe glasbeni skupini, najprej razložila, da je osnovni namen društva podreti meje med generacijami. Društvo je poleg Zarje in Sonca odprto tudi za druge sekcije, zato simbolično ime Nove arkade. Imelo bo tudi svoj žig in logotip, ki pa sta še v grafični obdelavi, njegov namen pa je ohranjanje etnografske in kulturne dediščine, koristno izrabljanje prostega časa otrok in razvoj njihove ustvarjalnosti, navaditi otroke na javne nastope itd. Obe glasbeni skupini obstajata dve leti, njuna uspešnost pa se kaže tudi v naraščanju števila članov od začetnih 12 na sedanjih 40. Vstop v društvo je prostovoljno, ob včlanitvi pa je treba plačati simbolično pristopnino, ki je enkratna. Sicer se bo KUD Od antičnega vrča do majolke Razstava lončarstva in keramike v Dolenjskem muzeju - Poudarek na lončarstvu Šentjernejskega polja iz 19. in 20. st. - Spremljajoče dejavnosti - Do 4. marca 1996 NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju, enem izmed mlajših v Sloveniji, je leta 1986 na prvi stalni etnološki razstavi našlo svoj prostor tudi lončarstvo, vendar sistematične predstavitve v tem muzeju do letos še ni bilo. Sredi meseca novembra pa so pripravili razstavo “Od antičnega vrča do majolke”, ki bo do 4. marca 1996 nudila vpogled v našo lončarsko in keramično tradicijo. Lončarskemu srediču na Šent-jernjjskem polju iz 19. in 20. stoletja so namenili poseben poudarek. sploh so na razstavi hoteli pokazati Razstava vsebuje poleg novodobne keramike tudi izbor antične keramike iz Dolenjske (pripravila arheologinja mag. Verena Perko) ter izbor lončevine iz dveh srednjeveških najdišč na Šentjernej-sicem polju: Otoka pri Dobravi (predstavila arheologinja dr. Vida * Mladi so lahko lončarji vsak dan, saj jih v Dolenjskem muzeju čaka glina, lončarsko kolo itd. Sodelovanje v lončarski delavnici pa je možno še v soboto, 23. decembra, od 10. do 12. ure, ko bo na programu okraševanje, pisanje ornamentov s “krugelco” z belo in rdečo glino, ter izdelovanje figuric, ki so primerne tudi za novoletno darilo. V začetku januarja 1996 bo izšel spremljajoči katalog razstave, ki bo poleg besedil strokovnjakov vseboval še predstavitev lončarstva na Slovenskem, delo etnologinje Ljudmile Bras. Stare) in Pleterij (Uroš Bavec). Tradicionalno lončarstvo - lončeno gradivo, tehnika izdelave, razvoj delavnic - je predstavila etnologinja Ivica Križ. Po zaslugi svojcev lončarja in pečarja Janeza Lešnjaka, ki so še več kot 20 let po njegovi smrti ohranili delavnico in jo v celoti poklonili Dolenjskemu muzeju, je na ogled tudi ta. Na- čimveč lončenih predmetov, ki so nastali tukaj in jih je človek uporabljal v vsakdanjem življenju ter jim lahko določimo avtorja in čas nastanka. Zato so si morali veliko gradiva izposoditi pri zasebnih lastnikih, zlasti lončarjih, nekaj pa tudi v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo spremljajo tudi video posnetki lončarjev pri delu, in sicer Stanka in Jožeta Pungerčarja z Gruče pri Šentjerneju. Obisko- valci lahko spoznajo ves postopek izdelave lončenih izdelkov, od priprave gline pa do žganja in sušenja, ter krašenja in barvanja skled, firklov. Film je posnel mag. Naško Križnar. Med spremljajoče dejavnosti razstave spada tudi predstavitev ribniškega lončarstva, ki so jo pripravili v decembru. Tone in Jakob Nosan iz Prigorice pri Ribnici sta prejšnji teden predstavila ribniško oblikovanje, kraše-nje posod in posebnost ribniškega lončarstva - lončene igrače in figuralno plastiko (piščalke, konjičke, ki piskajo), z ustvarjanjem pa so lahko poizkusili tudi drugi. V spodnji dvorani galerije razstavljajo še danes delujoči lončarji s Krškega in Šentjernjeskega polja-L. MURN DOBRO OBISKANA OTVORITEV - Otvoritve razstave del, nastalih v 16-Krkinem srečanju slikarjev, so se udeležili štirje od petih ustvarjalcev: tM' da Dugonjič Mijatovič, IIuiquin Wang, PetarBeus in Nataša Ribič Štcfanec (sedijo v prvi vrsti z leve proti desni). "LEPU JE BLU” - Tako je Trebanjski oktet v soboto označil svojih 15 let petja, enako pa lahko rečemo vsi poslušalci koncerta. Na sliki Slavko Podboj poklanja darilo prof. Tatjani Mihelčič - Gregorčič v zahvalo za njen trud. (Foto: L. M.) 15 svečk za Trebanjski oktet Tbdi na sobotnem jubilejnem koncertu so s pestrim repertoarjem navdušili poslušalce TREBNJE - Trebanjski oktet je v soboto, 16. decembra, praznoval svoj 15, rojstni dan, in sicer tako, kot se za pevce spodobi. V Kulturnem domu Trebnje so v večernih urah pripravili slavnostni koncert, na katerem so pokazali svoj pestri glasbeni repertoar, kot gosta pa sta nastopila še dva mlada uspešna glasbenika, ki sta oblikovala glasbena premora: na flavto je igral trebanjski osmošolec Boris Bizjak, o katerem bomo gotovo še kaj slišali, na klavirju pa ga je spremljal prof. Peter Zoltan, znan doma in v tujini. Program je (tudi z recitacijami) povezovala Zvonka Falkner. Trebanjski oktet je nastal podobno kot verjetno še kakšen zbor: na občini so se našli 4 fantje, ki so radi prepevali -poimenovali so sc F4 - kasneje pa so na željo mnogih začeli iskati še manjkajoče pevce za oktet. Njihov prvi umetniški vodja je bil prof. Ivo Matoš, ki je v 5 -ih letih postavil temelje okteta, za njim pa je bil tudi g. Tone Strmole; obema so se na koncertu za trud lepo zahvalili. Oktet je predvsem v zadnjih štirih letih doživel kar nekaj kadrovskih sprememb, je pa sedaj, kot sami pravijo, zelo pomlajen. Poleg začetnih štirih (Slavka Podboja, Branka Meža-na, Francija Kravcarja in Toneta Zidarja) sedaj prepevajo še Jože Golob, Jože Uhan, Jože Drčar in Stanko Cvelbar. Po umetniški plati zanje skrbi prof. Tatjana Mihelčič - Gregorčič. Vaje imajo enkrat, po potrebi pa tudi večkrat na teden v trebanjski glasbeni šoli. Bili so redni gostje Srečanj slovenskih oktetov v Šentjerneju, pevskih zborov v Stični, pogosto pa nastopajo v raznih zdraviliščih. Preizkusili so se že tudi na tujem. Lani so imeli veliko božičnih koncertov, obvladajo pa tudi renesančne skladbe, tuje (dalmatinske, ruske) in slovenske narodne. Po novem letu bodo imeli ponovitve koncertov v Ljubljani v Krkinem domu in v Čateških Toplicah. Po slavnostnem koncertu so bili trebanjski pevci deležni mnogih čestitk in daril. Mitja Prijatelj, predsednik ZKO Trebnje, jim je podaril edicijo domačinke Vide Brest, ravno tako pa še 3 starejšim pevcem, ki so pripomogli k visokemu nivoju petja - Stanetu Prijatelju, Ludviku Vidmarju in Janezu Zajcu. Čestitkam se je pridružil Ciril Pungartnik, trebanjski župan; Igor Slak iz Akripola Trebnje, ki je eden izmed sponzorjev; pevci Komornega zbora Trebnje; pevci pevskega zbora Društva upokojencev; člani drugega trebanjskega okteta Lipa in drugi. Slavko Podboj se je v imenu pevcev Trebanjskega okteta vsem za vse lepo zahvalil, tudi sponzorjem, ter na veliko veselje mnogih dejal, da nameravajo praznovati tudi 30-letnico delovanja. O tem, da se pevci Trebanjskega okteta radi družijo ne samo po poklicni dolžnosti, zgovorno pove tudi zanimivost, da so pred kratkim na I Irastnem imeli “koline”, s katerimi si bodo polepšali zimske večere na vajah. Gotovo izostankov od vaj ne bo veliko. L. MURN Ustvarjalna srečanja z Dolenjsko V galeriji Krka so odprli razstavo del, ki jih je pet slikarjev ustvarilo na letošnjem 16. Krkinem slikarskem srečanju - Doslej sodelovalo že 90 likovnikov NOVO MESTO - Sredi letošnjega novembra je potekalo že 16. Krkino srečanje slikarjev, na katerem je tokrat delalo pet likovnih ustvarjalcev; med pjimi je bila že poprej udeleženka Krkinih srečanj le pri nas udomljena kitajska slikarka Huiquin VVang iz Ljubljane, ostali štirje: Petar Beus, Janez Logar in Nataša Ribič Stefanee iz Ljubljane ter Hilda Dugonjič Mijatovič, begunka iz Bosne, stanujoča v Novem mestu, pa so bili prvič Krkini gostje. Dela, ustvarjena na tem srečanju, so predstavili na razstavi, ki sojo odprli v galeriji Krka minuli petek, 16. decembra, zvečer. Številno občinstvo je na otvoritvi s svojim nastopom navdušil kantavtor Adi Smolar, kije zapel vrsto svojih znanih pesmi o žalostnih in veselih trenutkih slovenskega vsakdanjika. Slikarje in njihove stvaritve je predstavil Janez Mesesnel, ki je zadovoljen ugotovil, da se je z letošnjim srečanjem število slikarjev, sodelujočih na Krkinih srečanjih, zaokrožilo na devetdeset. Letošnja peterica je obdržala raven, značilno za večino teh srečanj, sami sebe so obogatili s kritičnim preverjanjem lastne ust-varjanosti z vračanjem k metier-skim osnovam, naše okolje pa z novimi umetniškimi pogledi na Novo mesto, dolino Krke in širšo okolico. Dolenjska pokrajina je slikarjem ponudila drobce novih izraznih možnosti. Wangova je 6. KONCERT BOŽIČNIH PESMI BOŠTANJ - Mešani pevski zbor župnije Boštanj z zborovodjo Cirilom Udovčem vabi v ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri v župnijsko cerkev v Boštanj na tradicionalni, že 6. koncert božičnih pesmi. RECITAL TREBNJE - V mali dvorani Glasbene šole Trebnje je bil v torek, 19. decembra, popoldne recital violončelistke Emeše Bač-kai ob klavirski spremljavi pisani-sta Zoltana Petra. tako v svojih prizadevanjih po slikarskem zlitju dveh kultur in tradicij z dolenjskimi pejsaži in vedutami Novega mesta stopila še najdlje nasproti našemu umetnostnemu modelu, Janez Logar je preusmeril svojo siceršnjo občutljivost za istrsko krajino na barve dolenjskih pokrajinskih danosti, Petar Beus je ujel v svojih izrezih impresionistično naglašeno svetlobo barv, Nataša Ribič Štefanec pa je našla še bolj pretanjeno rabo “KATEDRALA SV. JOŽEFA” BOGENŠPERK - Zavod za izobraževanje in kulturo in matična knjižnica dr. Slavka Gruma iz Litije sta v nedeljo, 17. decembra, ob 15. uri na gradu Bogenšperk pripravila predstavitev knjige slikarja Krištofa Zupeta “Katedrala sv. Jožefa”. V torek, 19. decembra, pa je bila v avli občine Litija prireditev ob 110-letnici čitalništva v Litiji in avkcija umetnin, podarjenih Fondaciji Litija. finih tonskih posredovanj v kombinacijah akvarelov in pastelov. Slikarske vizije Hilde Dugonjič Mijatovič ne kažejo realne dolenjske pokrajine, je pa za svoje stvaritve uporabila nekatere njene prvine in jih prepesnila v dinamične vizije, kot je povedal Janez Mesesnel. Razstava bo na ogled do 19.jan-Udrjd' M. MARKELJ KONCERTI PIHALNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - Pihalni orkester GD Novo mesto v času prihajajočih praznikov vabi na naslednje svoje koncerte: predbožični koncert bo v soboto, 23. decembra, ob 18. uri v Domu starejših občanov v Šmihelu; v torek, 26. decembra, bo ob 19. uri v OŠ Grm koncert v počastitev praznika dneva samostojnosti; v petek, 29. decembra, pa bo ob 20. uri v Hotelu Šmarješke Toplice prednovoletni koncert. PRAZNIČNI BOŽIČNI KONCERT NOVO MESTO - Oktet Lipa iz Trebnjega, ki ga vodi umetniški vodja Tone Strmole, vabi na praznični božični koncert, ki bo v torek, 26. decembra, ob 19. uri v frančiškanski cerkvi. Na programu bodo stare ljudske božične pesmi in kolednice. Kurji Marko NOVO MESTO - Na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca je bilo v četrtek, 14. decembra, mogoče izvedeti marsikaj zanimivega o novi knjigi za Vnladino Kurji Marko, ki je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi v zbirki Gorenjski škrat. Predstavitve so se namreč udeležili avtor knjige - novomeški pesnik in pisatelj, Janez Kolenc, avtor ilustracij akad. slikar Jože Kumer, direktor Dolenjske založbe Franci Šali in drugi. Pogovor je vodila Slavka Kristan, vodja Oddelka za mladino, vprašanja pa so prispevali tudi mladi obiskovalci knjižnice. Janez Kolenc je povedal, da je kurji Marko on sam, saj so ga tako klicali kot otroka doma na Mirni zaradi njegove ljubezni do živali. Z dušo 2. REVIJA SIMFONIČNIH ORKESTROV NOVO MESTO-V sobot«, 23. decembra, ste ob 18. uri vabljeni v avlo KC Janeza TVdine, kjer bo 2. revijo simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Nastopila bosta Simfonični orkester glasbene šole Krško (dirigent prof. Drago Gradišek) in Novomeški simfonični orkester (dirigent Zdravko Hribar). PREDSTA VILI JAKLIČEV TESTAMENT - Mohorjeva družba Celje in občina Dobrepolje sta 16. decembra zvečer predstavili v Jakličevem domu na Vidmu knjigo Frana Jakliča "O, ta testament". V kulturnem programu prireditve so sodelovali recitatorji in člani dramske skupine KUD Dobrepolje (na fotografiji), Zagoriški fantje in pevski zbor Rajko Fabiani. Pisatelja Frana Jakliča in njegova dela je predstavil njegov vnuk Tadej Sluga, o Jakliču, njegovem delu in založbi Mohorjeva družba pa je govoril urednik te družbe Matija Rem-še. Predstavitve so se udeležili poleg sorodnikov pokojnega Frana Jakliča še mnogi Dobre-poljci in drugi gostje, predvsem kulturni deklavci. m Janez Kolenc in srcem je živel z njimi in ob njih, tako vsaj je bilo mogoče razbrati iz njegovih obujanj spominov, ko je pripovedoval o svoji kavkici Kati pa koštru-nu Zgagi itd. “Živali so zelo pametne, pogosto celo bolj kot ljudje, in kako te razumejo, seveda če si dober z njimi! ’’ meni Kolenc. Jože Kumer, ki je s svojimi ilustracijami pripomogel, daje knjiga privlačna tudi na pogled, je s seboj prinesel na ogled tudi originale. Pohvalno oceno Kurjega Marka je na predstavitvi knjige izrekel tudi Franci Šali, ki je povedal, da so prvi odzivi bralcev dobri. Kolenčevo preprosto pisanje nudi kar nekaj naukov: da je žival na nek način v prednosti pred človekom, saj ga hitro “prebere” in za to ne potrebuje pomoči znanosti; da le ljubezen vzpostavlja prisrčen in zdrav odnos z živaljo in obratno ter tudi med ljudmi. In ravno ljubezen je tisto, kar bralec začuti v knjigi Kurji Marko. L. MURN dežurni poročajo hotel denar iz sestrine ^JIZICE - 28-letni V. I. iz Brežic J.c.6' decembra okoli 16.30 prišel v Mubljansko banko Posavsko banko izpolnil listek za dvig 150 tisoč piarjev na ime J. M. s Trebeža in .lstek skupaj s hranilno knjižico od-a' na blagajni. Na vprašanje blagaj-'čarke, kdo je lastnik knjižice, je “dgovoril, da je sestra in da gre po-Zatem je odšel iz banke nezna-°kam. Policisti so z V. I. opravili a*guvor in zasegli hranilno knjižico ,. 'stkoni, zoper njega pa bodo poda-1 Kazensko ovadbo. ZROČIL NAJDENO PIŠTOLO I. decembra so se brežiški policisti glasili pri 30-lelnem J. R. iz Brežic, jhni je po opravljenem razgovoru ! *r°čil pištolo znamke TT, kal. 7,62 II ki jo je našel konec oktobra °b cesti pri Jesenicah na Dole- ' vNl UPOŠTEVAL PREPOVEDI IJZNJE - 14. decembra ob 22.25 so I P°Hcisti v Bušinji vasi ustavili vozni-1* osebnega avtomobila J. J. z Ve-i ‘*aga Cerovca in mu zaradi vožnje kvPl*v°m alkohola prepovedali I ,aPase' .............. C,ai J. B. _ *-*. L). 1L mVtlNKC. VUŽ1II MU UMU, L ^ Ju pa seje i avtom zaletel tudi 38-n> J H s Kalc. Sopotnica v Mi- ŠKODA m BILA LAHKO VELIKO VEČJA - V podjetju Novoles Lipa je sicer že večkrat zagorelo, škoda pa bi bila lahko tokrat še večja, če bi se požar razširil še v druge prostore, na srečo pa so bili gasilci iz Kostanjevice in Krškega dovolj hitri. (Foto: T. G.) Gorelo v kostanjeviški Lipi Vnel seje prah, požar pa je zanetila iskra iz odsesovalne cevi - Za 800 tisočakov škode KOSTANJEVICA - V sredo nekaj po 1. uri zjutraj je čuvaj v podjetju Novoles Lipa v Kostanjevici opazil, daje v obratu proizvodnje briketov izbruhnil požar. Kmalu so prišli gasilci iz Kostanjevice in poklicne gasilske enote iz Krškega in ogenj omejili. Požar je uničil okoli 60 kvadratnih metrov ostrešja nad proizvodnjo briketov in skladišča, tehtnico za tehtanje briketov in električno BESNEL PO ZDRAVSTVENEM DOMU KRŠKO - 14. decembra ob 13.15 je 35-letni J. M. iz Mrčnih sel pijan kričal na osebje zdravstvenega doma Krško, naj mu izdajo napotnico za ljubljansko bolnišnico. Med hojo se je zaradi pijanosti opotekal, prijemal ljudi in jih odrival stran. Kljub opozorilom zdravnika z ravnanjem ni prenehal, zato so posredovali policisti. J. M. VLOM V OSNOVNO ŠOLO ČRNOMELJ - V noči na 12. december je neznanec vlomil v osnovno šolo Milke Šobar-Nataše v Črnomlju, odšel v pisarno in iz blagajne, ki jo je na silo odprl, ukradel 25 tisočakov. OČE UDARIL VOZNIKA, KI JE POVOZIL HČER RUMANJA VAS - V prejšnji številki Dol. lista smo že pisali o prometni nesreči 9. decembra v Rumanji vasi, ko je 25. letni S. Š. s Sel pri Dolenjskih Toplicah povozil 8-letno T. P. Oče deklice je takoj po nesreči prišel do voznika in ga s pestjo močno udaril, da gaje hudo poškodoval in je moral na zdravljenje v novomeško bolnišnico. lanovem avtomobilu 68-letna Marija Š. se je hudo poškodovala, lažje pa sopotnica v avtomobilu hrvaškega državljana. PEŠEC NEPREVIDNO PO CESTI - V petek, 15. decembra, ob 5.20 je 18-letni 0.1. hodil po Titovi cesti na Senovem približno pol metra od roba desnega vozišča. Za njim je vozil voznik avtobusa M. V„ ki pešca ni pravočasno opazil, zato ga je zadel. Pešca je odbilo naprej in je po 11 metrih obležal hudo poškodovan. NA STEFANOVO V ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - V torek, 26. decembra, bo v Šentjerneju tradicionalno praznovanje Štefanovega. Ob 9. uri bo zbor konjenikov pred hipodromom, pol ure kasneje pa bo povorka krenila skozi Šentjernej proti Dolenji Stari vasi do cerkvice sv. Štefana, kjer bo ob 10. uri maša dekana Antona Trpina z blagoslovom konj. V povorki bodo praporščak Franc Frančič s posebno lepim konjem, pihalni orkester iz Šentjerneja, jahači, vprege, narodne noše iz Gorenjske, glede na to, da je praznovanje Štefanovega v Stari vasi med najbolj znanimi, pa organizator Turistično društvo Šentjernej pričakuje lastnike konj iz cele Slovenije. Posebno opozorilo velja gledalcem, naj upoštevajo navodila redarjev, predvsem pa naj ne mečejo petard. napeljavo, škode pa je za okoli 800.000 tolarjev. V prostoru za proizvodnjo briketov sta dva stroja za izdelavo briketov. Pri postopku se leseni odpadki z električnim grelcem segrevajo do 180 stopinj Celzija. Od tega grelca je speljana odseso-valna cev preko strehe na prosto. Pri ogledu so policisti ugotovili, da so na enem od strojev delavci delali do 22. ure, nato pa so stroj ustavili. Ob 1.15 je čuvaj pri obhodu opazil, da gori ostrešje nad leseno pregradno steno. Požar je nastal pod streho na leseni pregradni steni, ki ločuje proizvodnjo briketov in skladišče približno 6 metrov od tal. T. G. Nesreča v Krki Udar električne energije hudo poškodoval delavca - Nihče preveril napetosti NOVO MESTO - 29. novembra zjutraj so v Krki, tovarni zdravil, v sektorju za tehnično oskrbo in energetiko nameravali pognati turbogenerator. To delo je opravljalo več električarjev, ki so ob 8.45 odšli iz komandnega prostora v transformatorsko postajo 3. Še prej so preverili, če je napetost izklopljena, nameravali pa so tudi izvesti nastavitev skozi zgornji del celice. Zaradi težkega pristopa pa so se dogovorili, da to storijo skozi spodnji del celice 10. Odprli so njena vrata, vanjo pa je stopil 34-letni Franc Š. z Gorenjega Pod-boršta. Žal pa je bil takrat elektro-generator pod napetostjo lastnega magnetizma, zato je v notranjosti prišlo do udara visoke napetosti. F.Š. je padel na šine, ki so bile pod napetostjo. Eden izmed delavcev je takoj izklopil glavno stikalo in prekinil napetost. Hudo poškodovanega Franca, ki je bil v nezavesti, so najprej odpeljali v novomeško bolnišnico, sedaj pa se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani. BOGAT PLENV ZLATARNI ČRNOMELJ - 17. decembra nekaj po 3. uri zjutraj je neznanec razbil izložbeno steklo na zlatarni Terra v Črnomlju in iz izložbene police ukradel več verižic, prstanov, uhanov, brošk in zapestnic ter lastnika S. K. iz Črnomlja oškodoval za 900 tisočakov. VESELJAČENJE PO GLAVNEM TRGU NOVO MESTO - Tildi Dolenjsko je že zajelo prednovoletno vzdušje, zato si je dal duška tudi J. P. iz Križ, ki se je 14. decembra ob 15. uri, ko je v mestu največ prometa, po Glavnem trgu vozil gor in dol in ogrožal ljudi. Tudi policistom se ni kar tako vdal. Najprej je kričal nanje, potem pa le utihnil, zato so policisti odšli, a že čez eno uro so bili spet obveščeni o divji vožnji občana. Tokrat na poziv policistov sploh ni hotel ustaviti, dobili pa so ga pred gostinskim lokalom v Bršljinu. Zaradi nedostojnega vedenja bo dobil vabilo sodnika za prekrške. NALOVIL SI JE RIB PREČNA - V noči na 15. december je neznanec v Prečni preplezal ograjo, ubil psa čuvaja in prišel do ribogojnice, kjer Ribiška družina iz Novega mesta goji postrvi plemenke. Neznanec je nalovil okoli 50 kilogramov rib in ribiško družino oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. PO KOZARČKU PIJAČE ŠE PRETEP LOG PRI BOŠTANJU -31-letni K. D. iz Loga pri Boštanju in 19-letni B. J. iz Konjskega sta bila 18. decembra popoldne v bifeju Edo na Logu pri Boštanju. B. J. je prvega povabil, naj gre ven. Pred gostilno seje med njima vnel prepir, nato še pretep. B. J. je večkrat z roko udaril po obrazu K. D. in ga hudo poškodoval. Praznične kanonade omejene le na nekaj dni Prinesite petarde! S spremembo pravilnika o kategorizaciji in preiskušanju pirotehničnih izdelkov je po novem uporaba pirotehničnih sredstev omejena oziroma dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja, z istočasno razumno omejitvijo in prepovedjo uporabe tako v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkev, kinodvoran, gledališč, na stadionih, prevoznih sredstvih in drugod, kjer se odvijajo športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Minister za notranje zadeve Andrej Šter je pred pričetkom letošnje preventivne akcije slovenske policije “Petarde, lepše je brez njih” preveril še ostale ukrepe, kijih službe ministrstva za notranje zadeve izvajajo na tem področju. Odgovornost ministrstva za notranje zadeve je namreč toliko večja, ker je slovenska javnost dobro sprejela vse pobude za omejevanje prazničnih kano-nad in spremembo pravilnika. PRISPEVEK K VEČJEMU MIRU - Akcija zamenjave petard za darilca se je začela 14 dni pred iztekom leta, torej 17. decembra, in bo trajala 3 tedne. Petarde lahko prinesete na vsako policijsko postajo, v zameno pa boste dobili darilce. (Foto: T. G.) • Zloraba s strani najboljših je najhujša. (Pregovor) • Katera kazen je hujša od ranjene vesti? (Ambrozij) • Dokler je bil vrhovni šef Maček, se niso mogli iti slepih miši. (Jurič) Brežičani prekupčevali s trdo drogo Kriminalisti v Krškem, na Otočcu in Čatežu zasegli heroin in kokain, za katerega bi v prodaji na drobno iztržili okoli 200.000 nemških mark - Zadeva še v postopku KRŠKO, OTOČEC, ČATEŽ - Če se slovenski policisti pred vojno na Balkanu niso srečevali z večjimi količinami mamil, je sedaj tega vse več, to pa dokazuje tudi nedavni poseg v dokaj organizirano mrežo prekupčevalcev s trdo drogo, v katero so po sedaj znanih podatkih vpleteni 31-letni Brežičan z začasnim bivališčem v Krškem K. M., 29-lctni B. A., V. M. in M. J. iz Brežic ter dva Ljubljančana. Policisti in kriminalisti so v treh akcijah zaplenili drogo v tržni vrednosti okoli 200 tisoč nemških mark. Delavci ministrstva za notranje zadeve iz Ljubljane in uprave za notranje zadeve Ljubljana so kolege v Novem mestu in Krškem obvestili, da bo prišlo na Otočcu, Čatežu in v Krškem do predaje mamil, tako so postavili zasede in razpečevalce dobili pri sami predaji trde droge. 29-letni B. A. je 11. decembra naročil 31-letnemu K. M., naj ga naslednjega dne počaka v gostilni Santa Marija na Pohanci in mu pripravi 75 gramov heroina. K. M. se je 12. decembra v omenjeni gostilni sestal z 38-let-nim O. J. in 35-letnim Ljubljančanom C. M., nato pa so se odpeljali v Krško, kjer so K. M. in O. J. iz Ljubljane prijeli kriminalisti, C. M.-ja pa so prijeli na parkirišču pred hotelom Sremič. Ker kriminalisti med preventivnim pregledom aretiranih oseb in vozil niso našli mamila -v avtu je bil le pribor za uživanje in pripravo mamil - so na podlagi odredbe sodišča opravili • Zadnji, največji paket s pol kilograma zelo čistega heroina so policisti zasegli pri V. M. iz Brežic v ponedeljek na motelu Čatež. Vsi osumljenci so stari znanci policije in vsem je odvzeta prostost, zoper njih pa podana kazenska ovadba. V prvih dveh primerih sta kokain in heroin prišla iz Ljubljane in sta bila namenjena tukajšnjim uživalcem, polkilogramski zavitek pa je prišel iz Hrvaške. Na Čatežu pa naj bi prišlo do predaje za nadaljnjo distribucijo -verjetno za širši slovenski trg. V prodaji na drobno bi bila omenjena količina mamila vredna skoraj 200 tisoč mark. Preiskava še ni zaključna. hišno preiskavo začasnega bivališča K. M. v Krškem. V kleti so našli 10-gramski zavitek heroina. Istočasno se je B. A. dogovoril še z M. J., naj slednji pokliče O. J., kar je M. J. tudi storil. Dogovorila sta se, da naj M. J. 12. decembra ob 20. uri na Otočec prinese 50 gramov kokaina. M. J. je ob dogovorjeni uri res prišel na Otočec, kjer so ga pričakali policisti in kriminalisti. Pri njem so našli 50 gramov kokaina. T. GAZVODA "Darilce” je v tem paketu vredno okoli 60 tisoč nemških mark, pri prodaji na drobno pa je cena kokaina 3-krat večja. 51 (2419), 21. dcccMiibra 1995 DOLENJSKI LIST v Športniki leta Primc, Udovčeva in kolesarji Doslej največja medijska pozornost izboru novomeškega športnika leta - Bralci, poslušalci in gledalci lokalnih medijev izbrali enako kot neodvisna strokovna komisija • Veliki načrti najboljši tudi za prihodnjo sezono CUGELJ VODI TREBNJE - Po drugem krogu državne dopisne lige v streljanju s serijskim zračnim orožjem so trebanjski strelci Progar, Bukovec in Cugelj z doseženimi 1996 krogi peti. NOVO MESTO - Prireditev Športnik leta 1995, ki jo je v četrtek v novomeški športni dvorani pripravila Agencija za šport Novo mesto, je dosegla vrhunec, ko sta gosta Brigita Bukovec in Peter Vilfan odprla zapečateni ovojnici, v katerih sta bili zapisani imeni atletov Mateje Udovč in Igorja Primca, tako po mnenju posebne komisije kot tudi po glasovih bralcev Dolenjskega lista, poslušalcev novomeških radijskih postaj in gledalcev Vašega kanala najboljših novomeških športnikov iztekajočega se leta 1995. Med športnimi kolektivi je bilo tudi letos za najboljšega proglašeno kolesarsko društvo Krka. Nekdaj precej na široko zastavlje- ka Dolenjske, ki seje kasneje zaradi na akcija izbire najboljšega športni- premalo zanimanja ostalih občin Dobovčani v Trebnjem niso vodili Dolenjsko-posavski rokometni derbi med AFP Dobovo in Akripolom so z 22:20 dobili domačini - IVebanjci z novim konceptom igre uspešnejši - Dobovčani v krizi TREBNJE - Sobotna tekma med domačim Akripolom in dobovskim AFP-jem ni bila le dolenjsko posavski derbi, pač pa je bila zelo pomembna za obe moštvi, saj bi zmaga Dobovčanom omogočila vzpon na drugo mesto ter s tem lepe možnosti za uvrstitev v eno izmed evropskih tekmovanj, Trebanjcem pa zmaga daje lepe možnosti za obstanek v ligi. Odkar je strategijo igre trebanjskih rokometašev prevzel Emir Junuzovič, se je Akripolov napad popolnoma spremenil, predvsem pa sedaj ni več videti brezglavega zaletavanja v nasprotnikovo obrambo, česar smo bili do sedaj vajeni pri celo za slovenski rokomet precej nizkih trebanjskih igralcih. Trebanjski napad je sedaj veliko bolj gibljiv, žoga potuje precej hitreje, kar strelcem omogoča, da skozi prazen prostor lažje pridejo do možnosti za strel. Sprememba v načinu igranja pa je tokrat Trebanjcem prinesla nekoliko presenetljiv uspeh nad do sedaj tretjeuvrščeno Dobovo, ki pa je očitno zabredla v veliko krizo. Trebanjci so z izvrstno obrambo in odličnim vratarjem Torlom dobili tekmo na začetku obeh polčasov, ko Dobovčani nikakor niso mogli doseči DRUGAČNA TAKTIKA, kot smo je bili pri Trebanjcih vajeni do sedaj, se je izplčala in Roman Zarabec je na tak način večkrat prišel do lepe možnosti za dosego zadetka. (Foto: I. Vidmar) v Šport iz Kočevja in Ribnice BREZ HOČEVARJEVE NI ŠLO - Čeprav so domače odbjka-rice obljubljale dobro igro in zmago, so bile Blejčanke boljše (3:0). V prvem in tretjem nizu so bile Kočevke vsaj enakovredne, a so žal popustile v končnici, tako kot na vseh dosedanjih tekmah. Katja Hočevar je bila prijavljena za igro, zaradi poškodbe pa ni mogla pomagati soigralkam, ki so imele precej težav pri sprejemu žoge in organizaciji igre. Tudi tokrat Kočevkam ni šlo v bloku, saj so ravno na mreži zapravile veliko število točk, kar je v bistvu odločilo sobotnega zmagovalca. S 4 točkami je Lik Tilia na šestem mestu, v prihodnjem kolu gostuje v Celju. KONČNO DOBRA IGRA -Uspešnejši so bili odbojkarji Pan Kovinarja, ki so v enajstem kolu druge lige premagali ŠIŠ Šempeter. Prva dva niza so dobili s 15:6, v igri, kije spominjala na lansko prvenstvo, ko so bili Kočevci veliko bolj uspešni kot letos. V tretjem nizu so “počivali”, v četrtem so ponovno zaigrali organizirano in tudi ta niz dobili s 15:6. Kot že rečeno, se je Pan Kovinar močno oddaljil od začrtanega cilja uvrstitve v prvo ligo, saj je ekipa z desetimi točkami na sedmem mestu. V prihodnjem kolu igrajo doma proti Prvačini. USPEŠNI ROKOMETAŠI -Mladinci rokometnega kluba Inles so zmagali tudi na drugem polfinalnem turnrju v Kozini. Njihove “žrtve” so bili vrstniki Jadrana in Kamnika. Thko so si Ribničani pred zadnjim kolom v Kamniku zagotovili nastop v finalu. V Ivančni Gorici je domači klub SVIŠ organiziral turnir, na katerem so nastopili domačini, Kočevje, Mokreč in Prule. Kočevci, drugouvrščena ekipa v tretji ligi, so bili najboljši, saj so premagali vse nasprotnike. ZMAGA SNEŽNIKA - Košarkarji Snežnika so dosegli rekordno zmago, saj so v atraktivni tekmi premagali Vrhniko s 107:77. Trener Dušan Henigman je opozoril igralce na resno in zavzeto igro. V deseti minuti so imeli enajst točk prednosti; do konca polčasa pa so igrali odgovorno, z dolgimi napadi in izdelanimi akcijami so Vrhničanom polnili koš. Tudi tokrat je bil za goste nerešljiva uganka organizator igre Sašo Polovič, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. V drugem polčasu so gledalci uživali v domiselni igri, v kateri sta obe moštvi več pozornosti namenili napadu. Snežnik deli drugo mesto in v prihodnjem kolu gostuje pri ljubljanskemu Parmklatu. INLES JESENSKI PRVAK -Končano je tekitiovanje v drugi rokometni ligi. Rokometaši Inlesa so v zadnjem kolu imeli v gosteh Škofljico in po pričakovanjih zmagali z 29:26. Z igro niso navdušili, saj so ponovno prejeli več kot 20 zadetkov, kar pomeni, da je bila obramba precej šibka. Gostje so se predstavili kot borbena ekipa in so igrali motivirano in odgovorno. Ribničani so vseskozi vodili s 4 do 5 goli razlike, tako da njihova zmaga ni bila vprašljiva. Gledalci so seveda pričakovali bolj zavzeto igro in zmago z več kot desetimi zadetki razlike. Lahko rečemo, da sta to lepo in športno srečanje pokvarila izredno slaba sodnika Tomšič in Vutej, ki nista bila pristranska, ampak sta se enostavno zgubila in sodila na škodo obeh ekip. Ribničani so osvojili prvo mesto (21 točk). Prvenstvo se bo nadeljavalo 27. januar- MILAN GLAVONJIČ zadetka. V prvem polčasu so namreč Trebanjci na začetku povedli s 3:0 in s 6:1, prvi zadetek pa so Dobovčani dosegli šele v 10. minuti srečanja. V nadaljevanju so se gostje na vso moč trudili, da bi izid obrnili v svojo korist, vendar jim je uspelo vodstvo Trebanjcev zmanjšati na en zadetek - 10:9 v 29. minuti in 11:10 ob polčasu. V drugem polčasu se je ponovila zgodba iz prvega. Trebanjci so kot za stavo dosegali zadetke, njihova mreža pa se nikakor ni hotela zatresti in Dobovčani so prvi zadetek v drugem polčasu dosegli šele po 12 minutah igre, ko so domačini vodili že s 16:10 in to z igralcem več na igrišču. Da se je v igri Trebanjcev marsikaj izboljšalo, dokazuje tudi to, da so zadržali prednost celo v kritičnih trenutkih sredi drugega polčasa, ko so imeli na igrišču kar dva igralca manj in so precej uspešno branili ter, čeprav številčno šibkejši, dosegali zadetke in 10 minut pred koncem srečanja vodili z 19:13. Kljub visokemu vodstvu domačinov se Dobovčani niso predali in so v zadnjih minutah srečanja poskušali vsaj izenačiti. Podobno kot v prvem ■ Zadetke za Akripol sovdosegli: Strajnar 1, Počervina 4, Šavrič 3, Vešligaj 8, Zarabec 4 in Dvornik 2; za AFP Dobovo pa: Džapo 1, Mija-činovič 6, Ocvirk 1, Češnovar 1, Glaser 3, Levec 1 in Stojakovič 8. Poleg obeh najboljših strelcev je treba pohvaliti vratarja obeh moštev, Torla od Akripola in Deni* ča od AFP Dobove, obe ekipi pa še za izredno korektno obnašanje do nasprotnikov in soigralcev. Dobovčani so po 10 krogih z 11 točkami s tretjega zdrsnili na četrto mesto, IVebanjci pa so kljub zmagi s šestimi točkami ostali na predzadnjem mestu lestvice prve lige. V soboto, 23. decembra bodo Dobovčani v domači dvorani igrali s Kodeljevim, IVebanjci pa v gosteh s Primorskimi novicami. polčasu so se domačim spet močno približali in slabo minuto pred koncem je bil izid 21:19 za domače, čeprav so imeli na igrišču spet dva igralca manj. Tedaj pa je po hitrem protinapadu ostanka trebanjske ekipe Željko Vešligaj dosegel svoj 8. in Akripolov 22. zadetek in niti celo srečanje odlični Stojakovič z zadetkom v zadnjih sekundah ni mogel preprečiti tretjega slavja v trebanjski dvorani. j. v. skrčila v izbor najboljšega športnika občine Novo mesto, je bila letos medijsko spremljana kot še nikoli do sedaj, zanimivo pa je, da so športni novinarji in neodvisni poznavalci športa, ki jih je v komisijo za izbor športnika leta potrdil tudi svet Agencije za šport Novo mesto, za najboljše izbrala iste športnike kot bralci Dolenjskega lista, ki so svoje glasove razelili tako: ženske: 1. Mateja Udovč 62,2. Jana Vernig 16'moški: 1. Igor Primc 33,2. Gorazd Stangelj 16, 3. Matjaž Retelj 10, 4. Vlatko Petkovič 7,4. Matjaž Vrhovnik 7,6. Bogdan Ravbar 5; športni kolektivi: l. Krka (kolesarstvo) 42, 2. Krka (atletika) 18,3. Krka (namizni tenis) 8,4. Krka Rog (smučanje) 4,5. Krka (košarka) 3, 6. Krka (moška odbojka) 2, 7. TPV (ženska odbojka) 1. Igor Primc, 29-letni metalec diska iz Novega mesta, član AK Krka Novo mesto, je profesor telesne vzgoje na srednji gostinski šoli in že vrsto let član državne reprezentance. Naziv športnika leta si je pridobil predvsem z nastopom na svetovnem prvenstvu, kjer je osvojil 36 mesto, in z zmago na pokalu Evrope Bruno Zauli v Velenju, poleg tega pa je zmagal tudi na četveroboju narodov v Varaždinu; seveda je bil tudi letos državni prvak in zmagovalec atletskega pokala Slovenije. Pravi, da mu naslov športnika leta, čeprav ga ni osvojil prvič, veliko pomeni, predvsem pa mu bo prišel prav, ko bo iskal pokrovitelje za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, ki je njegov prvi cilj za naslednjo sezono. Namerava izboljšati tudi več kot 20 let stari rekord Zdravka Pečarja, z metom preko 62 m pa bi se v Atlanti rad vsaj približal uvrstitvi v finale. Thdi atletinja Mateja Udovč ni bila prvič športnica leta, ta laskavi naslov pa je prvič osvojila že predlani. Tudi letos je bila stalna članica državne reprezentance, postala je državna prvakinja v teku na 3.000 m, zmagala na atletskem pokala Slovenije v teku na 1.500 m, na državnem prvenstvu v krosu pritekla na cilj druga ter zmagala na četveroboju narodov v Varaždinu v teku na 1.500 m. Kljub temu da si kot diplomirana ekonomistka, zaposlena v Krkinih Zdraviliščih, želi uspeti tudi v poklicu, še naprej trdo trenira vsak dan in je izredno motivirana, želi pa si na vseh razdaljah napredovati. Kolesarsko društvo Krka je še vedno daleč najbolje organiziran športni kolektiv v občini, to pa prinaša tudi uspehe na tekmovanjih. Kljub odličnim uvrstitvam na mednarodni ravni pa je direktor kluba Mirko Fifolt najbolj vesel, da so člani po nekaj sušnih letih spet dobili naslov članskega prvaka v cestni vožnji. V naslednjem letu bodo nastopali s precej pomlajeno ekipo, saj bo Bogdan Ravbar, ki je bil za leto 1995 proglašen za najboljšega kolesarja kolesarskega društva Krka, svojo športno pot nadaljeval v ljubljanskem Rogu, kjer meni, da bo imel več možnosti za napredovanje. Ekipo bo zapustil tudi Gorazd Štangelj, ki bo eno leto kolesaril za najboljše italijansko amatersko moštvo Fior ter tako pridobil potrebne izkušnje za prestop med poklicne kolesarje. Na štartni črti ne bomo videli več Srečka Glivarja, ki je tekmovalno kolo postavil v kot in poslal trener Krkine članske vrste, ki se bo morala opreti predvsem na mlade - Murna, Filipa, Derganca, Finka, Mervarja. Se vedno pa bo nastopal tudi izkušeni Sandi Papež, ki se na novo sezono pripravlja izjemno resno in še ne misli svojega mesta med najboljšimi slovenskimi kolesarji odstopiti komu drugemu. Prireditev, ki jo je vodil Sašo Hribar in na kateri je pel nekdanji pevec skupine Pop design Vili Resnik brez spremljevalne skupine, si je ogledalo okoli 1.200 ljubiteljev športa. Z modno revijo so se predstavile manekenke Slavka Malnarja, precej pozornosti pa je vzbudila tudi najboljša slovenska športnica Brigita Bukovec. Zaslužena priznanja so na prireditvi dobili tudi vsi športniki novomeške občine, ki so letos nastopali v državnih reprezentancah ali osvojili medalje na državnih prvenstvih, Bloudkova priznanja za delo v Rafting klub GIMPEX Straža # se zahvaljuje vsem sponzofjem za pomoč v letu 1995 in jim želi v prihajajočem letu obilo poslovnih uspehov. Zahvala gre podjetjem: GIMPEX, CEE Ljubljana, C&G Ljubljana, C.E.L., KRKA, ADRIATIC Novo mesto, NOVOLES, VAŠ KANAL OPTIKA VVACHTER, APLICOM, KAVKA, PINUS in SROBOTNlK- Krčani so klonili v Litiji Inženiring Šarbek premagal Krško z 31:27 - Krčani s° tako zaplavali v nevarne vode boja za obstanek LITIJA - Prvoligaška rokometna tekma med domačim Inženiringom Šarbkom in Krškim je bila pravi derbi sredine prvenstvene lestvice in ob srečanju med Akripolom in AFP Dobovo še drugi dolenjsko-posavski derbi, ki je odločal o tem, katero izmed obeh moštev bo v nadaljevanju prvenstva trdno zasedalo sredino lestvice in katero se bo nevarno približalo boju za obstanek. Srečanje je bilo polno preobratov. Na začetku se domačini, ki so stopili na parket brez krilnih igralcev Verbajsa in Kogovška, nikakor niso znašli in Krčani so povedli s 4:1. Čeprav so nekaj kasneje domačini izenačili na Interier blesti, Krki spodrsnilo Košarkarji krškega Interierja so zmagali še osmič zapored in še povečali prednost pred zasledovalci - Novomeščanom je spodrsnilo v Ljubljani z Ilirijo KRŠKO, NOVO MESTO - Glede na zadnje neslavne podvige košarkarjev ljubljanskega Smelta Olimpije in osmo zaporedno zmago krškega Interierja niti ni nerealno pričakovati, da Krčani ne bi mogli Ljubljančanom odvzeti naslova državnega prvaka, o čemer pa bodo odločale medsebojne tekme v finalu končnice, če se bosta obe moštvi tja uvrstili. Za sedaj kaže, da bi moralo biti tako, saj imata po 14 krogih že tri zmage naskoka pred zasledovalci. Novomeščani so v Ljubljani presenetljivo izgubili z Ilirijo in tako s prvega zdrsnili na 3. mesto. Interier je zmagoviti niz, čeprav tokrat brez poškodovanega Maria Kraljeviča, nadaljeval tudi v soboto JAKOPIN JAPEC NOCOJ V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Doktor medicinskih znanosti in nekdanji profesor na ljubljanski medicinski fakulteti Jakopin Japec, ki se je pred leti popolnoma posvetil načrtovanju jadrnic, bo nocoj ob sedmih predaval v sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Novem mestu. Japec bo namreč gost srečanja novomeških jadralcev, na katerem sc bodo pogovarjali o jadrnicah in jadranju in na katerega vabijo tudi ostale meščane. v Domžalah, kjer so si Krčani že v prvem polčasu priigrali prednost 13 točk (49:36). Na začetku drugega polčasa so Posavci po svoji stari slabi navadi popustili, tako da so jih domačini celo prehiteli in vodili z 59:56, potem pa je najboljši strelec srečanja Ivo Nakič z dvema trojkama stvari hitro postavil na svoje mesto in Interier je zasluženo zmagal z 89:81. Točke za Interier so dosegli: Zatu-roski 4, Krajcar 8, McDonald 27, Nakič 30, Ademi 5 in Kralj 15, pri Domžalčanih pa sta bila najuspešnejša strelca Kovačič z 21 in Trifunovič z 20 točkami Košarkarjem Novega mesta v Ljubljani ni uspelo premagati Ilirije, moštva iz sredine lestvice, saj so igrali slabo, kot letos še ne. Predvsem so zatajili strelci, pa tudi pod košem so Novomeščani precej nižjim Ljubljančanom dovolili, da so jih nadigrali, zato so zasluženo izgubili dragoceni točki. Po prvem polčasu je Ilirija vodila z 41:35, na koncu pa je bil izid 88:83. Največ točk za Krko sta dosegla Primož Samar in Simon Petrov (,7>- I.V FIS TEKME NOVO MESTO - Člani smučarskega društva Rog Novo mesto bodo na smučarskem poligonu v Kranjski Gori pripravili tri tekme za FIS točke v veleslalomu. 27. in 28. se bodo moški, med njimi tudi vsi najboljši slovenski tekmovalci, pomerili v veleslalomu, veleslalomskio tekmo za ženske pa bodo pripravili 10. januarja. Vse tri tekme bodo štele za veliko nagrado Krke. Novomeški smučarski delavci so želeli tekmovanja pripraviti na Gačah, kjer pa proge niso urejene tako, da bi omogočale nastop več kot 100 smučarjev iz 12 držav. varno Laško, Krško pa bo dom? ^ tekmi z drugouvrščenim Gorenj®^ poskusilo presenetiti in še nj' priključek s sredino lestvice. ZMAGA JAZBINŠKOV# ČRMOŠNJICE - Novomff IZIDI GLASOVANJA komisije f izbor športnika leta so ostali skrivnost vse do trenutka, ko je gostji1 večera Brigita Bukovec odpr'a zapečateno kuverto, v kateri se F skrivalo ime njenega dobrega Pn' jatelja in tovariša iz slovenske atletske reprezentance Igorja Primca. športu so dobili zaslužni športni delavci, proglasili pa so tudi najuspešnejše delovne organizacije na področju športne rekreacije; m®3 moškimi so bili to Pedagogi, med ženskami kmetijska zadruga Krka in v skupnem vrstnem redu Krka, tovarna zdravil. j y ZMAG SO VAJENI - Predsednik kolesarskega društva Krka Jože Peteri1'1 (levo), Mateja Udovč in Igor Primc so vajeni zmag in naslov športnika le[3 oziroma športnega kolektiva leta zanje ni prvi, a kljub temu so bili zaslužen' pokalov zelo veseli. Če se jim bodo načrti za naslednjo sezono izpel"'"’ bodo tudi čez leto dni glavni kandidati za isti naslov. 6:6 in vodili s 7:6, so Posavci 4 mit"1 ( pred koncem prvega polčasa sp® vodili s tremi zadetki, ob odhodu" odmor pa je bil izid izenačen (15: Df Drugi polčas so bolje začeli L". jani, ki so vodili z 18:15, a so Kr®3 v 20 minut pred koncem srečanj11: zadnjič izenačili. V nadaljevanj^, srečanja so se domači rokomet3, spet razigrali, in ko so vodili z n3! večjo prednostjo na srečanju (24:1 /■ je bilo tekme dejansko konec: 0 rambi obeli moštev sta močno P® pustili in zadetki so kar deževali e končnega izida 31:27. - Zadetke za Inženiring Šarbek' dosegli: Papež 8, Bilbija 2, Kogov«®" 2, Dobravec 1, Gradišek 5, Lubej Sotenšek 3 in Privšck 4, za Krško P, Iskra 2, Špende 3, Bogovič 5, UrD3 ^ 5, Dežič 2, Mašič 5 in Cvijič 5. P« '■ krogih je Inženiring Šarbek na lest ^ ci prve slovenske rokometne lig®z-točkami sedmi, Krško pa je s scoi"^ mi točkami zdrsnilo na 10. mesto ima le še točko prednosti pred pr®y zadnjeuvrščenim Akripolom-naslednjem krogu 23. dccemp bodo Lilijani igrali v Celju s P1 f smučarka Jana Jazbinšek iz h®3 n t>® aif .... ... . ;n n®" jošta je junakinja sobotnega m deljskega smučarskega tekmo'’? centralne tekmovalne skupnost’ ^ smučišču Rog Črmošnjice na Jana je med starejšimi pionirk" , zmagala v veleslalomu in bila dr"^ v superveleslalomu, dobro p?. odrezali tudi mladi tekmovalci čarskega društva Krka Rog iz N° p ga mesta. V superveleslalomu j® 3 j med mlajšimi deklicami BaryUjj Vesel 10., med mlajšimi dečki J®. ^ Nejc Drcnik v veleslomu enajst j, Urban Kupec dvanajsti, med st3 širni dečki v isti disciplini pa. jjn Šonc enajsti, Žiga Golob trinajs Andrej Plaznik petnajsti. 1 I I Mladi karateisti so tekmovali v Globokem Tekmovanje pripravilo športno društvo Policist GLOBOKO - Na tekmovanju, ki so ga minulo soboto člani krškega športnega društva Policist pripravili v Globokem, je nastopilo 41 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 6 slovenskih klubov. Med dečki in deklicami do 35 kg je zmagal Marko Šiko-nja iz črnomaljske Ninje, Ivan Sotošek iz domačega Policista pa je bil peti. Med dečki in deklicami do 42 kg je zmagal Peter Stakne iz Gornjega grada nad Črnomaljko Tino Nemanjič in Krčanom Sandijem Lepšino, medtem ko je bil njegov klubski tovariš Davor Kos v kategoriji nad 42 kg peti. Posavci in Belokranjci so dosegli nekaj dobrih uvrstitev tudi v starejši kategorijah. Med kadeti do 45 kg je bil Črnomaljec Simon Tomec drugi, Krčan Primož Fridrih pa četrti; med kadeti do 55 kg je Marko Radovanovič iz krškega Policista zmagal, medtem ko je Policistu v kategoriji kadetov nad 55 kg uspela celo dvojna zmaga - prvi je bil Gorazd Kostev, drugi Klemen Krajnčič, Črnomaljec Pet-rit lzairi pa peti. Med kadetinjami do 62 kg je zmagala Vanja Preskar, Mojca Škof je bila tretja in Maja Hotko peta, vse pa so članice krškega Policista. NA EVROPSKEM POKALU ŠENTJERNEJ - Slovenska reprezentanca v praktičnem streljanju s pištolami velikega kalibra se je 16. in 17. decembra udeležila evropskega pokala “Prvenstvo za jnir” v nemškem Pr. Oldendorfu, izkupiček katerega je namenjen Unicefu. Na prvenstvu, ki so se ga udeležli najboljši strelci Evrope, sta se zelo dobro izkazala tudi Šentjernejčana Ludwig Dvojmoč s četrtim mestom in Samo Jakše, ki je zasedel 6. mesto. Udeležbo na Prvenstvu je omogočila Kobra Mobitel iz Šentjerneja. TOČKA ZA LISCO PTUJ - Rokometaši sevniške Lis-Ce so se z gostovanja na Ptuju vrnili s točko, potem ko so proti tamkajšnjemu moštvu Drave na prvenstveni tekmi 2. slovenske rokometne lige nekaj minut pred koncem tekme še vodili s štirimi zadetki razlike, na koncu pa s precej sreče le še izenačili rezultat na 28:28. Za Sevničane sta bila najučinkovitejša Sečki s 7 in Simončič s 6 zadetki. Zdesetkani TPV vseeno dobro Odbojkarice novomeškega TPV-ja so se brez štirih igralk prve postave dobro upirale vodilni ekipi NOVO MESTO - Kljub temu da so se morale odbojkarice novomeškega TPV-ja z daleč najmočnejšo slovensko žensko odbojkarsko vrsto, Mariborskim Infondom Branikom, v Mariboru zaradi gripe in poškod pomeriti povsem zdesetkane, niso igrale podrejene vloge in mariborski trener Jure Čopi ni imel priložnosti, da bi v igro lahko poslal tudi rezervne igralke. V novomeški vrsti so v Mariboru poleg Jane Vernig, ki bo mavec snela z roke šele po božiču, manjkale še Ivica Pastuchova in Tamara Podolski, ki ju je zdelala gripa, in Mateja Smrke, ki si je poškodovala gleženj. Trener Bojan Vernig je moral na igrišče poslati igralke, ki sicer večino tekem presedijo na klopi, in povsem spremeniti koncept igre. Tako se je morala odlična podajalka Vika Orešina preleviti v drugo napadalko, kot prva podajalka se je po dolgem času spet predstavila Katja Vernig. Ves čas je igrala Eva Zupančič, ki je s servisom iz skoka dosegla tudi 3 ase, na mreži pa je zelo uspešno igrala Nataša Gla- van, medtem ko je morala hitra Rebeka Koncilija nastopati na vseh igralskih mestih. Kdor bi pričakoval, da bo tako oslabljena ekipa le igrača v rokah odličnih Mariborčank, seje tokrat zmotil. Novomeščanke so se predvsem z odličnim servisom pa tudi z dobrim napadom in blokom enakovredno kosale z visokimi domačinkami, šibka točka TPV-ja pa je bil le nemočen sprejem, ki je bil poglavitni vzrok, da so jih predvsem z dobrimi servisi Mariborčanke v drugem nizu pustile na dveh točkah, medtem ko je bila igra v prvem nizu (15:9) in tretjem nizu (15:10) precej bolj enakovredna, čeprav možnosti, da bi Novomeščanke proti Braniku osvojile niz (to letos ni uspelo še nobeni slovenski ekipi), tokrat ni bilo nobene. TPV je po 11 krogih na prvenstveni lestvici prve slovenske lige z 10 točkami peti in ima za četrto-uvrščenim Celjem 4 točke zaostanka. Tekmo 12. kroga z zadn-je-uvrščeno Novo Gorico bodo Novomeščanke odigrale že danes ob 19. uri. I. V. Krkašem kar nekaj pokalov Kolesarji novomeške Krke uspešno nastopali v pokalu Slovenije in kriteriju slovenskih mest OTOČEC - V gradu na Otočcu so v četrtek podelili pokale najuspešnejšim slovenskim kolesarjem, ki so tudi letos tekmovali za pokal Slovenije in kriterij slovenskih mest. V seštevkih obeh tekmovanj so novomeški kolesatji osvojili kopico pokalov in medalj. V pokalu Slovenije, za katerega so štele dirke za veliko nagrado Maribora, Kranja, Krke, Ptuja, pokal Nove Gorice in dirka v Krškem, so Krkini kolesarji med člani dosegli dvojno zmago. Pokal za prvo mesto je prejel Bogdan Ravbar, medaljo za drugo mesto pa Boštjan Mervar, Krka pa je prepričljivo zmagala tudi v ekipnem vrstnem redu. Med starejšimi mladinci je bil Derganc drugi in Krka tudi. V tekmovanju za kriterij slovenskih mest so imeli Novomeščani nekoliko manj uspeha, saj je bil najboljši Krkin član Brane Ugrenovič šele tretji, medtem ko je zmagal Andrej Hauptman (Rog), med ekipami pa je bila Krka prav tako tretja. Med starejšimi mladinci je zmagal Tadej Valjavec iz kranjske Save, Martin Derganc je bil tokrat tretji, Krka pa med ekipami druga. Med mlajšimi mladinci je zmagal Dean Podgornik iz novogoriškega Hita Casinoja, Peter Ribič pa jc bil drugi, medtem ko je bila Krka tretja. Podelitve so se poleg vseh nagrajencev udeležili tudi predstavniki vseh slovenskih kolesarskih klubov, predstavniki reprezentance in slovenske kolesarske zveze. Ob tej priložnosti je predsednik KZS Dušan Janežič predal namestniku generalnega direktorja Krke Slavku Plavcu posebno plaketo, s katero se je zveza zahvalila Krki za veliko podporo, ki jo eno največjih slovenskih podjetij namenja slovenskemu kolesarstvu. . ., PRVA ZMAGA KRMELJČANA KRMELJ - Na 14. tekmovanju za memorial Borisa Debelaka v Krmelju je prvo mesto prvič pripadlo domačemu tekmovalcu. Zmagal je Krmeljčan Aref Begolič nad Sevni-čanom Zvonkom Mesojedcem in Rudijem Prosenikom iz Krmelja. Med ekipami je zmagal šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice nad prvo in drugo ekipo DKŠD Svoboda iz Krmelja. V Ljutomeru je bilo precej bolje Novomeški odbojkarji so po porazu s Kamnikom v Ljutomeru spet igrali, kot znajo - Žužemberčani so v Mariboru proti IGM Hoče prvič v prvenstvu zmagali s 3:0 NOVO MESTO - Novomeška Krka in Ljutomer sta moštvi, ki sta v prejšnjem krogu močno presenetili; Novomeščani so razočarali in izgubili proti zadnjeuvrščenemu Kamniku, Ljutomerčani pa so preinugali drugouvrščeno Olimpijo. Zato je bilo pred srečanjem 11. kroga precej verjetno, da se bodo Novomeščani iz Ljutomeru vrnili praznih rok. Ker je prvi podajalec Krkinega moštva Uroš Goleš odpotoval v Ljutomer precej slaboten zaradi pravkar prebolene gripe, je v začetni postavi na njegovem mestu igral Gregor Mohorčič, k sreči pa si je že povsem opomogel Vlatko Petkovič, ki je tudi tokrat tako kot Bruno Marič igral odlično. Svojo nalogo je povsem dobro izpolnil tudi Jože Povšič, ki pa je tudi že nekoliko v letih in, kot kaže, ne bo več igral tako, kot smo ga bili vajeni pred leti. V prvem nizu Novomeščanom ni šlo in po izidu 15:6 je vse kaza- lo, da se bodo pesimistične napovedi o porazu Krke uresničile, vendar se je v drugem nizu novomeško moštvo lc prebudilo iz zimskega sna in ugnalo domačine s 15:5. V tretjem nizu je pri izidu 10:8 za Ljutomer trener Bojan Jaklič le poslal na igrišče še ne povsem zdravega Uroša Goleša in domačini so dosegli le še eno samo točko. Tudi četrti niz je bil precej izenačen, vendar so bili Novomeščani na koncu le boljši (15:10) in končna zmaga s 3:1 je odšla v Novo mesto. Novomeščani so tako še naprej tretji ne glede na izid v torek vnaprej odigrane tekme 12. kroga z vodilnim Mariborom Marlesom. Pomembno zmago, in to s 3:0 (8, 7, 8), so dosegli tudi Žužemberčani, ki so prvič letos igrali v popolni postavi in v Mariboru premagali do tedaj tretjeuvrščeni IGM Hoče, ki je poleg škofjeloškega Terma Lubnika, s katerim se bodo Suhokranjci pomerili v naslednjem krogu 20. januarja, še edino moštvo, ki bi Zužember-čanom lahko preprečilo napredovanje v višjo ligo. Žužemberčani so v Mariboru odločili tekmo z dobrim servisom, s katerim so Hočane spravili stran od mreže, ter odličnim blokom, s katerim so domačinom povsem onemogočili napad. Po tej zmagi je Žužemberk z 20 točkami na lestvici na drugem mestu z enakim številom točk, kot vodilni Granit Preskrba, pred zasledovalci pa ima sedaj že skoraj neulovljivih 6 točk prednosti. Zanimivo je, da si je tekmo v Mariboru ogledal ali pa je na njej igral vsak dvajseti Zužemberčan, saj je igralce tzudi tokrat spremljal avtobus navijačev. v Že med tednom so Žužemberčani ob odsotnosti Mestnika, Travižana in Kosmine odigrali prvo pokalno srečanje s Črnučami in izgubili s 3:0. Kljub temu menijo, da niso brez možnosti za napredovanje, še posebno, če bodo za povratno srečanje v Žužemberku lahko igrali s popolnim moštvom. Primoran sem obvestiti poslovno in ostalo slovensko javnost, da sem bil primoran v mesecu maju letos preklicati vsa formalna in neformalna pooblastila, ki sem jih kdajkoli dal g. Matjažu TOMLJETU in ge. Tatjani LESJAK. Prav tako imenovana nimata nobene pravice kakorkoli uporabljati moje ime VValter WOLF. Na tej osnovi g. Matjaž TOMLJE in ga. Tatjana LESJAK, ki je bila kot direktorica VValter WOLF-Boutique razrešena 5. julija 1995, ne moreta zastopati in predstavljati družb: VVOMAR INTERNATIONAL, VVALTER WOLF-BOUTIQUE, d.o.o., in SEACREST COMPANY LIMITED. VValter VVOLF v______________________________________________________ E? E3 Za nami je leto velikih izzivov in preiskušenj. Vendar Adriatic stopa v leto 1996 trdnejši kot kdajkoli prej. Prepričani smo, da je v slovenskem zavarovalstvu mogoče še veliko narediti za bkovostnejšo zavarovalno storitev in pestrejšo ponudbo. Zato, da bodo naši dobri zavarovanci dobili od Adriatica vse, kar zahtevajo in pričakujejo od dobre zavarovalnice. Trdno odločeni smo ostati tam, kjer smo-vvrhu slovenskega zavarovalstva. (Ž)b prehodu starega leta v cKovo se zahvaljujemo vsem nosim zavarovancem, občanom in poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje v belimo vesele praznike ter srečno, varno, zdravo in uspesno cHbvo kto 1996. Adriatic zavarovalna družba d.d. Radenska ima tri srca. Eno prihaja iz tisočletnih globin. Drugo mu damo mi v Radenski. Tretje je vaše. Hvala vsem, ki ste z nami in naši! Tudi tistim, ki ste Radenski zaupali svoje certifikate! Naj vam letošnji božični in novoletni prazniki prinesejo še četrto srce. Takšno, ki je polno sreče in razposajenih trenutkov veselja. To srce naj bo skupaj s tremi srci iz Radenske z vami vse leto 1996! u LETO 1 9 9 6! Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9,..”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme bili spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Spomladi novomeška porodnišnica Dol. list št. 50,14. decembra V zvezi s prispevkom v prejšnji številki Dolenjskega lista pod naslovom “Spomladi novomeška porodnišnica’’ avtorja A. B. ugotavljamo, da so v prispevku neresnične navedbe glede odgovornosti za obdržanje roka dokončanja porodnišnice in izbranega novega izvajalca za dokončanje del. Prosimo, da objavite sledeči demanti. “Na rok dokončanja porodnišnice so vplivale razen znanih težav v GIP Pionir tudi potrebne spremembe glede na prilagoditev površine, ki odpade na eno ležišče po novih standardih, ki jih je predpisala država. Zaradi tega je potrebno še projektirati posamezne dele novega objekta porodnišnice. Novi izvajalec del na novi porodnišnici je Pionir Standard, družba za gradnjo in inženiring, d.d., Novo mesto. Celjska Kovinotehna je pri izvajanju te investicije nosilec finančnega inženiringa.” Direktor IVAN ILIJANIČ, iur. “Vroči” telefon v KS Podgrad Dol. list št. 48, 30. novembra V Dolenjskem listu je bil 30. novembra letos objavljen prispevek z gornjim naslovom, ki so ga podpisali ogorčeni krajani KS Podgrad. V njem je veliko posplošenih obtožb in očitkov na račun Telekoma Slovenije, povezanih z gradnjo telefonskih zmogljivosti in omrežja v tej krajevni skupnosti, ki nimajo nobene stvarne osnove. Dejstva so nekoliko drugačna. Nekdanje PTT podjetje Novo mesto, katerega pravni naslednik je danes Telekom Slovenije, je konec leta 1985 s KS Podgrad podpisal sporazum o zgraditvi telefonskega omrežja na tem območju. V akcijo za gradnjo omrežja se jč vključilo devetdeset krajanov, ki so morali po sporazumu sami zbrati nepovratni denar za gradnjo omrežja, medtem ko seje PTT obvezal, da bo zagotovil zadostne zmogljivosti v centrali in telekomunikacijske povezave na medkrajevni oziroma magistralni ravni. Določeno je bilo tudi, da bo PTT prvih 28 telefonov vključil v promet v šestdesetih dneh po dograditvi omrežja, preostalih 62 pa po razširitvi telefonske centrale, ki pokriva to območje. Prvi del tega določila je PTT izpolnil leta 1989, drugi del pa že kot Telekom Slovenije, PE Novo mesto, konec septembra letos, oboje v skladu s sporazumom. V njem ni bilo nikjer zapisano, da mora nekdanji PTT določila sporazuma izpolniti v dveh letih. S spiskom krajanov, vključenih v akcijo, razpolaga krajevna skupnost in po njem smo tudi priključevali nove telefonske priključke. Ker se je v akcijo za gradnjo omrežja vključilo devetdeset krajanov, je razumljivo, daje bilo tudi omrežje projektirano za tolikšno število priključkov. Razumljivo je, da zainteresirani krajani niso bili pripravljeni financirati omrežja z večjo zmogljivostjo oziroma tudi za krajane, ki se v akcijo niso vključili. Kdor se na začetku ni hotel, mogel ali želel vključiti v akcijo, seveda ne more pričakovati, da ga bo krajevna skupnost uvrstila nh spisek za priključitev telefona. Telekom Slovenije seje za predlagani način združevanja nepovratnih sredstev odločil, ker sam ne more zagotoviti dovolj denarja za dograditev telefonskega omrežja v KS Podgrad. Denar krajanov bo, če bo dogovor seveda uspel, namenjen izključno za dograditev omrežja, ne pa tudi za “posodobitev in vzdrževanje omrežja”. Prav tako je zbiranje nepovratnih sredstev s strani krajanov oziroma lokalnih skupnosti bilo in je še vedno v skladu z veljavno zakonodajo, zatorej ne gre za “nezakonito početje”. Oboje nam “ogorčeni krajani” neupravičeno očitajo. Ker bi bila dodatna razširitev omrežja in gradnja pripadajočih telekomunikacijskih zmogljivosti v KS Podgrad za Telekom Slovenije danes predraga in tudi nerentabilna, je edina možnost za dodatne telefonske priključke v ponovnem združevanju (nepovratnega) denarja krajanov, ki telefona še nimajo. Telekom Slovenije, p.o., PE Novo mesto BORIS ZIHERL vodja Službe za odnose z javnostmi Komu mečete pesek v oči? Dol. list št. 47, 23. novembra G. Starešinič, podžupan občine Črnomelj, s svojim člankom, objavljenim v Dolenjskem listu dne 7.12., obvešča javnost, da pisec članka, ki je bil objavljen, dne 23.11.1995 (“Komu mečete pesek v oči”), ne obstaja, moj odgovor na javno vprašanje navedenega pisca pa ocenjuje kot enostransko, zavajajoče in provokatorsko. Ker je g. Starešinič očitno želel opravičiti sebe in usmeriti težo problema na druge (kot daje pomemben pisec in ne vsebina dejanja), javnosti ponovno pojasnjujem, da je g. Starešinič kot podžupan občine Črnomelj sodeloval pri ustanavljanju nove Zveze slovenskih občin brez predhodnega sodelovanja s predstavniki občine Črnomelj in mene osebno, brez mojega sicer potrebnega pooblastila in brez predhodne razprave in sklepanja občinskega sveta, kar vse je v nasprotju z določbami občinskega statuta. Dejanje g. Starešiniča pomeni grobo prekoračenje statutarnih pooblastil in je vsako nadaljnje opravičevanje storjenih dejanj z njegove strani nepotrebno in lahko le zavaja. Zupan ANDREJ FABJAN Enim dovolilnice, druge na vlak! Dol. list št. 50, 14. decembra Preden, gospod Alojz Lukšič, sodite meni, ker sem prisluhnila problemom nekaterih družbenih avtoprevoznikov, se ozrite malo v svoje napadalno pisanje. V podjetjih so me celo posebej opozorili, naj ne uporabljam naziva “družbeni”, ker bi lahko sprožila negativne odzive. Vseeno sem vztrajala pri poimenovanju, ker je to beseda, s katero sem najlažje in najkrajše povedala, o kateri skupini govorim. V eni od izjav je res izraženo tudi zadovoljstvo nad tem, da bodo uvedene licence, vendar brez poudarka, da bo red napravljen samo na račun zasebnih prevoznikov. Tega ste si zraven zamislili sami, da bi lažje natrosili še dva odstavka očitkov na moj račun in, kot sem razbrala, tudi na račun “družbenih” avtoprevoznikov. Po končani privatizaciji se ne bo več mogoče spotikati ob družbeno lastnino, za zdaj pa lahko o njej govorimo ravno tako kot npr. o zasebnih trgovcih ali zasebnih zdravnikih. Upam, da razlik v bodoče ne bo več in da bomo lahko govorili kvečjemu o interesih in problemih velikih, malih ali srednjih prevoznikov. Pisala sem o srednjih, in to izljučno zato, ker so jasno in glasno opozorili na svoje težave. Opozorila posameznikov sem podkrepila še z izjavami nekaterih drugih srednjih podjetij (res v družbeni lasti), velikih in malih prevoznikov pa nisem spraševala, saj po mojih podatkih pri slednjih pomanjkanje dovolilnic ni tako pereče. Na žalost ne razumem, kaj imajo z mojim pisanjem Kardeljeve pogruntavščine in kaj ima s poštenostjo “realna in kruta ekonomija”. Po moje je državna (tudi družbena) lastnina enakovredna zasebni, trenutno pa lahko iz nekaterih vidikov družbena prevozniška podjetja obravnavamo celo prednostno: 1. ker so večja in lahko konkurirajo drugim večjim podjetjem pri poslu in 2. ker anketirana podjetja dajejo delo več sto ljudem. Če bi vsa družbena podjetja, ne le prevozniška) morala že na začetku preobrazbe propasti in odpustiti delavce, potem je vprašanje, koliko novih podjetij bi lahko zaživelo (ne bi bilo kupne moči). V uvodu sem zatrdila, da se zasebni prevozniki in veliki znajdejo po svoje, vendar mi niti na misel ni prišlo, da bi lahko kdo iz prispevka sklepal, da so za delitev dovolilnic in za nepravilnosti pri tem odgovorni zasebni avtoprevozniki. Kritika mojih sogovornikov je bila jasno naperjena proti ministrstvu in državi, kar tudi omenjajo, in tudi sama grožnja s protesti je naperjena proti oblasti. Se to: oceno stroškov prevoza po železnici mi je potrdilo več prevoznikov, enako številko pa sem zasledila tudi v drugih medijih. BREDA DUŠIČ GORNIK, diplomirana novinarka Vroči telefoni Vse več osamljenih in ljubezni željnih ljudi Pred več kot 14 leti se je naša družina vrnila z zadnjega skupnega potovanja po Evropi, in ko sem v PTT novicah pisala o vtisih, je bila zadnja misel ta, kako lepo je pri nas, ko uživamo lepoto in mir. Takrat Slovenija še ni bila zas-vinjana z vročimi telefoni, mamili, mafijo, goljufijo in brezposelnostjo. Ljudje smo živeli človeka vredno življenje. Zakaj naši vodilni pustijo, da se ta packarija širi po deželi in poneumlja ljudi? Ti sreče ne bodo našli na vročih linijah. Ljudje postajajo vse bolj prazni in nesrečni. Sreča je v družinskem življenju, v delu, ljubezni, zdravih in pridnih otrocih. Rada bi povedala, da kvaliteta življenja in zdrava ter osrečujoča spolnost prihajata iz čiste duše in neobremenjene vesti. Če bi spolnost pri Slovencih “štima-la”, se zdravstvo ne bi borilo s tako veliko izgubo. Koliko ljudi je osamljenih in hrepeni, da bi našli sorodno dušo! Koliko ostarelih fantov je na naših kmetijah, ki so dobri, pa vendar zaprti vase, bojijo se posmeha, v svoji notranjosti pa hrepenijo po ljubezni. Vem, ker se mi včasih kakšen od njih zaupa. Na drugi strani pa imamo dekleta, ki so bila prevarana, ponižana in ogoljufana. Trpljenje jih je oplemenitilo in jih naredilo ljubeče in čuteče. Imamo pa tudi ljudi, ki so hudobni in radi obrekujejo, ki vidijo iver v bratovem očesu, bruna v svojem očesu pa ne. Teh ljudi se osamljeni boje. Prav bi bilo, da bi vroči telefoni zazvonili na relacijah teh osamljenih ljudi. In da bi se začele ohceti in to res tiste prave, domače! T1NCA KUHELJ Šentjernej O tempora, o moreš! Nič zato, če dobijo veleposestniki zemljo nazaj. Bodo vsaj dobro gospodarili, in to po slovenskih zakonih. “Modra” beseda na zasedanju Državnega zbora Slovensko se bom naučil govoriti tedaj, ko bom dobil nazaj svojo zemljo. Grof Thurn, bodoči fevdalni gospod na Slovenskem - TV tednik 15.12.1995 Ugledni Slovenci prosijo grofa Windischgraetza, da bi jih priporočil v Vatikanu. TV dnevnik, 16.12.1995 ANNO DOMINI 1573 - 5. februar Uskoški kapetan Jošt Thurn premaga pred Krškim uporne slo-venske in hrvaške kmete, jih pobije in opustoši mesto Krško. Pesnik Anton Aškerc opisuje ta dogodek v pesmi Stava. Jošt Thurn naj bi stavil z grofom Tahijem, da bo Savo obarval rdeče. Takole piše med ostalim Tahiju: Ne budali, ljubi bratec Tahi, ne budali ter se mi ne šali! Nimam v kleti preveč jaz črnine, da bi Savo barval z njoj globoko; tudi češenj nisem kuhal črnih, da bi s sokom Savo bil prečaral, pač pa bil sem v istini na lovu! Nisem streljal zajcev za zabavo, ne volkov, ne srn in ne medvedov, nego kmete puntarske lovil sem, veš, slovenske in hrvaške kmete! Slavno jih pri Krškem sem premagal in Krčane z njimi vred uporne. Vse pobili moji so Uskoki, vse pobili, kar. so jih dobili, vse poklali, ki se jim udali. Kri plebejska tekla je v potokih, tekla v Savo, pa ti jo skalila jo skalila in pordečila... To je bratec vsa umetnost moja! Kdo ve, ali ne bi veliki epik Aškerc danes svoje Stave nadaljeval takole: Vino pije žlahtni grof koroški, dedič dični štajerski in kranjski, vino pije in modruje zboru plemenitih dam postavnih in pa junošem gospodov slavnih: “Čast in slava in hosana naj velja Očetu božjem, ki je kranjske trdoglavce razsvetlil z nebeškim žarom in popeljal jih iz zmote. Zemljo kmetov in kosezov svetli cesar je podelil hrabrim plemičem germanskim in branilcem vere svete. Pol je veka že minilo, kar potomci so tlačanov naše fevde nam pobrali, nehvaležno nas nagnali. Zdaj so končno le spoznali, da prišla je spet pokora, fevde so nazaj nam dali, njim pa žOra et labora!’ Pot v Canosso njim je težka, a bodimo milostljivi, saj za grehe svoje črne, Kranjci bodo se postili! VIVAT! ELJEN! Dame moje, živela gospoda slavna, zopet smo prišli po svoje, takšna je morala davna!” SELANOV SILVO Raka o izgnancih Z nedeljskega zborovanja V nedeljo, 17. decembra, so se množično zbrali na sestanku sio-venski izgnanci iz let 1941-1945 z Rake in okoliških vasi. V nabito polni dvorani osnovne šole na Raki so obravnavali Zakon o žrtvah vojnega nasilja in način, kako uveljaviti pravice po tem zakonu. Najprej bodo morali upravičenci vložiti zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na osnovi potrdila, daje nekdo res žrtev vojnega nasilja, se bodo šele potem lahko uveljavile druge pravice. Zahtevek za ta status se lahko vloži po 1.1.1996 na upravni enoti, kjer ima upravičenec stalno bivališče. K zahtevku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je treba predložiti pismen dokaz ah pa navesti priče. Predstavnica Društva izgnancev Slovenije je še povedala, da bodo tiskani obrazci za vložitev zahtevka za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ki jih bodo vsi zainteresirani lahko dobili pri krajevnih organizacijah DIS. Na zborovanju so obravnavali tudi predlog Zakona o skladu za slačilo vojne odškodnine, ki Je tavi v Državnem predlogu zakona je navedeno, da bi žrtev vojnega nasilja dobila za vsak mesec izgona od 10.000 do 30.000 tolarjev odškodnine za fizično in psihično trpljenje. Za umrle starše v iz- gnanstvu ali koncentracijskem taborišču pa 200.000 tolarjev v enkratnem znesku. ANICA ŽABKAR Upokojenci imamo svojo stranko Z ustanovnega občnega zbora v Novem mestu - Odbor vodi Janez Požar, stranka pa ima začasen sedež v prostorih Društva upokojencev Novo mesto v Čitalniški ulici Novomeški upokojenci inovili Demokratič- so 14. decembra ustanovili I no stranko upokojencev Slovenije (DeSUS) za občino Novo mesto. V sejni dvorani Tilie se je zbralo 116 upokojencev, doslej pa je v stranko pristopilo že prek 200 članov. Na skupščini so sodelovali predsednik DeSUS Jože Glo-bačnik, podpredsednik Janez Železnik in predsednik občinske organizacije DeSUS iz Trebnjega Janez Kovačič. V 2-urnem programu skupščine so se zvrstila vsebinsko-progrant-ska, organizacijska in kadrovska vprašanja. Rdeča nit skozi vso razpravo pa je bila: brez nas in mimo nas se ne sme odločati o naših interesih in pravicah. Stranko smo ustanovili zato, da bomo enakopravno z drugimi političnimi strankami odločali o vseh pomembnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih s posebnim poudarkom na enakopravnem sodelovanju in soodločanju pri sprejemanju in spreminjanju pokojninske zakonodaje. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da nas upokojencev nič ne veže, da bi podprli ali glasovali za katerokoli parlamentarno stranko, saj so vse več ali manj s svojimi odločitvami v parlamentu zoževale in zmanjševale naše že pridobljene pravice in veljavne pokojnine. V tem se Demosova in Drnovškova vlada prav nič ne razlikujeta. ravno ro or- Da bomo lahko enakop soodločali, se moramo dob ganizirati in se takoj začeti pripravljati na volitve v državni zbor, ki bodo prihodnje leto. Čim več upokojencev bo dalo svoj glas za naše kandidate, tem več poslancev bomo imeli v parlamentu. Zato si bomo prizadevali vključiti čim več upokojencev v našo stranko. Tiste, ki se ne bodo hoteli vezati na • DeSUS v občini Novo mesto vodi 11-članski odbor, ki mu predseduje Janez Požar iz Lebanove ulice. Podpredsednici sta Dragica Nenadič in Joža Miklič. Stranka ima začasno sedež v prostorih Društva upokojencev Novo mesto, Čitalniška ulica, kjer se lahko vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure vpišete v stranko in se pogovorite s predstavniki stranke. Vabimo vse upokojence, da se vključijo v stranko. Cim več nas bo, tem močnejši bomo! stranko, pa bomo nagovarjali, naj glasujejo na volitvah za naše kandidate, ki bodo zastopali tudi njihove interese. V občini se bomo organizirali tako, da bomo po krajevnih skupnostih ustanovili krajevne organizacije DeSUS, v mestu pa vzpo- stavili mrežo uličnih poverjenikov. Tako bomo širili mrežo, pridobiva-li nove člane in simpatizerje. Zainteresirani smo za sodelp-vanjc pri vseh vprašanjih razvoja občine. Menimo, da bi bilo dobro, ko bi v bodoči občinski svet izvolili nekaj naših najbolj razgledanih članov, ki bi lahko naše sedanje mlade oblastnike in politike vzgajali v solidarnosti in tolerantnosti, jih navajali na kulturno politično ravnanje ter jih usmerjali k skup: nim ciljem. Tako bi pomagali prl odpravljanju že prehudih stran: karskih razprtij, ki jih tudi v naši občini ne manjka. Tako in podobno je potekala razprava in sklepanje o nalogah naše stranke. Tu smo! Gremo svojo pot, pripravljeni pa smo tudi na enakopravno sodelovanje z drugimi političnimi strankami, kadar gre za uresničevanje programa, k' bo v korist občanov in občine kol CCl0le- MIROSLAV VUTE * • • Laže je vladati sto neumnim kol enemu pametnemu. (Churchill) • Novi vladajoči razred štejt približno tisoč ljudi in ti imamo od osamosvojitve največje koristi-(Mencinger) PREDSTAVITEV PROG R/IMA CRPOV V ŽUŽEMBERKU - Od decembra 1994je na lokaciji KS Žužemberk potekal uvajalni program CRPOV projektno območje, ki ga vodi KS Žužemberk, pa obsega naselja Žužemberk, Stavča vas, Budganja vas, Zafara, Cvibelj, Trebča vas in Prapreče. Gre za široko območje, čeprav je po drugi stani izpuščen na primer Dvor z železarstvom, ki ponuja pomembna zgodovinska izhodišča. Čeprav je območje Suhe Krajine kulturno-zgodovinsko zelo specifično in je bilo delo projektne skupine težko, sodelovali uspešno. Da bi bil projekt CRPOV Žužemberk z okolico čimbolj prepoznaven in drugačen, so s pomočjo učencev OŠ Žužemberk izbrali geslo: “Žužemberk - kjer čas ob Krki teče drugače. ” Tudi sicer so učenci prispevali veliko zanimivih idej. Pridobljena so že prva finančna sredstva za sofinanciranje nekaterih programom kot so: bn• čez Krko pri Stavči vasi, ureditev okolice gradu v Žužemberku, priprava razglednic in gradiva o kraju in okoliških vaseh, obnova sadovnjaka in vinograda pod farno cerkvijo. (Foto: S. Mirtič) APLAVZ NI OBVEZEN Opomin pred tožbo Iz podjetja, ki “skrbi" za moje nekdanje družbeno stanovanje, so mi poslali opomin pred tožbo. Črno na belem je pisalo, da nisem že dva meseca plačal kurjave, komunalnih storitev, skupne elektrike in podobno. Če tega ne bom poravnal, me bodo spravili na sodišče, če pa sem, naj jim pošljem fotokopije dokazila o tem. Pa pika. Pripisali so še, da me lepo pozdravljajo, ter mi zaračunali 300 tolarjev stroškov za opomin. Dopis sem dal med akte, se pravi, vrgel sem ga v koš za odpadke. Se več: niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi si delal stroške z dokazovanjem. Dokaze o plačilu imam v za to določenem predalu. Denarja niti slučajno ne pobiram po cesti. Plačati bi moral za fotokopije, a tudi znamko za na pisemsko ovojnico'bi moral kupiti. K temu je treba prišteti še porabljen čas, ki je zlato, in slino z jezika pa morda še kaj: na primer - odškodnino zaradi vznemirjanja. Od mene, lepo vas prosim, zahtevajo nemogoče. Kot navaden smrtnik naj bi odgovarjal za vsa svoja dejanja, povrhu tega pa še za delo ali nedelo poštne uslužbenke, ki je verjetno odgovorna za to, da moje nakazilo denarja pravočasno in v redu prispe do naslovnika. Nikakor ne mislim obtoževati poštne uslužbenke, ker res ne vem, če je kriva za “opomin pred tožbo”. Morda je kriva uslužbenka (ali uslužbenec) v podjetju, ki mi je poslalo “opomin pred tožbo ", mogoče računalnik, poštna kočija, poštar, polna luna. Elektrikarji se zmeraj zmotijo na moj račun. Telekom se po nenapisanem pravilu zmeraj zmoti na moj račun. In tako dalje in tako naprej. Moj prijatelj Jože ima navado reči: “Komur je sojeno, da bo posek-san, temu hlače same dol padejo. ” Poreče kdo, da sem siten in malenkosten. Le kako ne bi bil, ko pa sem vedno znova nateg- njen' TONI GAŠPERIČ Iz gospodarja na svoji zemlji spet narod hlapcev? Izjava o vračanju nepremičnega premoženja tujcem Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije sc pridružuje zahtevi slovenske javnosti, da se s spremembo Zakona o denacionalizaciji zaustavi in prepreči vračanje gozdov nekdanjim veleposestnikom, potomcem grofov Attemsa, Thurna, Bor-nov, Margherija in drugim, to je potomcem nekdanjih fevdalnih rodbin v Sloveniji in £daj tujim državljanom. Nekateri med njimi so si v težnji, da bi dobili vrnjeno svoje nekdanje premoženje, v zadnjih 'etih preskrbeli slovensko državljanstvo, država pa jim °b izpolnitvi tega zakonskega Pogoja zdaj to premoženje Vrača, kar priča o izdaji vitalnega zgodovinskega interesa slovenskega naroda, da bi iz ‘naroda hlapcev” - v to vlogo s° ga stoletja dolgo potiskali tuji fevdalci - zrasel v gospodarja na svoji zemlji. Slovenci smo z narodnoos-vobodilnim bojem med drugo svetovno vojno pregnali izkoriščevalske tujce z naše zem-je. Upali smo in trdno verje-u> da dokončno, vendar naj bi se zdaj spet vračali in zagospodarili nad slovensko zemljo. Z nepremišljenim vračanjem premoženja, med katerim zavzemajo posebno mesto gozdovi, ki so bili prav nam partizanom največkrat edino zatočišče, Slovenija s tem hudo spodjeda svojo naravno dobrino in se vrača v eas kolonov (v Brdih) in vini-earjev (na Štajerskem). Brez Pomisleka, kakšna usoda nas čaka, če bi imeli slovensko aemljo spet v posesti tujci in Rimskokatoliška cerkev, jim Jo država ob podpori posameznih političnih strank vrača z oporo na zakon o denacionalizaciji. Gre pa za ogromno premoženje in velik del slovenskega ozemlja. Odločno protestiramo proti ravnanju tistih politikov in s^ank, ki omogočajo, odob-.ravajo, oziroma celo podpirajo Podarjanje slovenske zemlje tujcein. S takšnim ravnanjem izničujejo vse trpljenje 'n žrtve borcev in udeležencev bfOB za uresničenje ciljev Narodnoosvobodilnega boja, ?a bi se za vselej znebili tujega gospodarstva, ki nas je tlačilo cela stoletja. Podpiramo pa vse tiste politične stranke, ki se upirajo vračanju Sozdov in veleposestev nekdanjim lastnikom. Udeleženci skupščine Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ! 1°Ž/C/1 KALIŠNIK IN MIIIA '°LŽAN NA DVORU - Najprej je i j. Kulturni dom na Dvoru skrbela 1 * Žužemberk, pred propadom pa N pred nekaj leti rešila dvorska i ^'arna Ergo. Velik del pri popravi . m« so prispevali domači podjet-i k! in obrtniki, tako da so dvorski i ^"urniki uredili notranjost. Z moj-i >> Drgancem so prebelili stene, Pravili in prepleskali okna in vra-f ‘‘ri pomoči sta se izkazali tudi KS emberk in Mesina občina Novo |. črto. Dom je sedaj že primeren za Porabo in Dvorjani v petek, 22. i ^Cem/jra, ob 18. uri vabijo na ' /j koncert. Pot do vašega srca ,0'"' v teh božičnih dneh skušala $'i Jožica Kališnik in Miha Dol-(| Slišati bo mogoče slovenske ^r°dne pesmi, najlepše Avseniko-j priredbi za citre in vokalno L ,stko v šopku Dovžanovih. Na rfcertu bo mogoče kupiti kasete in ^ plošče obeh izvajalcev. (Slavko Načrti kočevskega zdravilišča Z novinarske konference v Kočevju - Možnosti, ki se ponujajo, je treba izkoristiti Minuli teden so snovalci zdravilišča v Kočevju sklicali novinarsko konferenco. Prvič je bilo javno razgrnjeno, kaj vse je bilo že storjeno za začetek dela naravnega zdraviliša v Kočevju. Po zaprtju kočevskega nrc-mogokopa pred več kakor 20 leti je nastalo tudi večje jezero s prvovrstno vodo. Gre za podtalnico in v jezero se ne stekajo odplake. Zemlja okrog jezera ni bila obdelana, ker je spadala v tako imenovano “rudniško polje” in je ostala, lahko bi rekli, deviško čista. Nekdanje podjetje “Oprema” je v bližini jezera zgradilo sodoben gostinski objekt, imenovan Motel Jezero. S stečajem tega podjetja je ostal tudi motel dalj časa prazen in na dveh dražbah ni bil prodan. Letos pa ga je kupil Feliks Urmaš, lastnik podjetja Zatopnik iz Trzina. Rudniško zemljo pa je na dražbi “preminulega” Itasa kupilo podjetje Gramat-Gril iz Gro-suplja. V poslovnem servisu PROM, d.o.o., Kočevje so se odločili, da bodo preverili poslovno idejo o možnostih ustanovitve zdravilišča v Kočevju. Odkrili so, daje Kočevska imela klimatsko zdravilišče že od leta 1933 do odhoda kočevskih Nemcev. Bilo je v Borovcu, pod znano Krempo, kjer obilno rastejo tudi narcise. Zdraviliške objekte so Italijani med roško ofenzivo požgali. V 80-ih letih je bilo že veliko storjenega za odprtje litote-rapevtskega sanatorija ali po domače zeliščnih toplic v Kolpski dolini. Kompas je za la namerrtudi kupil zemljišče med Faro in Vasjo. Ko bi se moralo začeti graditi, je vmes mahnila nevidna roka zaprtega območja Kočevske Reke in ostalo je pri starem. Glavni nosilec zeliščnih toplic je bil znani zdra\ulec zeliščar Ivan Maršič iž Škofljice, kije tudi sedaj znova dal pobudo. Maršiča je takratni tisk proglasil za jugoslovanskega knajpa. Pametni Slovenci so uvideli, da je za družbo velika škoda, če se znanja in sposobnosti našega najbolj znanega ljudskega zdravilca ne bi izkoristilo v korist tistih, ki ga vsak dan iščejo. Program tega zdravilišča je veri- PEVSKI ZBOR PRIPRAVLJEN ZA NASTOPE LOŠKI POTOK - Kulturna suša zadnjih let je utišal tudi MPZ Potočan, kije deloval vse do 1991. leta v sklopu kulturno-umetniške-ga društva Loški Potok. Razni poskusi, da bi zbor zaživel, so propadli iz objektivnih, največkrat pa subjektivnih vzrokov. Mnogo je k temu pripomogel razpad ribniške občinske kulturne zveze oziroma njena samopašnost, ki ni več videla dlje od svojega praga, potrebe drugih pa so se ji zdele nepotrebne. Sele letos je preostanku zboru uspelo sestaviti manjšo skupino, ki jo vodi Ivan Knavs in ki redno vadi, njen prvi nastop pa bo 26. decembra ob predstavitvi potoške-ga glasila “Odmevi”. ŽIVAHEN UTRH® NA SREDNJI ŠOLI V ČRNOMLJU V petek, 8. decembra, so dijaki medse povabili Toneta Pavčka, ki je vse prisotne očaral s svojo umetniško besedo. Kulturno društvo Jasa načrtuje v tem šolskem letu izdajo kaseje o Otonu Zupančiču, dramska skupina pa bo v počastitev 120. obletnice smrti Ivana Cankarja uprizorila nekaj dramatiziranih odlomkov iz pisateljevih del. V zadnjem tednu tega leta bodo dijaki prvih letnikov poslušali koncert za klavir in violončelo, v Ljubljani si bodo ogledali tragedijo Hamlet, v petek pa se jim bo na šoli predstavil Vlado Kreslin. Ta dan bo pred koncertom tudi spektakularni finale šolskega prvenstva v nogometu. Po šolskem prvenstvu v badmintonu in streetballu je športno društvo izpeljalo tudi prvenstvo v nogometu in do finala sc je borbeno prebila tudi ekipa učiteljev. V naslednjih mesecih se bodo v odbojki pomerili fantje in dekleta, sodeloval pa bo tudi ženski del učiteljskega kolektiva. Na šoli smo razpisali tudi tekmovanje za najboljši športni razred. Ko bodo dijaki ustanovili svoj parlament, bo še več možnosti za popestritev obšolskih dejavnosti na šoli. G. V.-M. ficirala posebna strokovna komisija, v kateri so bili pretežno zdravniki, tudi profesorji medicinske fakultete. Med sedanje akterje Naravnega zravilišča so povabili še Toneta Fabjana iz Predstrug, mednarodno priznanega apiterapevta. Pri presojanju zamisli o kočevskem zdravilišču so spoznali, da takega zdravilišča v Sloveniji še nimamo. Po vzoru knajpovih zdravilišč v Nemčiji in Avstriji bi tu zdravili s hladno vodo, čebelnimi zdravili, z glinenimi obkladki, biološko varovalno hrano in sprejemljivimi oblikami duhovne tera-pije. Na vprašanje, kdaj se bo to lahko začeto, je bil odgovor: v kratkem! Začelo bi se v Motelu. Opravljena je bila ustanovna skupščina za ustanovitev gospodarsko interesnega združenja Naravno zdravilišče. Ustanovitelji so lastnik Motela Feliks Urbas, lastnik zemljišča okrog jezera Avgust Gril, Ivan Maršič in Anton Fabjan. S širšega družbenega vidika so si ustanovitelji postavili več pomembnih nalog. Zdravilišče bi združevalo tudi druge alternativne zdravilce. Ti sedaj delajo brez dovoljenj in nadzora uradne medicine. Bolniki, ki iščejo pomoč pri zdravilcih, največkrat ne vedo, kdo bi jim lahko najbolj pomagal. Pri znanih zdravilcih, na primer pri kiropraktiki Ožboltovi v Prczidu, je treba čakati na sprejem po več mesecev. Tako tudi pri bioenergetiku Jusiču na Jasnici. Ob zdravilišču bi se razvijalo poleg zdravstvenega turizma tudi malo gospodarstvo. Pridelovanje in predelava zajamčene biohrane, zdravilnih zelišč, zdravilnih napit- NOVO LETO PRI NUNČIČEVI V KRŠKEM KRŠKO - Pred leti uspešna slovenska učiteljica v Nemčiji Dragica Nunčič iz Krškega ima še vedno vse polno otrok. Sedaj z nič manjšim uspehom uči slovenske otroke nemščine. Zadnjo soboto je povabi-’ la vse te otroke in njihove starše v svoj dom na res prisrčno proslavo novega leta in božiča. Otroci so prisrčno nastopali in peli v nemščini. Ni manjkalo tudi vsakovrstnih dobrot. Velika dnevna soba Nunčičevih je bila ob vseh štirih skupinah nabita do poslednjega kotička. Varovanci gospe Nunčičevc opravljajo izpite na osnovni šoli v Tržišču v sevniški občini, tako da jim ocene lahko vpišejo tudi v spričevalo. Prihajajo iz vseh krajev Posavja. Res edinstvena šola nemščine! A. ŽELEZNIK kov, sadja itd. Osnovni pogoj za pridelovanje zdrave hrane je s pesticidi neomadeževana zemlja. Te zemlje pa je na Kočevskem, še posebno na nekdaj zaprtem območju, dovolj. m. CETINSKI ČISTO MAJHEN CIRKUS NOVO MESTO - Plesno društvo Terpsihora in gledališka igralnica Poprčki želi popestriti prednovoletno vzdušje s premiero vesele in duhovite plesne igrice Čisto majhen cirkus. Premiera bo v sredo, 27. decembra, ob 16.30 v Domu kulture, ponovitev pa bo naslednji dan, 28. decembra, ravno tako ob 16.30 v Domu kulture. ZA VESELI DECEMBER METLIKA - Od petka, 24. novembra, do petka, 15. decembra, so na žiro račun občinske Zveze prijateljev mladine Metlika, številka 52130-678-84260 - za Veseli december 1995, nakazali svoje prispevke: Kolpa, d.d., Metlika; Kmetijska zadruga, Metlika; Združena lista socialnih demokratov, Metlika; TPV Suhor; Trgovina Klemen, Metlika; Slovenska ljudska stranka, Metlika; Novosel, Gradac; Željko Siročič, Metlika; Nikica Strahinič, Metlika; Jadranka Sodec, Metlika; Pletiljstvo Cer-janec, Gradac; Marija in Franc Molek, Gradac; Milka Barbič, Metlika; Društvo upokojencev Suhor; Gostilna Brunskole, Hrast; Jovo Malič, Metlika; Denis Spu-dič, Metlika; Nikola Dragičevič, Metlika. Vsem darovalcem tudi v imenu otrok prisrčna hvala! DEDEK MRAZ ZAČEL Z OBISKI METLIKA - Občinska Zveza prijateljev mladine Metlika je v tem tednu poslala po pošti osebna vabila dedka Mraza na prireditve z obdaritvijo vsem predšolskim otrokom v metliški občini od prvega leta starosti. Dedek Mraz jih bo obiskal danes, 21. decembra, popoldne v Podzemlju in na Suhorju. V torek, 26. decembra, pa bosta dve predstavi dopoldne za otroke iz Metlike in ob 14. uri za otroke iz okolice mesta. Tisti. ki vabila pomotoma niso prejeli, ga lahko še dobijo v pisarni občinske Zveze prijateljev mladine v Ljudski knjižnici (na Pun-gartu). D’KOVAČI PRI SLONU NOVO MESTO - Ansambel D’Kovači bo danes, 21. decembra, ob 20. uri zvečer nastopil Pri slonu. Ljubljanski Ex ponto ’95 Brez odvečnih besed: Ex ponto '95: vsi drugačni, vsi enakopravni, vsi ustvarjalni, tudi Romi V vsesvetovnem letu boja proti rasni nestrpnosti, ki se odraža v akciji ‘‘Vsi drugačni, vsi enakopravni", je prejšnji teden potekal v Ljubljani festival različnosti in tolerance Ex ponto 95. Nosilec projekta ljubljansko Društvo B-51 je kot izhodiščno točko postavilo romsko kulturo, prireditve pa so podprli Zavod za odprlo družbo - Slovenije, ljubljanski ŠOU in Ministrstvo za kulturo RS. . Otvoritev je pripadla gostom iz Beograda. V ponedeljek zvečer v hotelu Lev so se v pogovoru z dr. Levom Kreftom predstavili ustvarjalci Radia B-92, kasneje pa je v klubu B-51 na Gerbičevi odvil glavni del programa: projekcija dokumentarnega filma Stric iz Amerike, otvoritev razstave fotografij Me sem Rom (kjer ste se lahko v zatemnjenem ogledalu prepoznali kot potencialni Rom) in koncert dua Ira Roma ruske romske glasbe. Torek je bil zopet v znamenju razstav; v KUD France Prešeren je bila otvoritev razstave karikatur Franca Jurija in predstavitev stripa Sarajevo Tango avtorja Hermana. Zaključek večera se zgodi na Metelkovi, kjer zagode ciganski duet Zlata jama. Tretji dan festivala se odvije na treh prizoriščih; v plesni dvorani Slovan nastopijo ciganski folker- ji Romano Rai (vpetek navdušijo v novomeški pizzeriji), v Križev-niški cerkvi se zgodi Dogodek v mestu Gogi avtorja Slavka Gruma (v režiji D. Z. Freya), večer pa se zaključi v klubu B-51 s projekcijo dokumentarnega filma Opre Roma avtorja Filipa Robarja-Dorina. Četrtkovi dogodki se pričnejo v Slovenskem mladinskem gledališču s Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija (v režiji Ra-hirna Burhama in izvedbi gledališča Roma Theatre Pralipe iz Skopja, nadaljujejo se v KUD France Prešeren z večerom romske poezije: predstavita sc pesnika Jože Livijcn in-Rajko Šajnovič, vse pa se konča v klubu B-51 z dokumentarnim filmom Evropi z ljubeznijo (avtorica Mirjana Zoranovič iz Tuzle) in koncertom ljubljanske skupine Dicki B. Har-dy. Zadnji dan festivala je glasbeno obar\’an: v veliki dvorani na Gerbičevi velik koncert, kjer nastopijo vrhniški Hic Et Nune, vinkovške Majke in Rupa u zidu iz Tuzle, ki je prva rock skupina iz Bosne (le kako se bo imenovala v bodoče?) ki.je nastopila v Ljubljani po izbruhu vojne. Veliki finiš se zgodi v klubu B-51 s plesnim rajanjem do zgodnjih jutranjih ur. BORIS O. PETKOVIČ DOGODKI V SLIKI IN BESEDI SREČANJE DUŠEVNO PRIZADETIH - Novomeško Društvo za pomoč duševno prizadetim je zadnjo soboto v Srednji tehnični in zdravstveni šoli v Šmihelu pripravilo zelo prisrčno novoletno srečanje, ki sega je udeležilo 230 duševno prizadetih, njihovih svojcev in drugih članov društva. Srečanje so združili še z občnim zborom društva. V kulturnem programu so nastopili varovanci Varstveno delovnega centra, ki deluje kot enota doma starejših občanov. (Foto: A. B.) DEDEK MRAZ VŠENTJERNEJU - V sredo, 13. decembra, je dedek Mraz obiskal in obdaril vrtca Čebelica in Sonček, vsa družinska varstva v občini ter OŠ Šentjernej in Orehovica. V nedeljo, 17. decembra, pa je v obeh krajih obdaril preko 600 predšolskih otrok. Da so bila darila letos nekoliko bogatejša kot prejšnja leta, gre zahvala vsem sponzorjem, Občini Šentjernej, kakor tudi županu Francu Hudoklinu, kije poskrbel za res odlično organizacijo potovanja dedka Mraza po šentjernjeski občini. (Foto: Marijan Hočevar) NOVOLESOV1 UPOKOJENCI - Kljub hudemu sneženju in skoraj neprevoznim cestam se je na novoletnem srečanju Novolesovih upokojencev prejšnjo sredo v restavraciji Tango na Otočcu zbralo več kot 200 nekdanjih Novolesovih delavk in delavcev. Vseh, ki so šli v pokoj iz Novolesa, pa je krepko čez 700. Upokojence je pozdravil direktor Novolesa Zvone Novimi, po kosilu pa je veselje ob glasbi trajalo do večernih ur. (Foto: A. B.) PREDPRAZNIČNI KONCERT “POMLADI” - V nabito polni frančiškanski cerkvi je mešani pevski zbor Pomlad, ki ga vodi Jožica Prus, v soboto, 16. decembra, zvečer pripravi! lep predpraznični koncert, na katerem so zapeli pester izbor domačih in tujih skladb, ki jih ta zbor z vse večjim in vic bolj opaznim uspehom prepeva. Zbor je letos na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel srebrno plaketo in se uvrstil med sedem najboljših slovenskih zborov. Potrdilo zborove kakovosti je tudi načrtovani spomladanski obisk v Vatikanu, kjer bo Pomladi prisluhnil tudi papež Janez Pavel II. BOGAT LOVSKI PLEN - Franc Štrbulc, Janez Zagode, Stane Švajger in Franc Štingel, člani LD Čatež ob Savi, so imeli na božičnem lovu na Kočevskem kar precej lovske sreče. Domov so pripeljali zvrhano prikolico lovine: jelena, košuto, mlado košuto in gamsa. Zadovoljstvo sije z njihovih obrazov. (Foto: M. Vesel) Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21. XII. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM ZIMSKA PRAVLJICA 10.10 DEKLICA Z VŽIGALICAMI 10.25 BATMAN, amer. naniz., 11/32 10.50 STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. serija, 5/13 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 PODOBA PODOBE, ponov. 15.05 SPREOBRNJENEC, ponov. 16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv 17.00 TV DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 18.00 SAMO ZA ŠALO, angl. naniz., 5/7 18.25 UMETNIKI ZA SVET 18.40 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 4. oddaja 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, prenos iz CD 21.10 POGOVOR Z NADŠKOFOM DR. ŠUŠTARJEM 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 22/22 NAČELNIK SCALI, amer. naniz., 20/21 SLOVENIJA 2 9.00 Video strani - 9.25 Veysonna: Veleslalom, 1. tek (ž) -10.05 Kranjska Gora: Veleslalom, 1. tek (m) -12.25 Veleslalom, 2. tek (ž) -13.05 Veleslalom, 2. tek (m) -13.05 Euronevvs -14.50 Tedenski izbor: Samo za šalo, angl. naniz., 4/7 - 15.15 Sova (ponov.): Noro zaljubljena, amer. naniz., 13/22; 15.40 Načelnik Šcali, amer. naniz., 19/21 -16.30 Veleslalom, posnetek (m) - 18.00 Regionalni program -18.45 Znanje za znanje -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Večerni gost - 21.00 Umetniški večer - 22.15 Pisave - 22.45 Molk je zlato, franc, film (ČB) KANALA 7.00 ČNN poroča - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 581. dela amer. nadalj.) -10.00 Sirene -10.50 Unpato (ponov.) -12.00 Novice - 12.20 Video strani -16.00 Novice -16.40 Vreme -17.00 Dance sesion (ponov.) -17.30 Luč svet. lobe (582. del amer. nadalj.) -18.15 Risana serija -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Zgodovina amer. podjetništva - 20.05 Dežurna lekarna (51. del. Špan. hum. naniz.) - 21.05 Plesalke v najem (amer. film) - 22.40 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 23.00 Novice - 23.20 Gost pike na A - 23.55 Video strani PETEK, 22. XII. SLOVENIJA 1 8.15-1.45 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR BOŽIČNA PRAVLJICA 9.20 DETE BOŽJE V JASLIH LEŽI 9.25 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. oddaja, 12/26 9.50 ROKA ROCKA 10.50 PAJČEVINA ŽIVLJENJA, amer. poljudno.-znanstv. oddaja, 1/2 11.45 ZNANJE ZA ZNANJE 12.05 ALIČA 13.00 POROČILA 14.35 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja TV Koper 15.10 BOEMSKO ŽIVLJENJE, ponov, filma 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 17.25 HEATHCLIFF, risana serija, 16/21 18.00 SAMO ZA ŠALO, angl. naniz., 6/7 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 POGLEJ IN ZADENI 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA FRASIER, amer. naniz., 16/22 23.10 NAČELNIK SCALI, amer. naniz., 21/21 0.00 BILLY LAŽNIVEC, angl. film SLOVENIJA 2 9.30 Video strani - 9.50 Kranjska Gora: Slalom, 1. tek (m) -12.00 Učitelj, franc, nadalj., 12/24 - 12.50 Slalom, 2. tek (m) -14.10 Tedenski izbor: Forum; 14.25 Osmi dan; 15.15 Samo za šalo, angl. naniz., 5/7 -15.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (22/22); 16.10 Načelnik Scali, amer. naniz., 20/21 - 17.00 Posnetek slaloma -18.00 Regionalni studio Koper - 18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Spin - 20.05 Smrt Jugoslavije, angl. dok. oddaja, 4/5 - 20.55 Stanley in ženske, angl. nadalj., 3/4 - 21.50 Opus - 22.50 Koncert revije Manager KANALA 7.00 CNN poroča - 8.00 Jutranji program - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 582. dela amer. nadalj.) -10.00 Maručini kristali (ponov.) -10.45 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -16.10 TV prodaja -16.25 Dežurna lekarna (ponov. 51. dela) -17.30 Luč svetlobe (583. del amer. nadalj.) -18.15 Majhen biznis v velikem mestu (ponov.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Zgodovina amer.podjetništva - 20.05 To trapasto življenje (amer. naniz.) - 20.55 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.25 Izbor manekenke leta ’95 - 21.55 Večerja ob osmih (amer. film) -23.00 Novice - 23.40 Gost pike na A - 23.55 Plesalke v najem (ponov. filma) -1.40 CNN poroča SOBOTA, 23. XII. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.30 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.30 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 7.45 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.00 PROZORNI UČITEU, italij. film 8.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 8.55 OGLEJMO Sl!, angl. dok. serija, 10/12 9.20 MALE SIVE CELICE, kviz 10.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.45 ČUDEŽ V VALBYJU, danski film 12.10 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST, ponov. 15.05 TEDENSKI IZBOR: MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.55 PAJČEVINA ŽIVLJENJA, amer. poljud-noznan. oddaja, 2/2 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 6. oddaja 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TURISTIČNA ZVEZA BLED, posnetek 21.05 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 9/13 21.45 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.25 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 16/26 22.50 MOŽ IZPOD NOŽA, angl. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Koncert kvarteta Camerata Slovenica -10.30 Tedenski izbor: Turistična oddaja; 10.45 Samo za šalo, ponov. 6. dela - 11.10 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz., 16/22 -11.40 Načelnik Scali, amer. naniz., 21/21 -12.30 Videošpon -13.15 Euronevvs -15.55 Finalisti 2. slovenskega baletnega tekmovanja -16.25 Slovenski magazin - 16.55 Športna sobota • 18.30 Karaoke -19.30 Dunaj: Božično praznovanje, prenos - 20.45 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, amer. dok. serija, 4/6 - 21.35 Najbolj nori božič (amer. film) - 23.10 Sobotna noč KANALA 7.00 CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 V 80 dneh okoli sveta (risanka) -10.15 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Maručini kristali (ponov.) -11.20 Dance sesion - 12.35 Videostrani-15.45 Devetdeseta (ponov.)-16.10 Splošnapraksa (ponov. 51. dela) -17.10 Vreme -17.15 Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Vreme - 19.05 Risana serija -19.30 Izbor manekenke leta '95 - 20.00 Vreme - 20.05 Splošna praksa (52. del avstral. naniz.) - 21.00 Ulica ribjih konzerv (amer. film) - 23.05 Vreme - 23.10 Večerja ob osmih (ponov. filma) -1.05 Erotični film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9,10 Slavnostni koncet - 9.35 Tedenski izbor: Spin; 10.20 V vrtincu; 11.05 Koncert revije Manager -12.05 Stanley in ženske, ponov.; 12.55 Tupistična zveza Bled -13.45 Za tv kamero -14.00 Božiček (angl. film) -15.45 Koncert ob Nobelovi nagradi za mir -17.35 Poirot Agathe Christie, angl. nadalj., 1/4 -19.20 4 * 4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.10 Abraham, 1. del koprodukcijskega filma - 21.45 Severna obzorja, amer. naniz. - 22.30 Športni pregled - 22.45 Sova: Spletke, franc, nadalj., 3/4; Huda telesna poškodba, angl. nadalj., 1/10 KANALA 7.00 CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet shovv, 16. del -10.30 Magnetoskop (ponov.) - 11.15 Gorski zdravnik (ponov. 13. dela) -12.05 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 12.20 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.05 Unpato (ponov.) -14.20 Video strani -15.40 Šolska košarkasrka liga (ponov.) - 15.25 Živeti danes (ponov.) -16.55 Vreme -17.00 Muppet shovv (ponov.) -17.30 Božična zvezda (mladinski film, 1. del) -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.00 Vreme - 20.05 Gorski zdravnik (zadnji del avstrij. naniz.) - 21.35 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.10 Jeleni z zahoda (8. del amer. nadalj.) - 23.00 Vreme - 23.05 Ulica ribjih konzerv (ponov.) - 1.10 Kraljevska poroka (ponov. filma) PONEDELJEK, 25. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 24.00 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.35 PRAZNIČNI OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH, 1/4 8.50 BOŽ1ČKOVO DARILO 9.00 SREČKO 9.25 BOŽIČNE PESMI 10.00 MAŠA, prenos iz evangelistične cerkve v Ljubljani 11.00 SEVERNA OBZORJA, ponov. 11.55 BOŽIČNA POSLANICA JANEZA PAVLA II. 12.30 PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, risanka 13.00 POROČILA 13.05 SVETA NOČ, ponov. 13.50 ZGUBICA, dansko-šved. film, 1. del 15.15 ABRAHAM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.30 OGLEJMO Sil, angl. dok. serija, 11/12 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz., 12/48 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD., TV IGRICA 19.10 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 8. oddaja 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SLOVENSKA BESEDA NA KOROŠKEM 21.35 POJOČI KOZAK, nizoz. dok. oddaja 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA: . FINA GOSPA, angl. naniz., 8/10 HUDA TELESNA POŠKODBA, angl. naniz., 2/10 SLOVENIJA 2 11.00 Video strani -11.20 Tedenski izbor: Utrip; 11.35 Zrcalo tedna; 11.50 Po domače na božično noč; 12.35 Nedeljskih 60; 13.35 Božični koncert (ponov.) -14.45 Policist s srcem, avstral. naniz. -15.25 Šova: Huda telesna poškodba, angl, nadalj., 1/10 -16.15 Poirot Agathe Christie -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste - 19.00 Božično praznovanje, ponov. - 20.15 Abraham, 2. del - 21.50 Duh velikih jezer, dok. film - 23.15 Brane Rončel izza odra NEDELJA, 24. XII. kanala SLOVENIJA 1 8.15 -1.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 9.45 ČEBELICA MAJA 10.10 SAMO ZA PUNCE, ponov. amer. naniz., 10/13 10.40 NAJBOLJ BOUŠE DARILO, ka-nad. risanka 11.05 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 16/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 OPAZUJMO NARAVO, kan. poljudno-znan. serija, 8/12 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE, ponov. 14.05 BOŽIČ V LONDONU 14.15 BOŽIČ V SINGAPURU 14.25 ZIMA NA EKVATORJU 14.35 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 20/26 15.20 CLARENCE, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.05 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 7. oddaja 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 SVETA NOČ-SLOVENSKE JASLICE 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 BOŽIČNI KONCERT 23.25 LUČ MIRU, dok. oddaja 23.40 POLNOČNICA, prenos iz Postojne 1.00 PO DOMAČE NA BOŽIČNO NOČ 7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 583. dela) -10.00 Žametne vrtnice (ponov.) -10.45 Jeleni zzahoda (ponov. 8. dela) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -12.00 Novice -13.05 Kraljevska poroka (ponov. filma) -14.45 Ponovitev dopoldanskega programa -16.00 Novice -17.30 Luč svetlobe (584. del amer. nadalj.) - 18.15 Siam (ponov.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva - 20.00 Zlata dekleta (17. del. amer. hum. naniz.) - 20.35 Iskreni pogovori (amer. film) - 22.10 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) - 23.05 Gost pike na A - 23.20 Sneg na Kilimandžaru (amer. film) -1.45 CNN poroča TOREK, 26. XII. SLOVENIJA 1 8.15 - 24.00 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 PRAZNIČNI OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH, 2/4 9.00 PAJACEK IN PUNČKA, igrani film 9.30 DREJČEK IN TRIJE MARSOVČ-KI, lutkovna serija, 3/10 9.50 ZGUBICA, 2. del dansko-šved. filma 11.10 TEDENSKI IZBOR ŽE VESTE 11.25 NAJBOLJ NORI BOŽIČ, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOC 15.15 ABRAHAM, 2. del 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SAMO ZA PUNCE, kan. naniz., 11/13 17.40 O PRAZNIKIH: BOŽIČ 18.00 SAMO ZA ŠALO, angl. naniz., 7/7 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UČITEU, franc, nadalj., 13/24 21.00 OSMI DAN 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 12/20 HUDA TELESNA POŠKODBA, angl. nadalj., 3/10 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.40 Tedenski izbor: Simpsonovi, amer. naniz., 12/48 -15.05 Sova (ponov.): Fina gospa, angl. naniz., 8/10; 15.35 Huda telesnajioškodba, angl. nadalj., 2/10 -16.30 Balet -18.00 Športnik leta, prenos -19.00 lz življenja za življenje -19.30 Videošpon - 20.20 Svet, ki se spreminja, amer. dok. oddaja - 21.10 Roka rocka - 22.25 Ko zaprem oči, slovenski film - 0.30 Svet poroča KANALA 7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 584. dela amer. nadalj.) - 9.55 Novice -10.00 To trapastoživljenje (ponov.) -10.50 Devetdeseta (ponov. oddaje o stilu) -11.25 Videostrani -16.00 Novice -16.45 Rodeo (ponov.) -17.30 Luč svetlobe (585. del amer. nadalj.) -18.15 Risana serija -19.00 Pika na A -19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva - 20.05 Hermanova glava (17. del. amer. naniz.) - 20.35 Financiranje umetnosti (iz serije Po Vel. Brit.) - 21.05 Karma (oddaja na meji) - 22.15 Državnik novega kova (18. del angl. naniz.) - 22.45 Gost pike na A (ponov.) - 23.00 Novice - 23.30 Video strani SREDA, 27. XII. SLOVENIJA 1 7.45-0.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 PRAZNIČNI OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH, 3/4 8.40 JUNAKI PETEGA RAZREDA. 1/3 9.15 RISANKA 9.40 JOŠ IN JAKA, musical 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 SMRT' JUGOSLAVIJE, angl. dok. serija, 4/5 11.35 IZ Ž1VUENJA ZA Z1VUENJE 12.00 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 9/13 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 15.50 OPUS, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POD KLOBUKOM 18.00 SORODNE DUŠE, angl. naniz., 1/3 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 10. oddaja 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 BONBONIERA, tv film 21.05 PROTEUS, franc.-slov. koprodukcija 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 14/22 HUDA TELESNA POŠKODBA, angl. nadalj., 4/10 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs - 15.45 Zgodbe iz školjke -16.15 Tedenski izbor: Samo za šalo, angl. naniz., 7/7 -16.40 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz., 12/20; 17.05 Huda telesna poškodba, angl. nadalj., 3/10 - 18.00 RPL - studio Luvvigana -18.45 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija, 6/13 -19.15 V vrtincu - 20.05 Večerni gost - 21.05 Svet na zaslonu - 21.55 Božična zvezda, angl. dok. oddaja - 22.45 Portret balerine KANALA 7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 585. dela) -10.00 Karma (ponov.) -11.10 Financiranje umetnosti (ponov.) -11.55 Video strani -16.00 Novice - 17.10 Vreme -17.30 Luč svetlobe (586. del) - 18.15 Državnik novega kova (ponov. 16. dela) - 19.00 Pika na A -19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva - 20.00 Sirene (16. del amer. naniz.) - 20.55 Replib (kontaktno-konf. oddaja) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Gost pike na A - 22.45 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.00 Novice - 23.30 Video strani fr UOU r-l JSKtr H BELE KRAJINI. STU ■ 10 J( »3.0 MUZ Razpis regresov za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij V skladu z odlokom o proračunu Mestne občine Novo mesto (UL RS — /95) in Programom ohranjanja in razvoja kmetijstva (sklep župana št. 063-95/11 z dne 17. 6.1995) Mestna občina Novo mesto razpisuje regresiranje za šolsko leto 1995/96 za učence kmetijskih usmeritev. 1. Pogoji za pridobitev regresa so: — prosilec ima stalno prebivališče v mestni občini Novo mesto, — je državljan Republike Slovenije, — da je prosilec predviden prevzemnik kmetije (izjava). 2. Prednost pri dodelitvi regresa bodo imeli: — prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti, — prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. 3. Prošnji za regresiranje morajo prosilci predložiti še: — kopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o katastrskem dohodku, — potrdilo o tem, ali prejemajo štipendijo in koliko. 4. Razpis traja 7 dni po dnevu objave v Dolenjskem listu-Vloge pošljite na naslov: Mestna občina Novo mesto, Seialova cesta 1, 68000 Novo mesto, s pripisom ZA NASLEDNIKE KMETIJ. 5. Vloge, ki ne bodo imele vseh potrebnih dokazil, ne bomo upoštevali. ___ MUZIKANTA - Peter Moravec (na sliki desno) iz Gabrja in Jaka j Vavte vasi s harmoniko zlahka spravita ljudi v dobro voljo, saj se<* , spoznata na ta inštrument. Jaka trenutno nosi tudi naslov prvaka IN J ske s tekmovanja harmonikarjev na Ratežu. Na sliki: s svojo 8^as\i, razvedrila pred časom tudi zbrane krvodajalce v Gabrju. (Foto: L■ Nt I I »S« j ii ut H X. NA GORJANCE S FANTI Z VSEH VETROV- Te dni je pri Zaloki \ set in plošč RTV Slovenija izšla nova kaseta priljubljenega ansambla' p,' z vseh vetrov. Kaseta, ki ji bo kmalu po novem letu sledila še z£°iCaj, nosi naslov Na Gorjance. Na njej je 12 novih pesmi tena ansara^p vokalnih in 3 instrumentalne. Fantje z vseh vetrov so skupaj že lb W ■ j(lj čas gojijo isto zvrst glasbe - večglasno fantovsko petje, instrumenta (A pa sestavljajo diatonična harmonika, kitara ter bas kitara. Zadnja je že njihova osma, avtorji glasbe in tekstov so v glavnem člani pri nastajanju in dokončni podobi njihovih pesmi pa vedno sodelap .p 7 članov ansambla. "V teh letih smo posneli 8 kaset, 5 plošč, od teftjjfl z gošč Alko, ena pa je, kot rečeno, že posneta in bo izšla v začetku pr‘.. Jf njega leta; posneli pa smo tudi videokaseto. Na kasetah in plošča naših skladb in marsikatera naša pesem je že ponarodela, ” prav‘ I ansambla Frenk Kramer. DESERT Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dol^j, skega lista dodelil nagrado Albinci Nosan iz Ribnice. NagrajenkicC tamo! (ii Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, J teden takšna: 1 (5) Sreča - ANS. MESEČNIKI 2(1) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA 3 (3) Polka Vrisk - ANS. VRISK 4 (7) Čestitke in pozdravi - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 5 (2) Na plesu - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 4, (10) Tam, kjer je najin dom - KVINTET SAVA Z JELKO 7 (-) Na božič nihče sam - ANS. NAGELJ 8 (4) Napitnica - SLOVENSKI MUZIKANTJE 9 (6) Postal sem očka - SLOVENSKI KVINTET 10 (9) Vračam se tja, kjer sem doma - ANS. KRIM Predlog za prihodnji teden: Snežni valček - ANS. RUBIN » H'---------------------------------------------- KUPON ŠT. 51 Glasujem za:_____________________________________ Moj naslov: ___________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 68000 Novo nib $ t m MAN/* turistična. agencija. ^ Naj bo leto 1996 prijetno in srečno, naj bo vaše, naj bo tako, kot si ga želite! Z iskrenimi željami turistična agencija * * HANA* ‘Vsem svojim pacientom žetim prijazen 6ozič ter srečno in uspešno prihajajoče Četo 1996! Privatni zobozdravnik^ dr. Siniša J(uCaševič *+* MONTLES BOŽIČNIK iz Sevnice vošči svojim strankam in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto, z željo, da ostanejo zvesti in zadovoljni tudi v letu 1996! $ Vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov v novem letu 1996 komunala vam želi $ Trebnje d.o.o. Komunala Trebnje Vsem občanom občine Brežice želim vesel božič * in srečno novo leto 1996! Jože Avšič župan občine Brežice GOSTILNA IN TRGOVINA t “KOLESAR” * Sušice pri Dolenjskih Toplicah vošči gostom in poslovnim partnerjem blagoslovljene božične praznike * in srečno 1996! ^ Sip* Vabimo vas, da pri nas preživite najdaljšo noč z ansamblom “Labod”, cena je ugodna. Rezervacije po telefonu 068/65-003. $ Vabljeni! \\isre„ . ** . »©HTSCMt® na Novem trgu ter cšCČp/id- na Prešernovem trgu v Novem mestu Želijo strankam in sodelavcem vesel božič in srečno 1996. leto! Okrepčevalnica s|s AS v tehnični bazi AMZ na Otočcu $ vošči vesel božič in želi obilo uspehov v 1996. letu strankam in poslovnim sodelavcem! 9 L UKV 4atiU-mm mst DO LADE BREZ DENARJA Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila. Tel. 068/24-612 Vesel božič in srečno v letu 1996! TERACO, d.o.o. Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa. •fr (068)26-749 Srečno in uspešno 1996 ter vesele božične praznike! CREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kolofonijo na ljubljanski tržnici. V novoodprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popust za trgovine! Pridite in se prepričajte! Črevarstvo MAJER, Goričica 1 ti pri Ihanu 61230 Domžale Tel./fax: 061/722-263 Naj bo veselo, srečno, prijazno in uspešno 1996. leto! Prihaja čas, v katerem vam želimo družinskega miru, ljubezni, razumevanja, upanja, veselja in upamo, da ga boste v tem duhu tudi preživeli. Ob doživljanju čudovite skrivnosti božične noči pa obilo radosti in blagoslova in kar največ zdravja, uspehov in sreče v letu, ki nam prihaja naproti. $ SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI $£« Občinski odbor Krško Vsem, ki nas vsak četrtek jemljete v roke, še posebej pa poslovnim partnerjem, strankam in agencijam kličemo prijazne božične in novoletne praznike! & Oglasna služba Dolenjskega lista Montaža in servis oljnih in plinskih gorilnikov 'DRENOVEC,,p.* Novo mesto Marjana Kozinc 1 telefon: (068) 22-955 jL+Jc *±Jr Strankam in poslovnim sodelavcem voščimo vesel božič in srečno 1996! Poslovnim partnerjem, . strankam, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike ter srečno in mirno novo leto 1996 Trgovina “POLONA” Dol. Mokro polje 5 A 68310 Šentjernej Tel./fax: 068/81-122 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel P.E. NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 Naj bo veselo, srečno, prijazno in uspešno 1996. leto! NE ZAMUDITE IZREDNE PONUDBE VOZIL ŠKODA V DECEMBRU Z BOŽIČNO-NOVOLETNIM PRESENEČENJEM! Najugodnejši kreditni pogoji za nakup ŠKODE v Sloveniji! Na zalogi Uidi rabljeni avtomobili: Fiat tempra, Citroen ZX, Fiat tipo 1,4, Škoda favorit * *> * NOVOTEHM Pokličite avto salona: Novo mesto, tel. (068) 322-006 Trebnje, tel. (068) 44-025 .-i'wT«T y»~oT Z&otvvizd ^ pričakovanju novega leta se poslovnim partnerjem in kupcem zahvaljujemo za zaupanje Pr ^ ter jim želimo prijazen božič izpušne cev« jn obi|o sreče v prihajajočem letu 1996! Novo Ob potoku 10, tel066. 322 278 Najboljši najboljšim veliko najboljšega! I? KRKk KRKA, tovarna zdravil, p.o. NOVO MESTO V Službi za informacijske tehnologije in telekomunikacije v Novem mestu potrebujemo SODELAVCA za delo na področju razvoja računalniških rešitev Od bodočega sodelavca pričakujemo: zaključeno VII. stopnjo ustrezne izobrazbe, znanje programiranja, poznavanje baz podatkov (Client server tehnologije), izkušnje v delu na Open VMS-OS računalniški mreži, uporabo razvojnih orodij (ČASE, GUI...). Vse, ki izpolnjujete navedene pogoje, vabimo, da oddate svojo pisno ponudbo v roku 8 dni v kadrovski službi KRKE, tovarne zdravil v Novem mestu, Šmarješka cesta 6, kjer dobite tudi ostale informacije. SGP POSAVJE SEVNICA, p.o. Trg Svobode 11, SEVNICA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 diplomirani gradbeni inženir 1 gradbeni inženir 1 gradbeni tehnik 3 gradbeni delovodje 15 NK delavcev 6 PU zidarjev 4 PU tesarji 20 KV zidarjev 15 KV tesarjev 5 KV železokrivcev Delovno razmerje s kandidati bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Dodatne informacije glede osebnih dohodkov in pogojev za zasedbo delovnega mesta dobite v kadrovski službi, tel. (0608)41 -615. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: SGP POSAVJE SEVNICA, Trg Svobode 11, 68290 SEVNICA. PETROL Trgovina, r.o. Dunajska cesta 50 LJUBLJANA ODDA 1. skladiščne prostore z dvema pisarnama, manjšo kuhinjo, sanitarijami in odpadajočimi stranskimi prostori, v skupni izmeri 293,5 m2, v Kočevju; LEGA: poslovni prostori so na Ljubljanski cesti 39 v Kočevju 2. opremljene poslovne prostore za opravljanje trgovinske dejavnosti, v skupni izmeri 106 m2, v Novem mestu; LEGA: poslovni prostori se nahajajo v poslovno stanovanjskem kompleksu »Plava laguna« na Cesti herojev 46 v Novem mestu Navedene poslovne prostore bomo oddali za določen čas, pet let, z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe z opisom vaše poslovne dejavnosti pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov s pripisom »za OE Sistem in cene«. ♦ PETROL DOLENJSKI LIST IHH3S RAČKA Novo mesto Rozmanova 34 tel. 321-3SS. <[6KRKKZDRAVIUŠČI\ 7.DR AVTI TŠČF. STRT INTAN 3 DNEVNI SlLVESTERSKI PAKET 3 polni penzioni (namestitev v dvoposteljnih sobah v bungalovih) • silvesterska večerja in silvestrovanje • novoletni ples • kopanje v zapretem bazenu • izlet v Piran in Portorož • programi za otroke 27.700 SlT/osebo Informacije in rezervacije: 066 474 100 C^jebno 36'/ 4 SUZUKI PRODAJA * SERVIS * REZERVNI DEU A VTOSERVIS MURN Resslova 4, 68000 Novo mesto Tel./fax: 068/24-791 * * * # Naj bo veselo, srečno, prijazno in uspešno 1996. leto! SKB BANKA D.D. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996 ŽELIMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM. Dovolite še, da vas spomnimo, da si lahko za uveljavitev davčnih olajšav pravočasno priskrbite vrednostne papirje v vam najbližji enoti SKB banke, d.d. SKB BANKA, d.d., LJUBLJANA PE Novo mesto, PE Kočevje in PE Krško VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po tr 068/323-610 ali 0609/623-116 poceni objavo v DOLENJSKEM LISTU VVEBASTO - EBERSPACHER TAVRIA - najcen^jši avto! Rent a car Vojko Oklešen, s.p. Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: 0MNIA TRADE, s.p.. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 » 061/159-76-08 V času decembrskega novoletnega popusta že za 8.590 DEM do registracije. S kreditom brez pologa in mesečnim obrokom 17.000 SIT je dosegljiv skoraj vsakomur. Pohitite, da zaloga ne poide! Inf.: PIŽEM, d.o.o. » (061) 16-12-164 Od 8. do 14. ure, ». 068/ 323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474 Prispevki za Veseli december Od 11. do .16. decembra so za Veseli december prispevali: Tone Kregel, s.p., Mirna Peč, 2.000 tolarjev; Osnovna šola Brusnice 20.000; Slavko Pavlin, s.p., Otočec, 5.000; Drenovec, s.p., Novo mesto, 2.000; Matisa, MM, Ratež, 2.500; Tone Vesel, s.p., Novo mesto, 5.000; Energy, d.o.o., Novo mesto, 8.000; Krajevna skupnost Stopiče 25.000; Območna obrtna zbornica Novo mesto 200.000; Slavka Južnič, s.p., Novo mesto, 4.000; Marjan Konte, s.p., Hinje, 2.000; MS tehnika, Straža, 2.000; Stanko Petretič, s.p., Novo mesto, 2.000; Jožica Vidmar-Verčck, s.p., Cegelnica, 1.500; Okrepčevalnica pri Cvetki 1.500; Andrej Žibert, s.p., Novo mesto, 2.000; Slavko Kos, s.p., Novo mesto, 2.000; Darko Kos, srn., Novo mesto, 2.000; KET - Ernest Bevc, s.p., Novo mesto, 8.000; Domen Zorko, s.p., Družinska vas, 3.000; Krka - Novoterm, Novo mesto, 80.000; Obrtna zadruga Hrast 9.500; AL - TVansport, Mali Slat-nik, 5.000; Anton Zupančič, s.p., Straža, 3.500; Gostilna Špolar, Mirna Peč, 2.000; Jože Stibrič, s.p., Novo mesto, 2.000; Jože Papež, s.p., Novo mesto, 4.000; Termotehnika, p.o., Novo mesto, 20.000; Amalija Klobučar, s.p., Uršna sela, 2.000; Elektromehanska Tbrk (sinova), Otočec, 10.000; Crkoslikarstvo Gvido, Novo mesto, 5.000, Dom starejših občanov, Novo mesto, 30.000. Po 1.000 tolarjev so prispevali: Majda Saje, s.p., Mirna Peč; Dušan Stupar, s.p., Novo mesto; Suzana Pešič, s.p., Novo mesto; Branka Markelj, s.p., Novo mesto; Matija Wachter, s.p., Novo mesto; Marija Kasteli, s.p., Novo mesto; Ljudmila Gorenc, s.p., Novo mesto; Natalija Klobučar, s.p., Straža; Kata Stoičevič, s.p., Novo mesto; Janez Stangelj, s.p., Novo mesto; Janez Gazvoda, s.p., Podgrad. Po 500 tolarjev so prispevali: Franc Novak, s.p., Dol. Sušice; Bojan Osolnik, s.p., Straža; Janko Pintarič, s.p., Novo mesto; Barbara Rodič, s.p., Novo mesto. Iz občine Šentjernej so darovali: Franc Gorenc, s.p., COŽ, 1.000 tolarjev; Ludvik Veselko, s.p., Ost- rog, 5.000; Silva Strajnar, s.p., Vrh, 1.000; Jože Mesojedec, s.p., 1.500; Stanko Hosta, s.p., Seia, 1.000; Jože Pavlič, s.p., Dol. Stara vas, 500; Bojan Kovačič, s.p., Gorenje Vrhpolje, 1.000; Boris Kovačič, s.p., Gorenje Vrhpolje, 1.000; Aleš Kranjc, s.p., COŽ, 2.000; Martin Stanič, s.p., 10.000; Branko Kotar, s.p., 1.000; Silvija Goršin, s.p., Dolenje Gradišče, 3.000; Darko Golob, s.p., 3.000; Dekorplast, d.o.o., 3.000; Anica Sluga, s.p., Dolenja Brezovica, 1.000; Blaž Bambič, s.p., 1.000; Jožko Jakše, s.p., 1.000; Angelca Žabkar, s.p., Kotarjeva, 1.000; Martina Tršinar, s.p., Groblje, 2.000; Tomaž Janževič, s.p., 1.500; Stanka Turk, Vrh, 1.500; Zvonka Bratkovič, s.p., Gorenja Brezovica, 2.500; Mirko Košak, s.p., 1.500; Franc Topolovec, s.p., Vrh, 1.500; Martina Turk, s.p., Gorenje Mokro Polje, 1.000; Zarja, d.o.o., Sela, 1.000; Quercus, d.o.o., Šmal-čja vas, 1.000; Slavko Pavšelj, s.p., Dobravica, 2.000; Ivan Škedelj-Močivnik, s.p., COŽ, 10.000; Stanislav Gorenc, s.p., Trubarjeva, 800; Vilma Fabjan, s.p., COŽ, 2.000; Majda Pavlin, s.p., 10.000; Jože Lindič, Ilirska cesta, 800; Tone Simončič, s.p., 1.000; Hipot - HYB, d.o.o., 30.000; Hipot, d.o.o., 1.500; Iztok Jerele, s.p., Grbe, 5.000; Slavko Kušljan, s.p., 1.000; Marko Premru, s.p., Gruča, 1.000; Marija Žmavčič, s.p., Šentjernej, 1.500; Karl Grubar, s.p., Dobravica, 1.500; Lidija Jenško-vec, s.p., Šentjernej, 2.000; Tomaž Lampe, s.p., Šentjernej, 3.000; Jože Vodopivec, s.p., Brezje, 1.000; Gašper Majzelj, s.p., Šentjernej, 3.000; Emil Cimerman, s.p., Dobravica, 2.000; Terezija Šuštaršič, s.p., 500; Franc Žabkar, s.p., Dolenje Vrhpolje, 1.500; Marjan Rangus, s.p., Dolenja Brezovica, ROOO; Božo Radkovič, s.p., Dolenja Brezovica, 2.000; Cvetka Braktovič, s.p., Šentjernej, 1.000. V delu in materialu so pomagali: Steklarstvo Šiško, Novo mesto, 30.000; Milan Badovinac, Novo mesto, 50.000. Na žiro računu 52100-678-80209 je doslej zbranega že 6.224.667 tolaijev. Hvala vsem! trgovsko podjetje elrod Ljubljanska 27, Novo mesto Tel./fax: 068/324-071 70% popust za svetila sCfcte MESEC UGODNOSTI * elektromaterial * bela tehnika * akustika * gospodinjski aparati $ VELEPRODAJA ELEKTROMATERIALA na Livadi 1 (vojaški hangarji v Bršljinu) Vsem strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno novo leto! I* \ v* “RAJSKI VRT” JE ODPRT - Novomeški poslovno - trgovski center BTC, na Ljubljanski 27 je od petka, 15. decembra, bogatejši za novo trgovino -diskont s sadjem “Rajski vrt”, njegov direktor pa je Bojan Krnc. Tu je mogoče dobiti vse vrste svežega in suhega sadja, dobro so založeni s konzerviranim in zamrznjenim programom, začimbami itd., za kar veljajo tudi diskontne cene. Vse ponujeno blago si kupec vzame in stehta sam. “Rajski vrt” pa je nekaj posebnega tudi zaradi izgleda - v trgovini stoji namreč lesena utica, pokrita s slamo, v njej pa se kopičijo sadje in zelenjava. Okrasitev diskonta s starimi predmeti je prispevala Nada Zupančič iz novomeške trgovine Žafran. Nov diskont s sadjem je odprt vsak delovnik od 8. do 19. ure,'ob sobotah od 8. do 15. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. (Foto: L. Murn) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 7. do 20.30: trgovina Anila pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela_ od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 24. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak Glavni trg 3, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Šlopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima V SPOMIN Moje solze v srcu zate nikoli ne bodo pošle... 30. decembra bo minilo leto dni, odkar si nas zapustil, ljubi mož, ati FRANCI KAPLER iz Bučke 29 Ni miru v duši, ne ponoči ne podnevi. Radi smo te imeli, zato še vedno ne moremo sprejeti resnice. Zofka, Nataša, Matej ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očija, dedija, tasta, brata, strica in svaka ANTONA PAPEŽA iz Paderšičeve ulice 7, Novo mesto se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega pospremili na zadnji poti, mu posuli grob s cvetjem in nam s toplim stiskom rok izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Kranjcu, kije skrbel zanj v času bolezni, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, sorodnikom, sosedom in prijateljem, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Rauhu za zadnje besede ob slovesu. Žalujoči: žena Vera, hčerka Vera, zet Zdenko, njegova Maša in Rajko ZAHVALA V 57. letu starosti je tiho in za vedno odšel od nas dragi mož, oče, brat in tast MARTIN RAVNIH iz Velikega Orehka 19, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, pokojnemu darovali sveče in cvetje. Žalujoči: vsi njegovi PROSPEKT ZA JAVNO PONUDBO DELNIC II. EMISIJE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE DPB VIZIJA, d.d., NOVO MESTO Priloga št. 1: 1. POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJAN JE: VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto (v nadaljevanju: PDZU). 2. IZDAJATELJ • POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA: DPB VIZIJA, pooblaščena investicijska družba, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto (v nadaljevanju: PID). 3. VRSTA DELNIC: - navadne imenske delnice II. emisije v skupni nominalni vrednosti 3.000.000.000 SIT. 4. PRAVICE IZ DELNIC: Navadne imenske delnice dajejo delničarjem: - pravico do udeležbe pri upravljanju družbe; - pravico do sorazmerne dividende iz dobička, ki je namenjen za plačilo dividend; - pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji in stečaju pooblaščene investicijske družbe. Delnice II. emisije imajo enake lastnosti kot delnice I. emisije in so izenačene z njimi glede vseh pravic in obveznosti. Obstoječi delničarji imajo v prvih 14 dneh razpisnega roka prednostno pravico vpisa in vplačila delnic II. emisije v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu. 5. NOMINALNA VREDNOST DELNICE: - nominalna vrednost delnice je 1.000,00 SIT. 6. STROŠKI USTANOVITVE: Pooblaščena družba za upravljanje je upravičena v skladu s statutom pooblaščene investicijske družbe do povrnitve stroškov ustanovitve, ki znašajo 5 % nominalne vrednosti vpisanih in vplačanih delnic II. emisije. 7. PRODAJNA CENA DELNICE: Prodajna cena delnice je 1.053,00 SIT. 8. LETNA PROVIZIJA POOBLAŠČENE DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE: PDZU je upravičena do letne provizije v višini 3 %, in sicer: - 2 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev PID v denarju in - 1 % od nominalne vrednosti osnovnega kapitala ob ustanovitvi v delnicah PID vsako leto v prvih petih letih. Po preteku petih let bo pooblaščena investicijska družba to provizijo v višini 1 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev plačala v gotovini. 9. POLITIKA DIVIDEND: PID bo razdelila najmanj 90 % letnega dobička. Naknadno lahko skupščina PID sprejme drugačen sklep glede delitve dobička. 10. INVESTICIJSKA POLITIKA PID bo vlagala v naložbe, ki bodo zagotavljale maksimalne donose in delno kapitalski prirast ob naslednji vrsti in strukturi naložb: - največ 40% vrednosti zbranega osnovnega kapitala bo naložila v delnice velikih podjetij, kjer bo pasivni lastnik in bo vodila pasivno politiko naložb; - največ 50 % vrednosti zbranega osnovnega kapitala bo naložila v delnice srednje velikih podjetij, kjer bo ob pasivnem upravljanju podjetij vodila aktivno politiko naložb; - največ 30 % vrednosti zbranega osnovnega kapitala bo naložila v delnice srednjih in majhnih podjetij, v katerih bo aktivno upravljala in vodila pasivno politiko naložb; - največ 20% vrednosti zbranega osnovnega kapitala bo naložila v delnice in obveznice, ki bodo kotirale na borzi, ter nepremičnine Sklada Republike Slovenije za razvoj. 11. INVESTICIJSKA USMERJENOST: V portfelju bo razmerje med lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji takšno, da bodo delnice predstavljale približno 90 %, obveznice pa 10 % delež. Družba bo zbrana sredstva vlagala v različne panoge, predvsem pa: - farmacevtsko in kemično-predelovalno industrijo, - telekomunikacijske storitve, - distribucijo naftnih derivatov, - prehrambeno industrijo, - trgovsko-distribucijska podjetja, - turizem s poudarkom na zdraviliškem turizmu, - druge perspektivne panoge. Družba bo vlagala v delnice podjetij na celotnem področju Slovenije. 12. OCENA TVEGANOSTI GLEDE NA NALOŽBENO POLITIKO: Srednja stopnja tveganja naložbene politike. 13. NAČIN VPLAČILA: Delnice se lahko vpjačajo z denarjem ali z lastniškimi certifikati in z lastniškimi certifikati upravičencev iz denacionalizacije v skladu z 31. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. 14. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC: Delnice se vpisujejo in vplačujejo od dneva javne objave poziva k vpisovanju delnic do izteka zakonskega roka, ki določa veljavnost certifikatov oziroma najdalj šest mesecev od začetka vpisa. V primeru, da so vpisane vse delnice, se lahko vpisovanje zaključi tudi pred rokom šestih mesecev. 15. VPISNA MESTA: Vpis in vplačilo delnic bo možno: * na sedežu Zavarovalnice TILIA d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5 * predstavništvih T1LIE: - Kočevje, Ljubljanska cesta 20 - Koper, Pristaniška 45 - Kranj, Likozarjeva 1 a - Črnomelj, Staneta Rozmana 2 - Ljubljana, Dvoržakova 5 - Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 176 (Jakšič center) - Ljubljana, Trubarjeva 77 - Metlika, Kidričevo naselje - Trebnje, Baragov trg 1 - Sevnica, Trg svobode 11 * poslovalnicah TILIE: - Tržič, TJg svobode 16 - Škofja Loka, Titov trg 4 - Radovljica, Gorenjska cesta 33 - Šmarje pri Jelšah * Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto * Studio D, Seidlova cesta 29, Novo mesto * pošte PE PTT Novo mesto in pošta Kočevje * mobilne pisarne, katerih obisk bo predhodno objavljen 16. PRAVNE OSEBE, KI ORGANIZIRAJO, PRIPRAVLJAJO IN IZVAJAJO PRODAJO N0V0IZDANIH DELNIC: - ZAVAROVALNICA TILIA d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5 - PTT podjetje Slovenije, p.o., Ljubljana, Cigaletova 15 - VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. Novo mesto, Novi trg 5 - Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto - Studio D, Seidlova cesta 29, Novo mesto 17. BORZNI POSREDNIK: - DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 18. REVIZIJSKA HIŠA Letno poročilo VIZIJE, družbe za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto za leto 1994 je izdelala revizorska hiša DINAMIC, d.o.o., Novo mesto. Ustanovna skupščina DPB VIZIJE, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto je bila 16.2.1995, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za vpis družbe v sodni register. DPB VIZIJA ni izkazala računovodskih izkazov oziroma letnega poročila za leto 1994, ker je bila vpisana v sodni register 27.2.1995 in v letu 1994 še ni poslovala. 19. PROSPEKT ZA JAVNO PONUDBO DELNIC DRUGE EMISIJE Prospekti so na voljo vsem morebitnim kupcem delnic na vpisnih mestih iz točke 15 in na sedežu družbe VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto. ZAHVALA Dom tvoj je prazen, tebe več med nami ni, trte kličejo za tabo, tebi več se ne mudi. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, svaka in strica SLAVKA BAJCA iz Ardrega 10 pri Raki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom in sovaščanom za pomoč. Zahvala kolektivu Zavarovalnice Triglav, območni enoti Krško, in sodelavcem podjetja Vidom Krško. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, predstavniku Društva upokojencev Raka za besede slovesa in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ko krog sebe pogledujem, pa me srce zaboli: kolko bratcev pogrešujem, kijih videti več ni! V starem letu so zaspali, v dolgo večnost so odšli, nam pa pot so pokazali, kamor pojdemo tud mi. (Slovenska koledniška) K njim odhaja tudi moja dobra teta PIKA SIRKOVA učiteljica iz Metlike Slovo od nje bo pri Sv. Roku v petek, 22. decembra 1995 ob 15. uri. Matjaž ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC URBANČIČ s Škovca 5 pri Veliki Loki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in Čebelarskemu društvu Trebnje, posebno g. Po-žesu za poslovilne besede ob grobu. Vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje s seboj te žene, z njim se boriš in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi, in da te odloži morda že nocoj. (M. Bor) Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in bratranec JANEZ - IVAN PUŠAVEC iz Dol. Maharovca 12 Vsem, ki ste nam pomagali preboleti naj večje bolečine ob izgubi ljubljene osebe, iskrena hvala. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA Delo in trpljenje -tvoje bilo je življenje. V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JANEZ ŽUNIČ Vranoviči 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala sodelavkam Beti Črnomelj, GD Vra-noviči za organizacijo pogreba in obema govornikoma, pevkam za ganljivo zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Tone, hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo ANA ADLEŠIČ iz Črnomlja ZAHVALA letu starosti se je za vedno od nas poslovila Iskreno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč in dobro razumevanje v času njene dolgotrajne bolezni. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali na domu v času njene bolezni in ji kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se obema g.g. župnikoma za lepo opravljen obred, pevkam za zapete pesmi in obema govornicama. Vsem lepa hvala za spremstvo na njeni zadnji poti ter za podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je 9. decembra v 76. letu starosti zapustil bratranec ANDREJ MEŽNAR s Trbinca 2 pri Mirni Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem, vaščanom za sočustvovanje in pospremitev na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Splošni bolnišnici Novo mesto, prevozniku Leopoldu Oklešenu, g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -Vaše je bilo življenje. Bolečine hude ste prestali, zdaj pa v grobu boste mirno spali. Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA TISOVEC roj. Fifolt z Gor. Polja 6, Straža Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali vence in sveče, darovali za sv. maše in jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Intenzivnemu oddelku interne bolnišnice in Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, lesni industriji Novoles za denarno pomoč in podarjen venec, g. Košmrlju in g.Virantu za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, zapusti! nas prerano, a v srcih naših vedno boš ostal V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, tast, stric, zet in svak ANTON ZUPANČIČ iz Arčelce 3 pri Selih Šumberku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikomTprijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo občini Trebnje, Krajevni skupnosti Sela Šumberk, Gasilskemu društvu Log, Čebelarskemu društvu Trebnje, Astri T.T. Ljubljana, Osnovni šoli Grosuplje, Kolektivu zbiralnice mleka Trebnje, govornikom, pevcem iz Velikega Gabra in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, prababica in teta ALOJZIJA FINK roj. Gazvoda z Male Cikave 3 Iskrena hvala vsem sorodnikom,-sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsestransko pomoč. Posebna zahvala velja kolektivu tovarne oblačil Labod, Mizarstvu Gazvoda, vsem sovaščanom, g. Avscu za poslovilne besede, g. Novaku za narejene usluge in patru Darku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojni kaj dobrega storili v življenju, jo spoštovali in jo imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine hude si prestal zdaj boš v grobu mirno spal. V 72. letu nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast ALOJZ MODIC iz Dolenjega Vrhpolja Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem sorodnikom, vaščanom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri za nego na domu, pevcem Šentjernejskega okteta in cerkvenega zbora ter g. župniku za obiske in opravljen pogrebni obred. ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom in zemljo dala. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 85. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila naša mama, stara mama, babica, teta in tašča ANA JERMAN roj. Kužnik z Vrhovega pri Mirni Peči Ob boleči izgubi naše mame se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v času, ko smo pomoč najbolj potrebovali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, naši mami darovali cvetje in jo tako številno pospremili k večnemu počitku. Gospodu župniku iskrena hvala za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: sin France, hčerki Marija in sorodstvo Ani ter ostalo ZAHVALA '86. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta JOŽEFA JORDAN roj. Cvelbar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem j |lnPrijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za sv. maše. Po-Sebna hvala osebju ZD Kostanjevica, g. Tereziji Rakuše, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN V tem mesecu mineva leto, odkar sta nas tragično zapustila prijatelja VIKTOR IN ROBI PRIJATELJI V SPOMIN rfglfll Srti* Solza, žalost, bolečina M | * te zbudila ni tBB ? in ostala je praznina, / ki tako zelo boli. 24. decembra bo minilo žalostno leto, TlB||- \ ... odkar nas je zapustila naša draga žena, ^ • mama, stara mama in prababica Ix ANA ADEMOSKI s Pleš 3 pri Škofljici Hvala za vsako lepo misel, postanek ob njenem grobu in prižgano svečo. Vsi njeni V 62. letu starosti nas je zapustila naša ■Hj draga žena, mama, stara mama, tašča, (V 3 ŠTEFANIJA I PUCELJ I roj. Makovec iz Tomažje vasi kkrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znan-j Ceib, ki ste nam darovali cvetje, vence in sveče, ter jo pospremili ! njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Ljubljan-f s|(1h mlekarn, p.o., Novo mesto in trgovini Perko ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA | Po dolgoletnem trpljenju je v 67. letu sta- * , . rosti umrl dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast A % ■ IVAN ■L 8 AVGUŠTIN iz Straže Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in se z lepo mislijo poslovili od njega, prisrčna hvala. Posebno zahvalo izrekamo Metodu Tisovcu, njegovi ženi Jožici ter dobri sosedi Mrvičevi za nesebično in požrtvovalno pomoč v naših najtežjih trenutkih. Žena Štefka, hči Katica in sin Igor ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega JOŽETA KNEZA se .zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno pa kolektivu Novoles, Društvu ekologov Slovenije, ZB ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi K p ‘ ZAHVALA Sr '~ Z bolečino v srcu sporočamo, da nas jc zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, "** T' ! svak, tast, stari oče in pradedek | \ L ANTON LOVRIN B JU iz Mihelje vasi 6 Pb boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-2®*, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno ,°žalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega v ta-*° velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna •ybvala Zdravstvenemu domu Črnomelj, še posebej ge. Zvonki erbnikvGD Petrova vas in Talčji Vrh, Merkator- Kmetijski Adrugj Črnomelj, kolektivu Iskre Semič, govorniku, zastavo-r°šem, pevkam za zapete žalostinke, Dušanu za zaigrano Tišino ter gospodu dekanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vsem, ki so na njeni zadnji poti pospremili našo drago mamo, babico in prababico MARIJO ŠKRINAR iz Ostrožnika pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala za pomoč v težkih trenutkih velja družinama Vavtar in Škarja, predvsem pa ge. Veri Což, ki je nesebično in ljubeznivo prav do zadnjih ur lajšala trpljenje pokojnici. Zahvaljujemo se tudi župniku g. Križnarju za tolažilne besede in pevcem, ki so z ganljivo slovensko pesmijo lajšali naše slovo od pokojnice. Njeni domači ■■j&Jtkj* ZAHVALA 1||HL Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice ^4 J| MARIJE M PREDOVIČ s Hrasta pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvaležni smo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala Zdravstvenemu domu Metlika in Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto. Posebna zahvala sovaščanom za veliko pomoč v najtežjih trenutkih in za ganljive besede pred domačo hišo. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 59. letu starosti nas je po težki in neozdravljivi bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, babi, tašča, sestra, svakinja in teta MARIJA LENART roj. Luzar iz Novega mesta, Šolska ul. 14 A boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem Prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, pokojnici darovali cvetje, sveče in de-Arne prispevke za svete maše, nam izrazili iskreno sožalje in pokojno v tako velikem številu po-jPfemili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Ginekološkega oddelka bolnišnice v °vem mestu, osebni zdravnici dr. Mijočevi, patronažnim sestram, kolektivoma Kremen in Adria-c PE Novo mesto ter za vsestransko nesebično pomoč gospe Kseniji Luzar. Hvaležni smo gospodu proštu Lapu za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Vsem še enkrat HVALA! Žalujoči: mož Franci, sin Matjaž z družino, sin Marko in ostalo sorodstvo 4N» : % 4fx ZAHVALA Zdaj hiša je prazna in lema povsod, Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, ti luč si nam nosil in kazal nam pot, vsi iščemo luč in del tvojga srca, le roko si dvignil, adijo dejal, a kamor zazre se domače oko. potem pa si v miru za večno zaspal, povsod je praznina in bledo nebo. Po zahrbtni bolezni nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, oči, tast, brat in stric JOŽE GNIDOVEC iz Dolenje Straže |skrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, KVeče, svete maše in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. j,.°sebna zahvala za pomoč Turkovim, Koširjevim, Lešnjakovim, g. župniku za opravljen obred, .ktvku Turku za izrečene besede slovesa, prečenskim pevcem za zapete pesmi ob odprti krsti na 0rnu, sodelavcem Drobnega pohištva Novoles, kolektivoma Črtalič in SEŠ, dr. Balogu in patro-^žni sestri Erni. Lepa hvala naštetim in nenaštetim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Za dobro storjeno, ga mnogo bilo, ZAHVALA Bog Vam polonaj, mama, vse to! V 91. letu starosti nas je zapustila nepozabna mama, babica, prababica in pra- prababica v v NEŽA ŠKOF iz Dragomlje v^si 25, nazadnje bivajoča Novo mesto, Šmihel, Krallova 10 Z bolečino v srcu se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste kakorkoli bili z nami ob izgubi naše nepozabne mame, ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Se posebej se zahvaljujemo dr. Kvasiču in osebju ZD Novo mesto, dr. Glucksu in osebju Pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, Kočevarjevi mami za poslovilne besede, osebju in direktorici Doma starejših občanov v Novem mestu, ženskemu pevskemu zboru za ubrano petje ter gospodoma župnikoma iz Šmihela in Suhorja za lepo opravljen obred in sočutne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: otroci Marija, Ivan, Karolina, Anica, Ivanka, Nežka, Stanka, Rudi in Toni z družinami ZAHVALA Prenehalo je biti utrujeno srce naše drage mame, tašče, stare mame in prababice ANE CELIČ HROVATOVE NANČKE iz Ljubna 108 pri Uršnih selih Pospremili smo jo na zadnjo pot dne 12. decembra številni sorodniki, znanci in prijatelji, katerim izrekamo zahvalo za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovano sveto mašo. Zahvaljujemo se patronažni sestri g. Jelki Pirc za nego na domu, g.^kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Ruperčvrh za zapete pesmi in g. Francu Šobarju za izrečene besede slovesa. Ne smemo pozabiti ge. Pepce Hronek in dobrih sosedov v Ljubnu, ki so nam nesebično stali ob strani in nam v dneh žalosti vsestransko pomagali. Vsem in vsakomur naša iskrena hvala! Vsi njeni Ul • 51 (2419), 21. decembra 1995 DOLENJSKI LIST Kjl mm 7|i’ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM L-^ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE Z< co tedenski koledar Četrtek, 21. decembra - Tomaž Petek, 22. decembra - Mitja Sobota, 23. decembra - Viktorija Nedelja, 24. decembra - Eva Ponedeljek, 25. decembra - Božič Torek, 26. decembra - dan samostojnosti, Štefan Sreda, 27. decembra - Janez na Corina. KRŠKO: 21. in 22.12. (ob 20. uri) in 24.12. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska komedija Samo ti. . METLIKA: 22. in 25.12. (ob 18. uri) ameriška risanka Pocahontas. 22.12. (ob 20. uri) in 23.12. (ob 18. uri) ameriška družinska komedija Corina Corina. 23.12. (ob 20. uri) in 24.12. (ob 18. uri) ameriški triler Mreža. LUNINE MENE 22. decembra ob 3.22 - mlaj kino BREŽICE: 25.12. (ob 18. uri) komedija Božiček. 25. in 26.12. (ob 20. uri) romanca Sprehod v oblakih. 26. 12. (ob 18. uri) in 27.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Opičje norčije. ČRNOMELJ: 22. in 25.12. ( RNOMELJ: 22. in 25.12. (ob 20. uri) ameriški triler Mreža. 24. in 26.12. (ob 16. uri) ameriška risanka Pocahontas. 24. in 25.12. (ob 18, uri) ameriška družinska komedija Cori- NOVO MESTO: Od 21. do 27.12. (ob 18. in 20. uri) melodrama Nora ljubezen. Od 22. do 16.12. (ob 16. uri) risani film za otroke."Od 22. do 24.12. (ob 21.30) ameriška melodrama Francozinja. SEMIČ: 22.12. (ob 16. uri) ameriška risanka Pocahontas. 23.12. (ob 19. uri) in 24.12. (ob 18. uri) ameriški mladinski film Z odliko. 27.12. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Congo. ŠENTJERNEJ: 22.12. (ob 18. uri) grozljivi fiim Tbja vrsta. 22.12. (ob 20. uri) komedija Opičje norčije. čestitke DRAGI MAMI ŠTEFKI ZUPAN z Volčjih Njiv ob njenem 75. rojstnem dnevu in godu želimo vse najboljše vsi njeni. ENOOSNI traktor Gorenje Muta s priključki (kosa, plug, freza), zelo malo rabljen, zelo ugodno prodam. « (0608) 41-103, zvečer. 11269 kupim kmetijski stroji TRAKTOR ZETOR 5245, malo vožcn, 390 delovnih ur, lepo ohranjen, ugodno prodam. * (068)73-421. 11118 TRAKTOR Ursus C 335, malo rabljen, in peč za centralno kurjavo TVTTOBI, 16 KW, prodam. * (0608)80-477. 11156 KOMBAJN FAHR M 900, odlično ohranjen, prodam. * (0608)75-890. ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. ® (061 )218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri. 9818 DVA OHRANJENA prednja sedeža za jugo 45, letnik 1990, 11163 MONTAŽNO GARAŽO kupim. ® (068)60-137, zvečer. 11187 motorna vozila DVE RABLJENI GUMI za traktorja 12-4/11 - 28 TR prodam. « (068)341-871. 11174 MOTORNO ŽAGO Tomos Husquar-na tip 226, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. ® (068)65-325. 11191 TRAKTOR TV 423 prodam. ® (068)25-859. 11196 TRAKTOR IMT 533 s kabino prodam. ®(068)57-287. 11202 IMT 539 ali Same 35, 4x4, ohranjen, kupim, prodam pa nerabljeno kabino za IMT 539. ® (0609)637-277. 11204 KABINO za traktor čelnega nakladača za Ursus 360 in prikolico domače izdelave prodam. ® (0608)43-264. 11229 KMETOVALCI! Do konca decembra veljajo popusti še za vse tipe traktorjev Univerzah Popusti tudi za traktorje Zetor, Torpedo, Same 35, Zetor 7011, 3545. 4911, 4718, IMT 539, 542, 560, 558, nakladalke in druge priključke, Cararc Ti-gronc 30 in 65. Staro za novo! Ugodni krediti! Vse to pri AGROAVTU, Kranj, Ljubljanska 30, « (064)332-111. Večja izbira rezervnih delov, gum, akumulatorjev na ® (064)332-113, od 8. do 16. ure. 11261 JUGO SKALA 55, letnik 6/89, odlično ohranjen, 41.000 km, prodam. ® (068)22-416. 11085 ŠKODO 120 L in R 4 GTL, oba letnik 1982, prodam za 400 DEM. ® 068/40-060. R 4 GTL prodam. Roman Vidmar, Petane 10, Novo mesto, ® 83-680. 11095 R 9 GTD, letnik 1989, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)42-707. 11098 OPEL KADETT D, letnik 1986,5 prestav, sončna streha, registriran do 4/96, prodam. ® (068)59-057. 11111 LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. ® (068)21-807. 11116 BT 50, letnik 1988, sive kovinske barve, brezhiben, prodam za 600 DEM. Julij Bc-bar, Tanča Gora 10, Dragatuš. 11126 Z 128, letnik 1988, registrirano do 11/96, rdečo, prodam. ® (068)49-527. DAIHATSU TD 1.0, letnik 11/90, prevoženih 61.500 km, nikoli karamboliran, prodam za 8600 DEM. ® (068)26-921. NOVI in rabljeni rezervni deli za Yugo — blatnik 11.000, Golf JGL — blatnik 4.000, R4 — blatnik 2.800, Golf JX — blatnik 4.300, Golf — pokrov motorja 13.500, R4 — odbijač 4.300, Golf — odbijač 6.800 in ostali deli. ® (068)27-177. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:............... DOLENJSKI LIST IZDAJA TELJ.Dolenjski Ust Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 170 tolarjev; naročnina za 2. pol-letje4.000tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenardčnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda ISO tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška jlužba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO prodam ali menjam za osebni avto. « (068)75-344. 11136 Z 850, letnik 1985, z veliko rezervnimi deli, v dobrem stanju, prodam. « (068)26-413. 11138 VLAČILEC 6x4 Iveco turbo Star 330 TS, letnik 1986, v odličnem stanju, ugodno prodam. « (062)692-401. 11139 Z 101, letnik 1987, registrirano do 4/96, prodam za 2300 DEM. ® (068)65-056. 11161 ŠKODO 120 L, letnik 1977, obnovljeno, ohranjeno, registrirano do 6/96, prodam. ® (0608)41-005. 11176 R 5 SAGA, letnik 8/91, rdeč, 5V, toni-rana stekla, sončna streha, prodam ali menjam za jugo ali R 4. ® (068)68-209. 11178 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983,5V, prodam. ® (068)40-253. 11182 R 19 1.4 RT, star 9 mesecev, prodam. «(068)27-481, po 11. uri. 11185 R 5 CAMPUS, letnik 6/92, 3V, rdeče barve, 53.000 km, prodam. « (068)44-662. 11194 Z 750 prodam. « (068)42-818. 11198 126 P, letnik 1988, prodam.«(068)87-387. 11207 ŠKODO 120 L, letnik 1981, registrira-no do 10/96, in prašiča, 200 kg, prodam. «(0608)75-373. 11208 JUGO KORAL 45, letnik 1991, prodam. «(068)323-561. 11209 126 P, letnik 1988, lepo ohranjen, registriran do 3/96, prodam. « (068)65-200. 11210 MAZDO 323, letnik 7/90, 65.000 km, redno servisirano, ugodno prodam. « (068)87-265. 11211 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prvi lastnik, nekaramboliran, brezhiben, vreden ogleda, prodam. ® (068)42-465. 11212 R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 16.10.1996, prodam ali menjam za jugo 45 ali 55. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 11213 Z 101 GTL, letnik 1987, registrirano do 6/96, nove gume, radio z zvočniki, modro, brezhibno, prodam. « (068)47-681. 11215 GOLF GTD, letnik 1986, registriran do 6/96, črn, centralno zaklepanje, temna stekla, Sončna streha, lita platišča, prodam. ® (068)42-395. 11216 OPEL CORSO, star 3 leta, prodam.« 9068)321-746. 11218 FORDESCORT 1.3, letnik 1988, registriran do 12/96, z veliko dodatne opreme prodam. ® (068)27-396. 11219 CITROEN AX, letnik 1987, prevoženih 90.000 km, prodam za 5600 DEM. « (068)20-418, po 18. uri. 11222 JUGO 45, letnik 1985, registriran, prodam za 900 DEM. » (0608)75-405. 11224 JUGO FLORIDA 1.4, lepo ohranjen, 68.000 km, registriran za eno leto, in stružnico za les poceni prodam. ® (068)23-529. 11228 JUGO 55 A, letnik 1987, bel, registriran do 9/96, prodam. « (068)57-724. JUGO 45 A, letnik 1986, redno servisiran, lepo ohranjen, prodam. « (068)24-365. II234 ŠKODO GLX, letnik 1993, prodam.® (068)78-285, zvečer. 11236 HIUNDAY PONY 1300, letnik 1990, prodam. ® (0609)628-857. 11237 SUBARU LEONE 4 WD, letnik 11/90, kovinsko srebrne barve, dobro ohranjen, prodam za 12.900 DEM.«(068)322-333. 11238 Z 101, letnik 4/86, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)85-863, Marko Mihelčič. 11239 PEUGEOT 405, z veliko dodatne opreme, letnik 1989, prodam. ® (068)41-109. 11241 JUGO 45, letnik 1989, in Z 101, letnik 1987, prodam. « (068)42-571. 11242 JUGO KORAL 55, letnik 1990, odlično ohranjen, redno servisiran, 65.000 km, prodam. ® (068)23-977. 11248 GOLF JX D, letnik 1989,bel,5VinR4 GTL, letnik 1984, rdeč, prodam. Turk, Tolsti vrh 26. 11251 CITROEN AX caban, letnik 1993, 5V, metalno siv, registriran do 7/96, prodam. ®(068)65-066. 11253 OPEL CALIBRO, model 1991,modro, prodam ali menjam. ® (068)57-206. ROVER 216 Si, 1400 ccm, za 23.800 DEM prodam. Darilo avtoradio, alarmna naprava, torba presenečenja. Intermarc. d.o.o., ® (068)342-663. 11264 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 8/96, prodam po delih. ® (0608)80-172 ali 80-442. 11267 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662. 10347 V A club na Prešernovem trgu v Novem mestu so jutri, v petek, 22. decembra, vabljeni vsi ljubitelji jazza. Ob 21. uri se bo namreč začel predbožični koncert znanega Independent jazz dua. ROLETARSTVO NOGRAŠEK izdeluje in montira žaluzije, lamelne in plisc zavese in roletne roloje. Na zalogi imamo tudi vse sestavne dele za senčila. ® (061)651-247. 10638 preklici PETER MURN, Na Lazu 30, s.p., obveščam cenjene stranke, da sem s 15. decembrom 1995 prenehal s poslovanjem trgovine Tehnika s tehničnim blagom. posest PRODAMO: hiše v Novem mestu, Straži, Raki, Hrušici, Podturnu, Škocjanu, Mokronogu, Trebnjem; domačije v Mirni Peči, Trebelnem, Sevnici, Litiji, Birčni vasi; parcelo v Potov Vrhu; sta-novanjav Novem mestu, Trebnjem, na Mirni, Čateških Toplicah, Žužemberku; vikend v okolici Novega mesta, Mokric; objekt za obrt ali trgovino v Trebnjem; ODDAMO: trgovine in poslovne prostore v Novem mestu in okolici, Brežicah, Veliki Loki, Vrhovem, gostilno pod Lisco; NAJAMEMO: prostore za trgovine v centru Novega mesta; KUPIMO: hiše v Novem mestu in okolici, Trebnjem (do 130.000 DEM); eno in dvosobno stanovanje v Novem mestu, garsonjero v Trebnjem; POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin v Ljubljani in okolici; INTERDOM nepremičnine, d.d., Ljubljana, Kolodvorska 7, predstavništvo za Dolenjsko, (068) 78-030, (0609) 636-920. POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevmce, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem provizije ne zaračunavamo. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, « (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu nepremičnin na območju Bele krajine. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® (068)60-667, vsak delavnik od 8. do 12. ure. 11037 V BLIŽINI SENOVEGA prodamo hi- šo, 10x8 m, dve etaži, parcelo (49 a). ® (061)16-81-282, int. 260. 11092 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Kr-melju prodam. « (066)71-857. 11107 V SEVNICI prodam hišo. «(0608)80- 281 ali 82-507. 11108 VINOGRAD v Skruševcu pri Malkov-cu, 19 a, prodam. ® 9068)49-350 ali 49-446. STAREJŠI lesen skedenj s kaščo (17 x 8 m) oddam. ® (068)76-385. 11150 STAREJŠE POSLOPJE z vrtom in vi-nogradom, 4000 trt, na Sremiču pri Krškem prodam ali dam v najem. « (064)311-791. 11157 V DOBOVI prodam enonadstropno hišo z lokali in vrtom. ® (0608)67-111. 11179 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam ali menjam za stanovanjc zazidljivo parcelo, 2000 m2. Na parceli je starejša hiša in voda. «(0608)21-310. 11195 ZAZIDLJIVO PARCELO, 535 m2, v naselju Marof v Brežicah prodam. « (061)1593-126. 11200 ZIDANICO in vinograd, 90 trt, na parceli 560 m2, v Berčicah pri Metliki prodam. « (068)21-115. 11217 V METLIKI (na Veselici) prodam ali oddam v najem 11 a vinograda. « (068)60-644. 11272 prodam Novoletni čas je priložnost za raznovrstne obračune, med drugim v tem času ljudje pogosteje kot sicer naročajo ali odpovedujejo časopise. Dolenjski list si odpovedi seveda ne želi, za nove naročnike pa je pripravil posebno novoletno ponudbo. Takale je. Kdor se bo v decembru ali januarju naročil na Dolenjski list, bo v dar prejel zelo lep stenski koledar z umetniškimi slikami dolenjskih slikarjev. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo pridobil novega naročnika. Izpolnite torej spodnjo naročilnico, pošljite jo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.2I2 - in prejeli ne boste samo ličnega koledarja, ampak vsak četrtek v letu vsebinsko bogat časopis, ki ga bere že blizu sto tisoč ljudi. H-------------------------------------------- -------------------------------sg Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:___________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zaijj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1 9 9 6. Kraj: Datum: Naročnika pridobil (ime, priimek in naslov):_ Podpis: Podpis: ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenj: malo rabljen, prodam za 10.000 SIT. * (068)47-137, Marjeta, dopoldan. H® KVALITETNO belo in rdeče vinopro; dam. ® (068)73-613. H® CCA 400 KG nemških briketov prodam. ® (068)60-440. ]l|5‘ DIATONIČNO HARMONIKO Žel« niki, cis, fts, ha, prodam. ® (0608)77-3^2 PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam r (068)81-867. I'13' PRALNI STROJ Gorenje ugodno dam. ® (068)84-537. MALE PUJSKE za odojke prodam-* (068)42-997. KVALITETNO SENO, večjo količi«1’ prodam ® (068)60-716, zvečer. I]1. KRAVO za zakol, lahko samo po®,, i,prodam. ® (068)22-440. ‘" j ŠKOTSKE OVČARJE (Lessie), krvne, stare 7 tednov, prodam. * (JJS 26-144. TELICO SIMENTALKO, brejo 71» secev, in pol krave za meso prodam- 11145 VRSTNE montažne garaže Award prodajamo. Cena enega boksa (6 x 3 m) samo 204.000 SIT. « (063)881-125. 10883 MONTAŽNE GARAŽE Avvard prodajamo in montiramo. ® (063)881-125. 10884 ODSESOVALNE NAPRAVE na vrečo, različnih velikosti in moči, ugodno prodajamo. «(061)787-608. 10941 CD CHANGER Blaupunkt (za v avto), za 10 CD- jev, skoraj nov, malo rabljen, prodam za 500 DEM. ® (068)323-035,do 17. ure. 10986 DVA NOVA PLAŠČA in zračnice za motor št. 3.25 - 18 M prodam. ® (0608)43-149. 11087 STARINSKO POHIŠTVO in jabolčni kis, domač, poceni prodam. « (0608)87-161. 11088 PRAŠIČE, težke 100 do 200 kg, prodam. « (068)83-420. 11089 PRAŠIČE za zakol, težke 150 do 200 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. ® (061)785-077. 11090 SMUČI, 160 cm, vezi in pancerješt. 38, vse malo rabljeno, prodam. ® (068)69-296, od 15. do 17. ure. 11091 UGODNO PRODAM ŠTEDILNIK (4 elektrika in 2 plin), ter dvojno pomivalno korito z odcejcvalnikom. « 068/24-953. 10 DNI STARO TELE (telička), prodam. ® 84-484. ELEKTRIČNO KITARO, original Iba-nez JS 100, popolnoma novo, v kovčku, prodam. « (068)44-330, zvečer. 11094 10 M brezovih drv po 3000 SIT/m in 25 kg težke pujske prodam. « (068)52-987. 11096 KRAVO SIMENTALKO prodam. « (068)24-118. 11097 KOSILNICO na laks Stihi FS 44, rabljeno eno sezono, in 50 - litrski električni bojler prodam. « (068)76-547. 11100 TELEFON s tajnico, otroški voziček, prtljažnik za R 5 in prljažnik za 3 pare smuči pšrodam. ® (068)24-313. 11101 INVALIDSKI VOZIČEK, električen, ugodno prodam. ® (068)47-522. 11102 DVA PRAŠIČA, težka do 160 kg, prodam. «(068)45-036. 11103 PRAŠIČE, težke 30 do 140 kg, prodam. « (068)73-443. 11104 HARMONIKO frajtonarico, c, f, b, malo rabljeno, prodam. Jože Turk, Mali Orehek 6 a, Novo mesto. 11105 BUKOVA DRVA, 16 m3, prodam za 50 DEM/m2. ® (068)83-780. 11106 JEDILNI in semenski krompir sante in fijana prodam. « (068)45-562. 11109 VEČJO KOLIČINO kolerabe in peč na petrolej po minimalni ceni prodam, ffi (068)21-605. 11110 MONTAŽNO PEČ, rabljeno 1 leto, prodam za 150 DEM. ® (068)76-508. 11112 DVA PRAŠIČA, težka 140 do 160kg,jn žrcbico. staro 1 leto, prodam. ® (068)78-428. ' 11114 REGISTRSKO BLAGAJNO Bctrac za trgovino prodam. ® 9068)59-225. 11117 SPALNICO RADIAL, dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)87-329. 11119 8 TEDNOV staro teličko simentalko prodam. ® (068)85-809. 11125 (068)27-142. . NOV OLJNI GORILEC BauturmiF poceni prodam (40.000 SIT). ® 516, zvečer. 1 JEDILNI KROMPIR in vinski kil K dam. « (068)45-542. , ,‘E. KRAVO za zakol prodam. Mah P ^ ljuben 2, Novo mesto. I' , NOVO PRIKOLICO, prtljažni* " osebni avto in zimske gume 165 x 13 P . dam. »(068)81-514. 1000 KG tehtnico na uteži Pr°da*.! no, prodam. Možen zakol. « ^ jji73| FRAJTONARICO ugodno proda1* * (0608)87-032. ‘fcl SUHA grobo nasekana bukova dV|p3 I m3, primerna za centralno, in 4 dv0 | starejša nerabljena okna prodam- | Žulič, Gorica 3, Leskovec pri Kr§RCIyj^71 ■$ PRAŠIČA in žganje prodam ^ (068)65-139. 'J 06;0j-1 JV. ',al{ TELICI, težki 250 do 300 kg, P*. j3|i ali menjam za teličke, stare do 10 dn do 120 kg. «(068)76-081. KRAVO, staro 5 let, brejo, A kond/ prodam. Kos, Martinja vas 8, Mokr^jgj 13 M suhih bukovih drv prodarn (068)49-280. ....> DVE BREJI TELICI ter 3 teličke. - 5,. cca 250 kg, vse v A kontroli, sivke'^ mentalke, in mlekovod Alfa Lava* Kgg dam. « (0608)62-946. % 8 TEDNOV staro tele in pse, nc" ovčarje, prodam. « (068)45-296, rjjjj9 uri. 1 epi- ’ VVEBASTO prodam po ugodm ^(i, Rozman, Potok 18, po 15. uri. 011 VILIČARJE, rabljene, od I nosilnosti, dicscl, dobro ohranjene, y>a|i no prodamo. Vipava, « (065)640^ | (065)640-017. ‘cjo, KRAVO za zakol ali nadaljnji prodam. Gorenc, Hcrinja vas 8, ^ jj|!$ , OTROŠKO SOB?) in barvni telegi. f star 5 let, poceni prodam. ® (068)2* jj) j PSE, nemške ovčarje, stare 9 tc/vi1 prodam. « (068)50-140. ' ;tr PRALNI STROJ Gorenje in baf^ * levizor, ekran 66 cm, ugodno prodaj* ^()5 (068)341-246. \c\o, TELICO, brejo 8 mesecev, črno' 206 prodam. « (068)25-248. i:en* DVA PRAŠIČA, težka 130 kg, k z domačo hrano, prodam.«(068r~ ^ KRAVO za zakol in telico sime^^d, brejo 8 mesecev, prodam, ® (068)/:j^2^ PLETILNI STROJ Singer z m' poceni prodam. ® (0608)59-001 ' ^ CISTERNO, 2000 1, kovinsko, W Vjfi prodam. ® (068)324-350. . i KRAVO SIVKO, po prvem lt,v'pf0' j rebico, brejo 8 mesecev, staro 3 Id j ! dam. «(068)26-893. ^ DVA PRAŠIČA po 100 kg, ^4. krma, ugodno prodam. « (068)/^.^ 0W\ ;b-cd'2°/r. ler in pomivalno mizo, nerablj'n°'||23® i ZAMRZOVALNO SKRINJfJ^^j-1 njeno, zvočnike TcchnicsSB-CD I* ! dam. ® (068)24-896. „ PRAŠIČA, 140 kg, ter seno m (balirano) prodam. « (068)73-1 jj23' PRAŠIČA, težkega 160 kg, krnjX.V' . z domačo hrano, prodam. ® (068) m REGAL, sedežno in francosko p/pf1 prodam. ® (068)315-220, ob d'la'V'; do 15. 30, ali Ul. Slavka Gruma 70, s( |23) | vanje 8, Novo mesto. .gd3', PRAŠIČA, 130 kg, prodam, *l ,\1$ ' 208. 'K*' PRAŠIČA za zakol prodam. 3’/./ stelec, Dol. Težka Voda 23, Novo n . KRAVO FRIZIJKO, pripuščenO ‘[jjž j tele, prodam. ® (068)76-528. . DESKO za pluženje snega, pdk , |2Jj daj, prodam. ® (068)25-083. „„25” Kluv,a,|l VGUOyZ..,-V/0_>. o £ / PUJSKE, težke 100 kg, prodam P ]2JČ -IT/kg. ® (068)81-496. ANGLEŠKI BILJARD in mot«r P|jcii’ j R 25, letnik 1954, originalno oba0 | dt di Ir (0 jo Pl h V, ta! 28 ve 47 Br 59 Za ita 2 ke tr! (0, N Pi in el, m, 85 vil In sli v st< MO 1 '~ Po m; * prodam. ® (068)322-333. liiiP' 14 CM IZOLACIJO druge klas<7pfir persbusch in balkonsko okno z vr*' | $$ -dam. ® (068)23-862. lil PRAŠIČA, težkega 200 kg, hranjenega z domačo krmo, lahko tudi samo polovico, prodam. * (068)27-091. 11250 VOLA prodam. S (068)84-476. 11252 ŠTEDILNIK (4 plin, 2 eletrika) ugodno prodam. ® (068)65-309. 11254 PUJSKE za nadaljnjo rejo ali očiščene prodam. ® (068)42-532. 11257 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, prodam. * (068)42-854. 11258 TELICO FRIZIJKO, brejo 9 mesecev, prodam. ® (068)324-451. 11260 PRAŠIČE za rejo, uležan hlevski gnoj, drobilec za koruzne stroke in zrnje prodam. * (0608)79-471. 11262 KOZO, belo, za 100 DEM, prikolico, šrotar in dva soda po 300 1 prodam. ® (0608)82-203. 11263 KOKER ŠPANJELA, starega 4 mesece, prodam po zelo ugodni ceni. ® (068)78-385. 11265 BELO belokranjsko vino prodam po 180 SIT. ® (0608)69-241. 11266 PRAŠIČA, težkega 100 kg, in domače kunce, zakol možen na našem domu, prodamo. * (068)41-050. 11268 SEMENSKI KROMPIR, traktor Torpedo 6206 in plug, 12 col, prodam. ® (064)312-056. 11270 razno__________________ v KRŠKEM oddamo 100 m2 prostora, Primernega za skladišče. Parkiranje in telefon urejena. ® (0608)32-396. 11099 GOSTILNA PIRKOVIČ, Šmarjeta, * (068)73-122, sprejema rezervacije za novoletni ples 1. januarja 1996. Za hrano in dobro razpoloženje poskrbljeno! 11113 V NAJEM ODDAM BIFFE v Prečni. * 323-789 322-654 v PREJŠNJI ŠTEVILKI DL pri zahvali mišu Zupančiču smo pomotoma izpustili žalujoči sorodniki. Se opravičujemo. UPOKOJENEC, star 68 let, z avtom in "|so, išče gospodinjo, nekadilko, z vozniškim izpitom za celodnevno oskrbo na domu. Plačilo po dogovoru. Po smrti dedovanje! ®(061)777-826. 11123 . V METLIKI oddam prostor, 45 m2, Primeren za mirno obrt. ® (068)59-014. 11124 STAREJŠI! Dostava, prevoz, pomoč "uročila. ® (0608)21-782. 11127 . POZOR! Fizične osebe lahko sodeluje-Jo v nagradnem žrebanju z oddajo brez-Pladnih malih oglasov. ® (061) 574-011, 5'oslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana, cd preberite v tedniku Poslovni glas. HRBTENICE ZDRAVI kiropraktik Vi-alij pri agenciji Popolno zdravje. * (068) “18-250, zjutraj ali zvečer. V METLIKI prodam nov opremljen bi- ,e-* (0609)633-553. 11153 TRGOVSKI LOKAL v pritličju na No-',.Vn trgu oddamo v najem. ® (068)342-47°- 11154 ZBIRAM CERTIFIKATE za kmečko družbo. , « (068)64-423. 11162 FOTOGRAF cvetko tramte, ,/cška na. vas 3, Šentjernej, * (068)81-396, od 7.40 do 21. ure. 11170 HEMOROIDE lahko pozdravite sami! Z" navodilo in zelišeho mazilo pokličite "a * (068)73-434. 0 KOMBI PREVOZE doma in v tujini Povijamo po ugodnih cenah ob vsakem ^•»(068)78-294. 11259 , Sadike sadnega drevja, trsne cepljen-e* okrasne rastline in repromaterial nudi rn?0v*na Rast, Baznik, Krška vas, ® TO8)59-108. 11271 ^ službo dobi NATAKARICO honorarno zaposlimo. * (068)22-578. 11093 . DEKLE za delo v strežbi zaposlimo, budimo hrano in stanovanje, možnost Pr,Pravništva. ® (068)52-530. 11121 REDNO ZAPOSLIMO dva šoferja C- E- kategorije z izobrazbo mehanika ali £Jektričarja z izkušnjami v domačem in Jj^dnarodnem transportu. * (068) 85i’2I. 1,160 j ŠOFERJA za vožnjo kiperja s C-^•tom in 3-letnimi izkušnjami zaposlim. *(068)58-084. 11165 honorarno zaposlimo za ob Vikendih natakarico. Okrepčevalnica ‘"es, avtobusna postaja Novo mesto. 11169 TRGOVINA RAJSKI VRT redno zapo-s' Prodajalko živilske stroke. Informacije v Prodajalni Rajski vrt, BTC, Novo me- 11256 51 »' '"v, ^ stanovanja DVE ali večsobno stanovanjc v Novem ^estu ali okolici kupimo. * (068)25-371, PoPoldan. 11115 trisobno stanovanje na seid- « prodam. ® (068)322-282. 11155 V TREBNJEM prodam stanovanje, 64 ■s v prvi etaži dvonadstropnega bloka. * (068)45-666. 11193 UMRLA JE NEŽKA BOŽIČ iz Dolža Iskrena hvala vsem, ki ste ji pomagali in jo imeli radi. službo išče DELO NA DOMU sprejmem ( sestavljanje, lepljenje, pakiranje, šivanje). Naslov v oglasnem oddelku. 11192 ŠOFER B, C, D in E kategorije išče redno zaposlitev. Šifra: »VESTEN«. 11225 Miška, d.o.o. TRGOVINA PODGORJE Ljubljanska 27 (BTC), Novo mesto Božično novoletna super ponudba: — odeje Tekstilane Kočevje od 3.960 do 4.488 SIT — prešite odeje od 6.612 do 11.067 SIT — smučarski kombinezoni od 3.800 do 8.990 SIT, za odrasle 10.764 SIT — bunde puhovke EDEL-WEISS 5.236 SIT, 7.700, 10.780 in 13.860 SIT Vesele božične praznike in srečno 1996! ' ELEKTROINSTALACIJE IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV IVAN PETRIČ, s.p. METLIKA, Marentičeva 8 tel./faks (068) 60-648 SERVISIRAM: GORENJE, BOSCH, SIEMENS, CORONA, ZANUSSI, PHILCO, ELMA-ROVVENTA, TEFAL, ISKRA-PRINS • pralne in pomivalne stroje • električne in plinske štedilnike • zamrzovalne skrinje in omare ter hladilnike • električno rotacijsko orodje • bojlerje • male gospodinjske aparate (mešalnike, fene za lase, sesalnike, likalnike, friteze itd.) Vsem poslovnim partnerjem in strankam želim vesel božič in srečno novo leto 1996! PREROKOVANJE IN TAROT, STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST 090 42-24 ZDRAVJE, LJUBEZEN, DENAR? 7. - 24. URE POKLIČITE 78 SIT/0,5 min. Kamnoseštvo Marjan Lukšič nov naslov: Košenice 92, 68000 Novo mesto Tel. 068/21-871 OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Cenjene oglaševalce obveščamo, da je zadnji rok za oddajo oglasov, ki bodo v Dolenjskem listu objavljeni v četrtek, 28. decembra, petek, 22. decembra, do 14. ure. Do&m p — Trgovska knjiga TDR ® — Izračuni prom. davka brez z evidentiranja tarif • na register blagajni in opravljanja inventur — Vodenje s pomočjo PC MODEM-ov • IZDELAVO LETNIH BILANC IN DAVČNIH NAPOVEDI (za poslovno zdrava podjetja in podjetnike) • PODJETNIŠKO IN O DAVČNO SVETOVANJE > • KADROVSKA IN DRUGA § ADMINISTRATIVNA DELA • RAČUNALNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO ZA TRGOVINO — preverjena v velikih trgovinskih sistemih — kvalitetno programsko svetovanje Pokličite: 068/323-266, 0609/633-407 rv°N 21 * Inf A v' c O 7 ^Ctv 12 ** O fc ■« (068) 324-377 j LB LEASING D. O. O. LJUBLJANA Tig republike 3/VI, 61000 Ljubljana Telefax: 125-30-03,176-33-00 Telefon: 125-05-05,125-04-90,176-3301 Vsem prijateljem, znancem in posbvnim partnerjem, voščimo vesele praznike in srečno Novo Leto PI.AKATIH M 701100 n BARVE 50 Število izvodov 1.00 S| ■ |H| i | A« II 1 9800SIT i83oosit zajej y (JEN 2 17100SIT 316POSIT 3 24400SIT 44100SIT 4 31700SIT 582oosit JVLeaiaArt tel.: 064/ 311 055, mbt Električne omarice, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Tel. (061) 751-432, 751-425. Zelo ugodno s 5% novoletnim popustom za kompresorje od 25 do 500 litrov z A testom in garancijo in vse vrste snego-lovov prodaja KOP LONGAR, d.o.o., tel.: 068/83-147. I____________________________ unicar d.n.0. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. Rozmanova 19, Tf 068/27-174 Vesel božič in srečno v letu 1996! D O l l H J S k A NEPREMIČNINE SILAN, d.o.o., član slovenske borze nepremičnin SILAN DOLENJSKA, Cenitve in posredo vanje pri prometu z nepremičninami, d.o.o., Novo mesto, Glavni trg 22, 68000 Novo mesto, tel.: 068/321-640, telefaks: 068/21-852 Naj bo veselo, srečno, prijazno in uspešno 1996. leto! SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH BT (068) 28-138 Jedinščica 18, Novo mesto Vesele božične praznike in uspešno novo leto! Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d.. Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA Št. 51 (2419), 21. decembra 1995 DOLENJSKI UST Gregor Macedoni Afganistanski pregovor pravi, da mora človek za uspeh v življenju imeti dve stvari: srečo, ko se človeku ponudi ugodna prilika in pamet, da to priložnost izkoristi. Vse to in seveda še kaj ima mladi Novomeščan Gregor Macedoni, absolvent Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika študentske vlade Univerze v Ljubljani. V študentske politične vode se je Gregor podal v 2. letniku študija in je bil leta 1992 prvič član študentskega parlamenta (SP), že prihodnje leto pa njegov predsednik. Takrat je bil tudi eden izmed pobudnikov ustanovitve ŠP Slovenije. V mandatnih obdobjih 1993/94 in 1994/95 pa je opravljal naloge predsednika študentskega sveta. Po 4 letih delovanja v SP in kot poslanec z najdaljšim mandatom dobro pozna razmere / ŠOU (Študentske organizacije univerze) in meni, da je v 4 letih * opazen velik napredek na pod-i ročju lastne organiziranosti. I Gregor želi, da bi bila ŠOU ij močna študentska organizacija in predstavnica ene najmočnej-| Sin skupin civilne družbe v Slo-\ veniji. “Za to pa bo treba spre-I jeti študentsko ustavo (osnutek je že izdelan), ki bo reševala pravni položaj študentskih or-1 ganizacij. ŠOU se mora zavze-[■. mati za vsakega študenta, po-; stati mora njegov močnejši glas, ” meni Gregor. Gregor je kot predsednik študentske vlade odgovoren in mora usklajevati delo 8 ministrstev: za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Novomeščan Blaž Strojan, za socialo in zdravstvo, za turizem, za založništvo in medije, šport, kulturo, izobraževanje, ter finančno ministrstvo. “Najpomembnejša sta resorja za socialo in izobraževanje, saj žpokrivata' največ študentov, in tu smo že veliko naredili (boni za prehrano, stanovanjska problematika, posredovanje sob itd.). Zato sta bila za izbiro ministrov najpomembnejša pogoja strokovnost in sposobnost za delo v skupini, "pravi Gregor. Gregor pa ni dejaven le v Ljubljani, ampak mu ni vseeno tudi, kaj se dogaja v rodnem Novem mestu. In tudi tu so uspehi že vidni. Skupaj z Robertom Judežem, sedanjim novomeškim sekretarjem za kulturo, šport in mladino, je bil Gregor v začetku leta 1993 pobudnik obnovitve Društva novomeških študentov in vsa tri leta je že tudi njegov predsednik. V dosedanjem delu je društvu, v okviru katerega deluje Študentski servis, tudi po Gregorjevi zaslugi uspelo poživiti novomeško družbeno življenje, predvsem mladih. Organizirajo mnoge zabavne in kulturne prireditve: nepogrešljivi so postali petkovi koncertni klubski večeri v piz-zeriji Tratnik pa veliki koncerti v Portovalu, organizacija raznih športnih aktivnosti in tekmovanj. Večina dolenjskih študentov in dijakov pa je verjetno najbolj vesela organiziranih avtobusnih prevozov vsako nedeljo v Ljubljano po simbolični ceni. Kljub obilici dela, ki ga od Gregorja zahtevajo njegove številne dolžnosti - teh pa se vedno loti resno in z odgovornostjo - se Gregor trudi najti tudi prosti čas, v katerem se zelo rad ukvarja s športom in rekreacijo. Kje se bo zaposlil po končanem študiju, še ne ve, politika pa, pravi, ga ne zanima preveč in ni v nobeni politični stranki. LIDIJA MURN I KRKfk ZDRAVILIŠČA J HOTELI OTOCTČ" ; Plesno zabaviščna restavracija I S CIM BOMO NAZDRAVILI OB PRAZNIKIH 1P Iv T I i I Z' I fl I f-1 za izbran okus in navade V četrtek, 21.12. 95 * od 19. ure dalje 1 priljubljeni EVERGREENI. J Za glasbo bo poskrbel D J Longi! Vstopnine ni. | SPREJEMAMO ŠE . REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE 31.12.95. , Rezervacije na tel. št. 321-830. i • Bodi lep, če hočeš deliti lepoto; bodi preprost, če hočeš, da ti bodo verjeli; bodi človek, če hočeš biti umetnik. (Mirko Mahnič) • Vsako spodbijanje (ugovarjanje) človeka polepša. (Kierkegaard) A j\j (j (Ji Po naravni šampanjski metodi, ob dodatnem vrenju v steklenici, pripravljajo dolenjski in posavski vinogradniki in vinarji že več kot 20 različnih penečih vin in biserov Dolenjski in posavski vinogradniki in vinarji se zadnja leta uvrščajo med tiste, ki dobivajo na pokušnjah in ocenjevanjih vin laskava priznanja in odličja. Pred novim letom, ko se vrstijo svečani trenutki, je prav, da predstavimo vsa dolenjska in posavska peneča vina. Imenujemo jih šampanjci, čeprav je to ime le za tiste penine, ki so po naravnem postopku, se pravi sekundarnem vrenju v steklenici, pridelane v francoski pokrajini Šampanji. Tam je slavni Don Perignon leta 1668 po naključju odkril, da naknadno vrenje v steklenicah vinu ne škodi, ampak ga oplemeniti*z mehurčki, ki dajejo vinu več svežine. Vinu dodani sladkor in kvasovke v steklenicah prevre in na- NAŠI ŠAMPANJCI - Steklenice dolenjskih in posavskih šampanjcev so lepo opremljene. Večina se dobi v kartonskih škatlah, kar je lahko kaj lepo darilo. Posebnost je najdražji med njimi, Insteničev zlati karantan, ki ga krasi nalepka iz 18-karatnega zlata v obliki slovenske marke, simbola slovenske krajine. (Foto: M. V) Halo, tukaj je bralec Dolenjca V središču Metlike temno - V Sevnici burne ljubezenske noči gornje sosede ne dajo spati mirni družinici v spodnjem stanovanju - Tkidi trgovci bi radi imeli praznike in prosto Bližajo se božični prazniki, ki naj bi bili dnevi miru, prijaznosti med ljudmi in družinske sreče, v klicih na dežurni četrtkov telefon pa je bilo slišati bolj malo tega. G. M. iz Metlike iz Župančičeve ulice je povedala, da so v njihovi ulici že nekaj tednov kar v temi kot v starih časih, ko še ni bilo elektrike. V ulici, ki je v središču Metlike, sveti ena sama luč. Metličanka je poklicala že na Elektro in na Komunalo, a ji niso znali pojasniti, kdo naj bi poskrbel, da bo ponoči v ulici bolj svetlo. Obljubili soji, da se bodo pozanimali, od “pozani-manja” pa se ni prižgala še nobena luč. Noč ima svojo moč, lahko pa je tudi vir nesporazumov, kadar zmanjka razumevanja med sosedi. Marija iz Sevnice je zaradi neprespanih noči že na koncu s svojimi živci, z njo vred pa vsa njena družinica. Krivec za tako stanje je sicer urejena in na videz solidna gospa, ki pa se očitno ne zmeni kaj dosti za soljudi in sebično streže le svojim potrebam. Kot je povedala Marija z ogorčenim in obupanim glasom, uprizarja omenjena gospa v stanovanju, ki je tik nad njihovim, dvakrat do trikrat tedensko nadvse burno seksanje, ki traja do druge ali tretje ure zjutraj. Gospa sicer stanuje v drugem kraju, v Sevnico pa prihaja v glavnem na ponočevanje. Poskusili so že vse mogoče: govorili so z glasno ponočno sosedo, klicali so policijo, se posvetovali z advokatom, vendar ne žele, da bi stvari krenile po sodnih poteh. Raje bi jih uredili kot dobri sosedje in razumevajoči ljudje. Zato prek Dolenjskega lista, ki je njihovo zadnje upanje, pozivajo sosedo, naj se vendar zave, da tli sama v stanovanjskem bloku. Sebičnost res ni lepa stvar. Morda je je nekaj tudi v tem, da ljudje v nakupovalni praznični mrzlici pozabljamo, da vsi ne uživajo praznikov. Med drugimi imajo praznično veselje okrnjeno tudi trgovci, kot je potožila trgovka iz Novega mesta. Za letošnje božič-no-novoletne praznike bo imela zares prosta le dva dneva, 25. decembra in 1. januarja, ostale dni pa bo delala. Meni, da bi morali najti pravičnejši razpored odprtih trgovin. Ljudje so se kar razvadili, da kupujejo ob vsakem dnevu, ob petkih in Svetkih, kadar se jim zljubi. Sploh je razumevanje drugih pogosto na psu. Tako meni tudi S. J., ki se je oglasila zaradi prispevka Bosa deklica Tonija Gašpcriča v zadnji številki Dolenjskega lista. Naša bralka meni, da tako pisanje podpihuje nestrpnost, ker posplošuje, da vsi Romi izkoriščajo pomoč, kar pa po njenem prepriča- nju ni res. Nataši iz Šentjerneja se ne zdi prav, da tisti, ki v njihovem kraju pobirajo prostovoljne prispevke za gasilski koledar, dobijo 20 odst. provizije. Lepo in prav je, da imajo šentjernejski gasilci tako akcijo, a prav bi bilo, če bi tudi zbiranje prispevkov opravili prostovoljno. T. S. iz Metlike ni prav nič zadovoljna z obračunavanjem porabe električnega toka. Pravi, da se starejši ljudje v teh obračunih prav nič ne znajdejo, zato želi, da bi na Elektru zadevo naredili bolj preprosto in nazorno. Za konec pa nekaj besed pohvale. Peter Butala iz Izole, po rodu iz Starega trga ob Kolpi, je naročnik Dolenjskega lista že blizu trideset let. S časopisom je zelo zadovoljen in se je oglasil, da bi nas pohvalil in nam zaželel veliko sreče v prihodnjem letu. Še zdaj ne more pozabiti lanskega koledarja z Martinom Krpanom, to je bilo zanj enkratno darilo. MiM stane C02. Po odprtju steklenice se sprošča ogljikov dioksid, kar peni vsebino. Odkritje slepega meniha se je hitro širilo po svetu in gospoda je začela segati le po penečem vinu in to počne še danes. Pri nas je novo vrsto vina v Gornji Radgoni že sredi prejšnjega stoletja pripravljal Alojz Klenovšek in jo preprosto imenoval penina. Zlata radgonska penina je postala nekakšen sinonim za slovenski šampanjec in spremljevalec slovesnih trenutkov. Komaj boste verjeli, da zorijo penine po klasični metodi že v prenekateri kleti na našem območju. Lahko trdimo, da pridelujemo več različnih penin kot druga po vinu bolj znana slovenska območja. Na Dolenjskem je že pred dvajsetimi leti začel pripravljati peneče vino znani vinogradnik Jože Frelih iz Šentruperta. Najboljša vina, ki jih pridela na Zadragi, nameni za penine. Za kappelman, suho, belo penino in top, polsuhi rose iz cvičkovih sort grozdja je letos dobil zlati medalji na sejmih v Ljubljani in Gornji Radgoni. Pred enim letom je šampanjec iz cvičkovih sort grozdja dala na trg tudi vinska klet Kmečke zadruge Krško. Kraljevski cviček je izrazito suha penina in je nekakšen slavospev posebnežu med rdečimi vini -cvičku. Rudi in Danica Kos z Jesenic na Dolenjskem, ki imata vinograde v okolici gradu Mokrice, pridelujeta penino črni kos. Bela je iz šipona, laškega rizlinga, belega pinota in šardoneja, rdeča pa iz cvičkovih sort, se pravi pretežno iz žametne črnine, modre frankinje in belega grozdja. Obe sta suhi. Najmanj 2 tisoč steklenic ga bo. Še bolj kot na Dolenjskem pa se peni na levem bregu Save. Pravijo, da so bizeljska vina kot nalašč za predelavo v šampanjec. Prav to je vodilo mag. Janeza Isteniča, da se je že leta 1968 odločil za penine. Do danes se je Isteničeva družinska šampanjska hiša razširila v največjo zasebno šampanjerijo v * Sedaj pa k svečanemu trenutku. Ohlajenega na 6° do 8°C točimo v visoke prozorne kozarce, ki so spodaj ozki, zgoraj razširjeni. Na dnu so znotraj nekoliko hrapavi, da se mehurčki ogljikove kisline lepo počasi sproščajo. Pije se v dolgih, tihih, a krepkih polnih požirkih. Hkrati ne smemo pozabiti na cvetico, iskrivo svežino in šum. Kot pravi enolog Lojze Filipič iz največje slovenske šampanjske kleti, se s penino slavijo majhne in velike sreče, majhne in velike zmage. Na zdravje! Sloveniji. Po letošnji otvoritvi novih prostorov z najsodobnejšo opremo je zmogljivost do 220.000 steklenic. Pripravljajo devet različnih penin, od suhih do polsladkih, belih in rdečih. Naštejmo jih: barbara, golf brut, no.l, michelle, miha, cuv,e princessc, desirec, zlati karantan in perla, ki sodi med vina biser. Številna priznanja so Isteničevi že prejeli za svoje pe- uulvls "m jjlvjflllt! V kratkem se bo izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov t€- , izbral blizu 250 anekdot in pri' god, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je prejšnji teden izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga v prosti prodaji stane 1.900 tolarjev, s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto) pa si J. Dularja Smeh na prepihu lahko zagotovite po novoletni ceni s popustom, in sicer le za 1.400 tolarjev. ------------------------------gjf NAROČILNICA Naročam _______izvod(ov) knjige Jožeta Dularju Smeh na prepihu po prednaročniški ceni 1.400 tolarjev za izvod. Ki\jigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:________________________________________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_____________________________ BOŽIČEK NA DOM NOVO MESTO - Za prijetno novost in poživitev prednovoletnih dni so poskrbeli v trgovini Papirus na Rozmanovi ulici v Novem mestu, kjer bo božiček obiskoval trgovino vsak dan med 13. in 15. uro in med 17. in 19. uro. Kupci bodo nagrajeni. V soboto, 23. decembra, ob 16. uri jih bo pred trgovino, kjer bo tudi kratek program, izžrebal Božiček. Božiček bo vaše drage obiskoval tudi na domu, če ga boste naročili po telefonu 068/342-333. Fevdalizem na palcu Ko sta Janko Jarc in Božidar Jakac nekoč po vojni pretikala po ruševinah hmeljniškega gradu, se je na groblji sprožiI klesan kamen Jarcu na noge in mu kar krepko pomečkal palec. Odstranili so mu noht in tako je profesor že teden dni po tistem, obut v čevelj in copato, v družbi kirurgov dr. Bajca in dr. Mastenove šepal čez novomeški trg. Pri tem se je spotaknil in komaj obdržal ravnotežje. “Vražji hmeljniški fevdalizem!" je zarobantil. “Sreča, da sta tu zdaj dva kirurga in le ena neroda! Tako bo vsaj zdravniška pomoč hitro pri roki. Dobro, da nisem tokrat zadel ob kak še hujši fevdalizem!” Golaž je bil Profesor Janko Jarc si je v pokoju tudi sam pripravil kako jed, če je bila njegova nečakinja Minka, ki je skrbela zanj, službeno kdaj odsotna. Tako ga je vprašal prijatelj: Janko, kaj pa si si včeraj skuhal?” Jarc se je pogledal po suknjiču, na katerem so bile mnoge sledi njegove kuharije, in rekel: “1 kaj, golaž je bil!" nine: samo letos tri zlate in pe* srebrnih medalj. Še posebej pa so ponosni na dvakratni Prix d’Excel-lence iz Pariza za barbaro in no.l cuv,e speciale. Iz najboljših bizeljskih vin zorijo penine tudi v Vinu Brežice. Nudijo beli in rose baron Moscon. BIL JE PRVI - Jože Frelih si ogleduje usedlino, ki se je po dodatnem vrenju in obračanju steklenice nabrala na kronskem zamašku. Ime so mu dali po Johanu Jakobu Mosconu, vojaškem poveljniku v Vojni krajini, posebnežu s šestim1 prsti na levi roki. Vino Brežice nudi tudi belo in rose biser vino-Polsuha sta, imenujeta pa se graj; ski biser. Malusovi iz Kapel, h1 imajo vinograde na Bizeljskem,za svoji penini še niso pripravili nalepk za steklenice. Beli in rose*18 iz najboljših vin. Zaščitnik kak?' vosti pa je najmlajši v družini, T“' dej Malus. Na zadnjem kmetijsko-vino-gradniškem sejmu v Gornji Rub' goni je bil z zlato medaljo nagff' jen šampanjec iz kleti Simona m Milana Pinteriča z Bizeljskega-Chander so mu dali ime po Ajek' sandru, pri šandru, oziroma Šan-drovem bregu, kjer imajo Pinteri-čevi poltretji hektar vinograda-Nudijo belega, rdečega in rose. Se je nekaj vinogradnikov, ki si prl' pravljajo vino z iskrivimi mehurC' ki. Ko se bodo predstavili, j'11 bomo obiskali. M,RKQ vesEL S? / '.Ji* fC /7m Novoletno voščilo Malce okajen se možakar 1$ Ije po cesti. Ko sreča mlado de* le, slopi k njej, jo močno objam in poljubi, rekoč: J “Srečno novo leto, žena!” . Dekle ogorčeno nazaj: “Jaz m sem vaša žena!” Možakar pa dekletu: “Saj tu° jaz nisem vaš mož!” Domov pride Nekaj dni pred silvestrovij^ sprašuje žena moža, kam bos letos odšla silvestrovat ozirom pričakala novo leto. Pa ji mož odgovori: Kar dom ’ kajti novo leto bo zanesljivo pr šlo tudi k nama domov.”