Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, 1990, s. 183-198 Prispelo/Received: 1990, november GDK 160.201:160.26:539:425.l:181.45:( 497.12) OBREMENJENOST GOZDOV Z ŽVEPLOM LETA 1989 • Janko KALAN Izvleček Na slabi polovici točk osnovne 16x16 km bioindikacijske mreže Slovenije je vsebnost žvepla v iglicah tako visoka, da lahko žveplo poškoduje gozdno drevje. Povprečno so z žveplom najmanj obremenjena gozdnogospodarska območja Kočevje, Postojna, Tolmin, Novo mesto in Sežana, najbolj pa Nazarje, Celje, Ljubljana in Murska Sobota. Poprečna obremenitev gozdov z žveplom je bila l. 1986 in 1987 nekoliko nižja kot l. 1985, l. 1988 in 1989 pa se je povečala. Ključne besede: bioindikacijska mreža, analiza iglic, vsebnost žvepla, ovrednotenje rezultatov, obremenjenost gozda, Slovenija, gozdnogospodarsko območje SULPHUR POLLUTION DEGREE OFFORESTS IN 1989 • Janko KALAN Abstract In lees than one half of the points in the basic bioindication grid of 16x16 km in Slovenia the content of sulphur in needles is so high that the forest tree damage due to sulphur is quite possible. On the average, the lowest degree of sulphur pollution was established in forest enterprise areas ofKočevje, Postojna, Tolmin, Novo mesto and Sežana and the highest in those of Nazarje, Celje, Ljubljana and Murska Sobota. The average sulphur pollution of forests was a little lower in 1986 and 1987 than it was in 1985 but in 1988 and 1989 it again escalated. Key words: bioindication grid, needle analysis, sulphur content, evaluation of results, forest pollution degree, Slovenia, forest enterprise area ,. dipl.inž.gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000Ljubljana, Večna pot 2, YlJ 184 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 lUVOD Pri preučevanju poškodovanega drevja želimo spoznati vzroke poškodb. Med znanimi vzroki pri nas so tudi žveplovi oksidi. Dozdajšnje raziskave (ŠOLAR 1986a, ŠOLAR 1986b, KALAN 1989) kažejo, da so gozdovi v Sloveniji precej obremenjeni z njimi. Glede na vsakoletno velikost emisije žveplovih oksidov in vremenske razmere, je tudi onesnaženje gozdov z žveplovimi spojinami na Slovenskem iz leta v leto zelo različno. Prav zato je treba z metodo bioindikacije neprenehoma spremljati obremenjenost gozdov z žveplom, da bi bolje spoznali mehanizme širjenja onesnaženja z žveplovimi spojinami na območju Slovenije ter nastajanje poškodb gozdnega drevja in da bi lahko z izsledki opazovanj ustrezno vplivali na tistih pristojnih mestih, kjer lahko store kaj, da bi se stanje izboljšalo. 2 METODE PREUČEVANJA Jeseni leta 1989 so strokovnjaki gozdnih gospodarstev po navodilih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo nabrali vzorce za laboratorijske ra:,Jskave vsebnosti žvepla v iglicah. Po ustaljeni metodi (KAIAN 1989) so bili vzorci pripravljeni za kemično analizo in določali smo jim tudi vsebnost žvepla. ŠOLAR je že pred nekaj leti ugotovil, da se naši izidi analize razlikujejo od avstrijskih in je zato prikrojil mejne vrednosti za razvrstitev vsebnosti žvepla v razrede (ŠOLAR 1986b ). Ker smo želeli te vrednosti čim bolj objektivno spremeniti, smo naredili posebno raziskavo, in z njo ugotovili korelacijo izidov analizne vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah, ki jih z napravo SULMHOMA T 12 ADG ugotavljamo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, in enakih izidov, določenih z napravo LECO SC 132, ki jo uporabljajo v Avstriji in drugje. Na podlagi te študije (KALAN, FURST, PEZDIR C1991) smo za naše analizne rezultate preračunali mej nevrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v eno in dveletnih smrekovih iglicah. V preglednici 1 in 2 so prikazane mejne vrednosti za obe omenjeni analizni napravi. Preglednica 1: Mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah (FBV A-Avstrija, LECO) • Vsebnost žvepla (S) v % Razred enoletne iglice dveletne iglice 1 do0,080 do 0,100 2 0,081-0,110 0,101-0,140 3 0,111-0,150 0,141-0,190 4 nad 0,151 nad 0,191 185 Kalan l.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 Preglednica 2: Mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah (IGLG - Ljubljana, SULMHOMAT) Razred 1 2 3 4 Vsebnost žvepla (S) v % enoletne iglice do0,097 0,098-0, 123 0,124-0,158 nad 0,159 dveletne iglice do 0,114 o, 115-0, 149 0,150-0,192 nad 0,193 Preglednica 3: Mejne vrednosti za skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic Skupni razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 3 IZSLEDKI IN RAZPRAVA Vsota razredov vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic 2 3 in4 5 in6 7 in8 Z dozdajšnjimi raziskavami smo ugotovili, da se na točkah osnovne 16x16 km bioindikacijske mreže vsebnost žvepla v iglicah spreminja. Iglice iz zahodnega in južnega dela Slovenije vsebujejo manj žvepla kot iglice iz drugih delov Slovenije. Z žveplom so bolj obremenjeni gozdovi v osrednejem delu Slovenije, v Šaleški dolini in na Koroškem (KALAN, ŠOLAR 1987), na industrijsko bolj razvitih območjih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, v okolici večjih onesnaževalcev zraka z žveplovimi oksidi (Slovenj Gradec), pa tudi ponekod, kjer v bližini sicer ni večjih onesnaževalcev zraka z žveplom (Postojna, severovzhodna Slovenija), verjetno pa prihaja onesnaženje iz bolj oddaljenih industrijskih središč (KALAN 1988). Podatki z analiznimi izidi vsebnosti žvepla v iglicah drevja na točkah osnovne bioindikacijske mreže 16x16 km za l. 1989 so zbrani v preglednici 4. Poleg koordinat, s katerimi je podana lega posamezne točke v prostoru, so v preglednici še podatki o drevesni vrsti, od katere so bile odvzete iglice za laboratorijsko analizo, o povprečni vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih iglicah, za razred vsebnosti žvepla za enoletne, dveletne iglice in za skupni vsebnostni ter skupni relativni razred. Podatki za skupne razrede vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih iglicah so prikazani tudi na skici l. 186 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Preglednica 4: PODATKI O VSEBNOSTI ŽVEPLA V IGLICAH na točkah 16 x 16 km bioindikacijske mreže Koordi- Drev. Vseb. žvepla Vsebnostni razred Skup. rel. nata vrsta 1.let. % 2.let. % 1.let 2.let skupni razr. A4 sm 0.112 0.098 2 1 2 2 B3 sm 0.098 0.114 2 1 2 1 B4 srn 0.105 0.103 2 1 2 1 B5 srn 0.124 0.126 3 2 3 3 B6 srn 0.112 0.111 2 1 2 2 B7 č.bo. 0.128 0.121 3 2 3 3 B 10 č.bo. 0.106 0.128 2 2 2 2 C3 srn 0.113 0.133 2 2 2 3 C4 srn 0.117 0.113 2 1 2 2 C5 srn 0.097 0.098 1 1 1 1 C6 srn 0.112 0.116 2 2 2 2 C7 srn 0.107 0.100 2 1 2 1 C8 č.bo. 0.101 0.127 2 2 2 2 C9 č.bo. 0.124 0.123 3 2 3 3 C 10 č.bo. 0.097 0.092 1 1 1 1 D3 srn 0.114 0.151 2 3 3 3 D4 srn 0.113 0.115 2 2 2 2 D5 srn 0.111 0.130 2 2 2 3 D6 srn 0.091 0.087 1. 1 1 1 D7 srn 0.130 0.152 3 3 3 4 D8 č.bo. 0.106 0.117 2 2 2 2 D9 srn 0.117 0.112 2 1 2 2 E4 srn 0.132 0.150 3 3 3 4 ES srn 0.111 0.129 2 2 2 3 E6 srn 0.132 0.143 3 2 3 4 E7 srn 0.118 0.119 2 2 2 3 E8 srn 0.105 0.104 2 1 2 1 E9 č.bo. 0.112 0.109 2 1 2 2 F4 srn 0.118 0.130 2 2 2 3 F5 srn 0.138 0.167 3 3 3 5 F6 srn 0.129 0.138 3 2 3 4 F7 srn 0.100 0.118 2 2 2 2 F8 srn 0.106 0.111 2 1 2 2 F9 srn 0.099 0.112 2 1 2 1 G3 srn 0.100 0.112 2 1 2 1 G4 srn 0.111 0.129 2 2 2 3 G5 srn 0.146 0.132 3 2 3 4 187 Kalan J.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 Koordi- Drev. Vseb. žvepla Vsebnostni razred Skup. ret. nata vrsta l.let. % 2.let. % l.let 2.let skupni razr. G6 srn 0.148 0.170 3 3 3 5 G7 srn 0.135 0.129 3 2 3 4 G8 srn 0.107 0.107 2 1 2 2 G9 srn 0.085 0.095 1 1 1 1 H2 srn 0.118 0.126 2 2 2 3 H3 srn 0.133 0.174 3 3 3 5 H4 srn 0.149 0.153 3 3 3 5 H5 srn 0.140 0.151 3 3 3 5 H6 srn 0.120 0.150 2 3 3 4 H7 srn 0.153 0.149 3 2 3 5 H8 srn 0.096 0.099 1 1 1 1 H9 srn 0.100 0.107 2 1 2 1 HlO srn 0.093 0.093 1 1 1 1 12 srn 0.139 0.163 3 3 3 5 13 srn 0.145 0.179 3 3 3 5 14 srn 0.132 0.148 3 2 3 4 15 srn 0.171 0.195 4 4 4 5 16 srn 0.138 0.152 3 3 3 5 17 srn 0.121 0.130 2 2 2 3 18 srn 0.104 0.116 2 2 2 2 19 srn 0.100 0.107 2 1 2 1 110 srn 0.118 0.115 2 2 2 3 J2 srn 0.135 0.157 3 3 3 5 J3 srn 0.110 0.149 2 2 2 3 J4 srn 0.122 0.128 2 2 2 3 J5 srn 0.142 0.170 3 3 3 5 J6 srn 0.141 0.147 3 2 3 4 J7 srn 0.131 0.131 3 2 3 4 J8 srn 0.093 0.096 1 1 1 1 J9 srn 0.099 0.106 2 1 2 1 J 10 srn 0.102 0.101 2 1 2 1 K2 srn 0.138 0.162 3 3 3 5 K3 srn 0.100 0.125 2 2 2 2 K4 srn 0.138 0.139 3 2 3 4 KS srn 0.126 0.140 3 2 3 4 K6 srn 0.132 0.140 3 2 3 4 K7 srn 0.119 0.111 2 1 2 2 L2 srn 0.128 0.141 3 2 3 4 L3 srn 0.148 0.136 3 2 3 4 L4 srn 0.143 0.157 3 3 3 5 188 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Koordi- Drev. Vseb. žvepla nata vrsta l.let. % L6 srn 0.111 M2 srn 0.158 M3 srn 0.123 M4 srn 0.129 Nl srn 0.135 N3 srn 0.133 01 r.bo. 0.168 02 srn 0.153 P3 r.bo. 0.145 č.bo. - črni bor (Pinus nigra) r.bo. - rdeči bor (Pinus silvestris) srn- smreka (Picea abies) -ll A 6 C o E F 1 1 1 1 1 1 -2 1 1 -, _, --:: -6 -i -5 -• -u/ 2.let. % 0.111 0.169 0.131 0.130 0.146 0.143 0.137 0.166 0.147 G 1 l.let 2 3 2 3 3 3 4 3 3 H 1 Vsebnostni razred Skup. rel. 2.let 1 3 2 2 2 2 2 3 2 skupni razr. 2 2 3 5 2 3 3 3 3 4 3 4 3 5 3 5 3 5 M N 1 1 Leg!'nda: Q 1. vsebnos tni raz red 0 2. vsebnos tni raz red '- 3. vsebnostni razred • 4. vsebnostni razred Skica 1: Skupni razredi vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic na bioindikacijski mreži (1989) 189 Kalan J.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 Po podatkih za l. 1989 je stanje obremenjenosti slovenskih gozdov z žveplom podobno, kot smo ga že ugotovili v preteklih letih. Tudi tokrat je imisija žvepla najmanjša v predelih zahodne in južne Slovenije, najbolj pa je obremenjena srednja Slovenija, tam je tudi bioindikacijska točka z najvišjim skupnim razredom vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic. V tem letu je bila to bioindikacijska točka I-5 (čeče). Preglednica 5: Bioindikacijska mreža Slovenije - porazdelitev bioidikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic (Podatki za l. 1989) Skupn. razr. Štev. % Enoletne iglice dveletne iglice vsebn. žvepla točk popr. min. max. popr. min. max. 1 7 8,2 0,093 0,085 0,097 0,094 0,087 0,099 2 39 45,3 0,109 0,098 0,123 0,117 0,098 0,149 3 39 45,3 0,137 0,114 0,168 0,148 0,121 0,179 4 1 1,2 0,171 0,171 0,171 0,195 0,195 0,195 Skupaj 86 100,0 0,122 0,085 0,171 0,130 0,087 0,195 Povprečni razred: 2,4 Od 86 bioindikacijskih točk (preglednica 5) je samo 7 (razred 1; 8,2 % ) takšnih, kjer drevje ne more biti poškodovano zaradi imisije žvepla, 39 (razred 2; 45,3 % ) točk je v območjih, kjer vpliva imisij ne moremo izključiti, kajti tu in tam lahko vsebnost žvepla preseže mejne vrednosti 0,123 % S za enoletne oz. 0,149 % S za dveletne iglice. Na slabi polovici bioindikacijskih točk ( 40 točk; 47,7 % ) vsebnost žvepla v iglicah preseže omenjene mejne vrednosti, od tega je 39 točk (razred 3; 45,3 %) laže, ena točka pa srednje do močno obremenjena z žveplom (razred 4). Povprečno so z žveplom najmanj obremenjena gozdnogospodarska območja Kočevje, Postojna, Tolmin, Novo mesto in Sežana (glej preglednico 6), srednje so obremenjena območja Bled, Kranj, Brežice, Slovenj Gradec in Maribor, najbolj pa območja Nazarje, Celje, Ljubljana in Murska Sobota. Preseneča predvsem gozdnogospodarsko območje Murska Sobota kot gozdnogospodarsko območje, ki je z žveplom povprečno najbolj obremenjeno, saj na njem ni večjih onesnaževalcev zraka z žveplom. 190 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Preglednica 6: Bioindikacijska mreža Slovenije - porazdelitev točk po relativnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic (Podatki za l. 1989) Gozdnogospodarsko Relativni vsebnostni razred žvepla območje 1 2 3 4 5 povprečni Tolmin 5 3 1 1 1,8 Bled 2 2 1 2,8 Kranj 3 3,0 Ljubljana 1 1 5 4 4,1 Postojna 2 1 1,3 Kočevje 3 1 1,3 Novo mesto 5 1 2 1 2,0 Brežice 2 3 1 3,5 Celje 1 3 1 4,0 Nazarje 1 1 4,0 Slovenj Gradec 1 2 3 3,7 Maribor 1 2 3 3 3,9 Murska Sobota 1 4 4,8 Sežana 1 5 2 2,1 SKUPAJ 17 17 17 17 18 86 Ker z bioindikacijsko metodo že od l.1985 spremljamo obremenjenost gozdov z žveplom, lahko na podlagi teh raziskav opažamo trende imisije žvepla. Ker smo na temelju posebne raziskave (KALAN, FURST, PEZDIRC 1991) spremenili mejne vrednosti za razvrščanje vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah v vsebnostne razrede, smo podatke za pretekla leta preračunali po novih mejnih vrednostih. Preglednice s podatki so v prilogi. Podatke o razvrstitvi bioindikacijskih točk v vsebnostne razrede žvepla smo s takšnim preračunavanjem poenotili in pripravili za primerjavo. Iz njih smo nato za vsako leto posebej izračunali povprečne skupne razrede vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic za posamezna gozdnogospodarska območja in za vso osnovno bioindikacijsko mrežo 16xl6 km (preglednica 7). L. 1985 sicer še niso bile vse točke osnovne bioindikacijske mreže 16x16 km postavljene na terenu (tam je bilo takrat izbranih samo 55 bioindikacijskih točk). Vzorci za analizo niso bili nabrani na gozdnogospodarskih območjih Ljubljana, Postojna, Murska Sobota in Sežana ter na nekaj točkah gozdnogospodarskih območij Tolmin in Kočevje. Zato za 1. 1985 nimamo popolnih podatkov. S primerjalno analizo smo ugotovili, da se l. 1986 in 1987 povprečne vsebnosti žvepla za enoletne in dveletne iglice na vseh 86 točkah bioindikacijske mreže niso razlikovale od povprečnih 191 Kalan J.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 vsebnosti žvepla na tistih 55 točkah (preglednica 8), ki so bile vzorčene l. 1985, l. 1988 pa sta se razlikovali samo povprečni vsebnosti žvepla v enoletnih iglicah. Zato lahko tudi povprečne podatke iz l. 1985 primerjamo s podatki drugih let. Preglednica 7: Poprečni skupni razredi vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic po posameznih gozdnogospodarskih območjih v letih 1985-1989 Gozdnogospodarsko Povprečni skupni vsebnostni razred žvepla območje 1985 1986 1987 1988 1989 l. Tolmin (1,8) . 1,6 1,6 2,3 2,0 2.Bled 2,0 2,0 1,8 2,2 2,4 3. Kranj 2,0 2,0 1,7 2,3 2,0 4. Ljubljana 2,4 2,4 2,4 2,9 5. Postojna 2,0 2,0 2,3 2,0 6. Kočevje (1,7) 1,8 1,8 2,0 1,5 7. Novo mesto 1,9 1,7 1,7 1,9 1,9 8. Brežice 2,2 1,7 1,7 2,2 2,7 9. Celje 2,2 2,2 2,2 2,8 2,8 10. Nazarje 2,0 2,0 1,5 2,5 2,5 11. Slovenj Gradec 2,8 2,5 2,2 3,2 2,5 12.Maribor 2,2 1,9 2,0 2,4 2,8 13. Murska Sobota 2,0 2,0 2,8 3,0 14. Kraško - Sežana 1,4 1,4 2,1 Skupaj (2,1) 1,9 1,9 (2,4) 2,4 • V oklepaju navedene vrednosti so povprečje nepopolnega števila bioindikacijskih točk na posameznem gozdnogospodarskem območju Preglednica 8: Primerjava povprečnih vsebnosti žvepla za 55 bioindikacijskih točk, ki so bile vzorčene 1.1985 in povprečnih vrednosti za vseh 86 bioindikacijskih točk Leto Vsebnost žvepla enoletne iglice dveletne iglice 55 točk 86točk 55 točk 86 točk 1986 0,107 0,107 0,113 0,113 1987 0,105 0,106 0,111 0,110 1988 0,120 0,110 0,111 0,110 Povprečni skupni vsebnostni razred žvepla za Slovenijo je bil l. 1985 2,1. V naslednjih dveh letih (l. 1986 in 1987) se je obremenjenost gozdov z žveplom zmanjšala. Ti dve 192 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 leti je bil povprečni skupni vsebnostni razred žvepla 1,9. že takrat smo ugotavljali, da je zmanjšanje imisije verjetno le posledica ugodnejših vremenskih razmer (večja vetrovnost, mile zime, ... ), saj v Sloveniji še niso izpeljali večjih ukrepov za zmanjševanje emisije žveplovega dioksida (namestitev naprav za razžveplevanje plinov, uporaba goriv z nižjo vsebnostjo žvepla). Naša domneva se je potrdila, saj se je v nas1ednjih letih imisija žvep1a poveča1a in je za obe leti (1988 in 1989) povprečni vsebnostni razred žvepla 2,4. Imisijske razmere žvepla pa so bile po posameznih gozdnogospodarskih območjih različne. Povprečni vsebnostni razredi žvepla po gozdnogospodarskih območjih nam prikazujejo imisijske razmere na posameznem območju po posameznih letih. Ponekod so spremembe bolj ali manj sledile tistim, ki smo jih ugotovili za vso Slovenijo (Tolmin, Bled, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Maribor). Zadnje leto se je imisija nekoliko zmanjšala na območju Postojne in Kočevja. Ponekod je bila prva tri leta približno enaka, zadnji dve leti pa se je zelo poslabšala (Brežice, Celje, Nazarje, Ljubljana). Obremenitev z žveplom se je najbolj povečala na gozdnogospodarskem območju Murska Sobota, imisija žvepla pa se je l. 1989 povečala tudi na kraškem gozdnogospodarskem območju, čeprav je tam še zmeraj razmeroma majhna. Primerjave med posameznimi gozdnogospodarskimi območji na podlagi povprečnih vsebnostnih razredov niso najprimernejše, ker so te vrednosti izračunane le iz sestave skupnih vsebnostnih razredov žvepla v posameznem gozdnogospodarskem območju ne glede na to, ali so vsebnosti žvepla za posamezno bioindikacijsko točko v spodnjem ali zgornjem območju mejnih vrednosti za posamezni vsebnostni razred. Za takšno primerjavo so primernejši relativni vsebnostni razredi žvepla, pri katerih se prav vsaka vrednost vsebnosti žvepla, tako za enoletne kot za dveletne iglice, medsebojno primerja in po svoji vrednosti uvršča v primerjalno vrsto. Iz porazdelitve relativnih razredov po posameznih gozdnogospodarskih območjih so za vsako območje posebej izračunani povprečni skupni relativni razredi žvepla enoletnih in dveletnih iglic (preglednica 9). 193 Kalan l.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 Preglednica 9: Povprečni relativni razredi vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic po posameznih goznogospodarskih območjih v letih 1985-1989 Gozdnogospodarsko Povprečni skupni relativni razred žvepla območje 1985 1986 1987 1988 1989 l. Tolmin (1,9)* 2,3 2,1 2,7 1,8 2.Bled 3,6 3,6 3,2 2,8 2,8 3. Kranj 3,3 4,3 3,3 3,3 3,0 4. Ljubljana 4,2 4,3 3,5 4,1 5. Postojna 2,0 3,3 2,0 1,3 6.Kočevje (1,0) 2,0 1,8 1,8 1,3 7. Novo mesto 2,6 2,3 2,3 1,8 2,0 8. Brežice 2,4 2,8 2,3 2,8 3,5 9. Celje 3,6 3,8 3,6 3,6 4,0 10. Nazarje 3,0 3,0 2,0 3,0 4,0 11. Slovenj Gradec 4,8 4,7 3,8 4,7 3,7 12. Maribor 3,4 2,9 4,3 3,2 3,9 13. Murska Sobota 3,2 3,4 4,0 4,8 14. Kraško - Sežana 1,6 1,6 2,1 Poleg kraškega gozdnogospodarskega območja so najmanj obremenjena z žveplom še območja Tolmin, Postojna, Kočevje in Novo mesto. Najbolj onesnažena z žveplom pa so območja Ljubljana, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec in Murska Sobota. V zadnjih dveh letih, se je zelo povečala imisija žvepla na območju Murske Sobote, ki je bilo l. 1988 drugo najbolj, l. 1989 pa z žveplom najbolj onesnaženo gozdnogospodarsko območje v Sloveniji. Zanimivo je tudi gozdnogospodarsko območje Nazarje, na katerem sta samo dve točki osnovne 16x16 km bioindikacijske mreže. To območje je bilo l. 1987 med najmanj, l. 1989 pa med najbolj onesnaženimi območji v Sloveniji. 194 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 4 ZUSAMMENFASSUNG WALDBELASTUNG DURCH SCHWEFEL IM 1989 Mittels der Bioindikationsmethode der Waldverschmutzung durch Schwefel wurde es festgestellt, dass es die niedrigste Schwefelimmission im 1989 im westlichen und siidlichen Gebiet Sloweniens gab und dass zentrale Gebiet Sloweniens am schiirfsten mit Schwefel belastet wurde. Von den 86 Punkten des Grundbioindikatioinsnetzes von 16x16 km gibt es nur 8 % solche, wo die Baume wegen der Schwefelimmission nicht beschiidigt werden konnen. 45 % der Punkte befinden sich in Gebieten, wo der Einfluss der Immissionen nicht ausgeschlossen werden kann, denn stellenweise kanu der Schwefelgehalt grosser sein als die Grenzwerte sind, bei denen Waldschiiden wegen des Schwefels auftreten konnen. In weniger als die Halfte der Bioindikationspunkte ist der Schwefelgehalt grosser als die Grenzwerte sind, wobei 45 % der Punkte leicht und ein Punkt stark bis mittel stark mit Schwefel belastet werden. Durchschnittlich sind die forstwirtschaflichen Gebiete von Kočevje, Postojna, Tolmin, Novo mesto und Sežana am wenigsten mit Schwefel belastet, mittelbelastet sind die Gebietevon Bled, Kranj, Brežice, Slovenj Gradec und Maribor und die meist belasteten Gebiete sind diejenigen von Nazarje, Celje, Ljubljana und Murska Sobota. Die ersten Resultate iiber den Schwefelgehalt in Nadeln in den Punkten des Grundbioindikationsnetzes von 16xl6 km waren schon 1985 bekannt. Damals war die durchschnittliche Gesamtklasse des Schwefelgehalts in Slowenien 2,1. 1986 und 1987 wurde die Schwefelbelastung etwas niedriger (die durchschnittliche Gesamtklasse des Schwefelgehalts der einjahrigen und zweijahringen Nadeln war 1,9), 1988 und 1989 wurde die Waldbelastung durch Schwefel wieder grosser (die durchschnittliche Gesamtklasse des Schwefelgehalts war 2,4). So wie im ganzen Slowenien, ver~nderten sich auch die durchschnittlichen Schwefel belastungen in forstwirtschaflichen Gebieten von Tolmin, Bled, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec und Maribor. 1989 wurde die Schwefelimmission ein wenig geringer in den Gebieten von Postojna und Kočevje. In den Gebieten von Brežice, Celje, Nazarje, Ljubljana war die Schwefelimmission in Jahren von 1985-1987 etwa unverandert, in den letzten zwei Jahren ist sie jedoch stark gestiegen. Im letzten Jahr ist das besonders der Fali im forstwirtschaftlichen Gebiet von Murska Sobota und zum Teil auch im Gebiet von Sežana, wo die Schwefelimmission noch immer verMitnismassig niedrig ist. Verschiedene Werte der Waldbelastung durch Schwefel in einzclnen Jahren werden wohl von den verschiedenen Wetterverhaltnisscn cinzelnen Jahren abhangig sein. 195 Kalan J.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 S PRILOGE Bioindikacijska mreža Slovenije - porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic Skupn. razr. Štev. % Enoletne iglice Dveletne iglice vsebn. žvepla točk popr. min. max. popr. min. max. 1985 1 6 10,9 0,090 0,084 0,095 0,095 0,085 0,100 2 38 69,1 0,110 0,098 0,127 0,115 0,098 0,143 3 11 20,0 0,133 0,124 0,145 0,147 0,133 0,163 4 o Skupaj 55 100,0 0,112 0.084 0,145 0,119 0,085 0,163 Povprečni razred: 2, 1 1986 1 18 20,9 0,087 0,075 0,097 0,090 0,067 0,110 2 58 67,5 0,109 0,098 0,123 0,114 0,083 0,145 3 10 11,6 0,136 0,127 0,146 0,150 0,127 0,164 4 Skupaj 86 100,0 0,107 0,075 0,146 0,113 0,067 0,164 Povprečni razred: 1,9 1987 1 22 25,6 0,088 0,077 0,097 0,089 0,075 0,110 2 54 62,8 0,108 0,098 0,123 0,113 0,085 0,140 3 10 11,6 0,136 0,125 0,155 0,145 0,129 0,164 4 Skupaj 86 100,0 0,106 0,077 0,155 0,110 0,075 0,164 Povprečni razred: 1,9 1988 1 2 2,6 0,091 0,090 0,091 0,090 0,089 0,090 2 46 59,0 0,112 0,099 0,131 0,121 0,093 0,145 3 28 35,9 0,134 0,111 0,154 0,147 0,122 0,182 4 2 2,5 0,165 0,158 0,172 0,204 0,195 0,212 Skupaj 78 100,0 0,121 0,090 0,172 0,132 0,089 0,212 Povprečni razred: 2,4 1989 1 7 8,2 0,093 0,085 0,097 0,094 0,087 0,099 2 39 45,3 0,109 0,098 0,123 0,117 0,098 0,149 3 39 45,3 0,137 0,114 0,168 0,148 0,121 0,179 4 1 1,2 0,171 0,171 0,171 0,195 0,195 0,195 Skupaj 86 100,0 0,122 0,085 0,171 0,130 0,087 0,195 Povprečni razred: 2,4 196 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic po gozdnogospodarskih območjih Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla območje 1985 1986 1 2 3 4 Povpr. 1 2 3 4 Povpr. Tolmin 2 6 (1,8) 4 6 1,6 Bled 5 2,0 5 2,0 Kranj 3 2,0 3 2,0 Ljubljana 7 4 2,4 Postojna 3 2,0 Kočevje 1 2 (1,7) 1 3 1,8 Novo mesto 3 4 2 1,9 4 4 1 1,7 Brežice 4 1 2,2 2 4 1,7 Celje 4 1 2,2 4 1 2,2 Nazarje 2 2,0 2 2,0 Slovenj Gradec 1 5 2,8 3 3 2,5 Maribor 7 2 2,2 2 6 1 1,9 Murska Sobota 5 2,0 Sežana 5 3 1,4 SKUPAJ (2,1) 1,9 N 6 38 11 55 18 58 10 86 % 11 69 20 100 21 67 12 100 % 80 20 88 12 Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla območje 1987 1988 1 2 3 4 Povpr. 1 2 3 4 Povpr. Tolmin 4 6 1 1,6 7 3 2,3 Bled 1 4 1,8 4 1 2,2 Kranj 1 2 1,7 2 1 2,3 Ljubljana 7 4 2,4 7 4 2,4 Postojna 3 2,0 2 1 2,3 Kočevje 1 3 1,8 4 2,0 Novo mesto 4 4 1 1,7 2 6 1 1,9 Brežice 2 4 1,7 5 1 2,2 Ceije 1 2 2 2,2 2 2 1 2,8 Nazarje 1 1 1,5 1 1 2,5 Slovenj Gradec 1 3 2 2,2 5 1 3,2 197 Kalan J.: Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989 Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla 1987 1988 območje 1 2 3 4 Povpr. 1 2 3 4 Povpr. Maribor 1 7 1 2,0 5 4 2,4 Murska Sobota 5 2,0 1 4 2,8 Sežana 5 3 1,4 SKUPAJ 1,9 (2,4) N 22 54 10 86 2 46 28 2 78 % 26 63 11 100 3 59 36 2 100 % 89 11 62 38 Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla 1989 območje 1 2 3 4 Povpr. Tolmin 2 6 2 2,0 Bled 3 2 2,4 Kranj 3 2,0 Ljubljana 2 8 1 2,9 Postojna 3 2,0 Kočevje 2 2 1,5 Novo mesto 2 6 1 1,9 Brežice 2 4 2,7 Celje 1 4 2,8 Nazarje 1 1 2,5 Slovenj Gradec 3 3 2,5 Maribor 2 7 2,8 Murska Sobota 5 3,0 Sežana 1 5 2 2,1 SKUPAJ 2,4 N 7 39 39 86 % 8 45 45 2 100 % 53 47 198 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 6REFERENCE KALAN, J., ŠOLAR, M., 1987: Obremenjenost gozdov z žveplom. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji l. 1987. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, str. 28-31. KALAN, J., 1988: Obremenjenost gozdov z žveplom. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji l. 1987 - nadaljevanje. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, str. 19-27. KALAN, J., 1989: Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 34, str. 99-120. KALAN, J., FURST, A, PEZDIRC, N., 1991: Korelacija analiznih izidov vsebnosti žvepla, določenih z napravama SULMHOMAT 12 ADG in LECO SC-132. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, str. 107-120. MIKULIČ, V., 1987: Računalniški program za krmiljenje izvajanja obdelave analiznih podatkov o vsebnosti žvepla v iglicah. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. ŠOLAR, M., 1986a: Onesnaževanje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje - 14. in 15. maj 1986. Ljubljana, str. 57-84. ŠOLAR, M., 1986b: Umiranje gozdov in raba lesa. Posvetovanje v Mariboru 25. oktobra 1986. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Ljubljana.