v
■ I statutu naše občine je zapisano, da je praznik občine V   Logatec 12. september. Predsedstvo Občinske skupšči-
■ ne se je odločilo, da bo spoštovalo statut, hkrati pa razume, da mora praznik pripadati vsem občanom. Ta praznik naj ne bi bil praznik poveličevanja samo ene resnice, pač pa praznik objektivne zgodovinske resnice. To naj bi bil tudi praznik naše sprave, kipa jo, po mojem mnenju, Logatec zelo potrebuje.
Če je zmogel slovenski narod 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu skleniti narodno spravo, potem moramo k tej spravi tudi mi kot narodov neločljivi del. To spravo moramo spoštovati, ne da bi odpirali že zaceljene rane.
Splošna ugotovitev je, da smo Slovenci po Kočevski spravi postali spet neokrnjen, "cel" narod, saj smo se poklonili spominu doslej namenoma zamolčanih, kar velja tudi za Logatec, ne da bi pozabili na tiste, ki smo se jih javno že spominjali
Tudi mi v Logatcu moramo sprejeti besede iz pridige nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v Kočevskem Rogu: "Odpuščamo vsem, ker smo sami pri Bogu našli odpuščanje." OdgovorimQ
ZA PRAZNIK -
IN DA BI PRAZNOVALI
jim: "Tudi mi odpuščamo vsem in vsakomur, da bi tudi sami našli odpuščanje pri Bogu."
Prav tako moramo sprejeti besede iz govora predsednika pred-sedst va Republike Slovenije Milana Kučana, izrečene ob isti priložnosti: "Povejmo si: tu, kjer so posute kosti vseh, ki so se borili za takšno ali drugačno resnico, s takšno ali drugačno mislijo, je pravi kraj za tisto spravo, ki jo kot narod, zazrt v prihodnost, potrebujemo. Kar se je zgodilo, iskreno obžalujemo! Končujemo, zdaj in tukaj. Bilo je. Je čas ljubezni in je čas sovraštva, je čas vojne in čas miru. - Tako pravi pridigar v Stari zavezi - Zdaj je čas miru."
K tem besedam bi si dovolil še pridati da pa je sedaj poleg miru tudi čas dela, kar še posebej velja za našo občino, ki je sedaj v nezavidljivem ekonomskem položaju. Če upoštevamo spravo v Kočevskem Rogu kot zaobljubo slovenskega naroda in njegovih vodij zgodovinski resnici, ki še v marsičem išče svojo pravo podobo, bomo lahko vsi Lo-gatčani praznovali skupni praznik, posebej če bo ekonomski uspeh občine boljši, kot je bil doslej.
ing. Anton Antičevič
foto: Igor Resnik
INFORMACIJA JE DEMOKRACIJA
Najbrž kar občutimo nekam nelagodno ta nekamesečni javni molk S septemberskimi Logaškimi novicami poskušamo oživiti domačo informiranost. Želimo pa, da bodo Logaške novice (v nasledku lahko tudi z drugačnim imenom!?) za vse odprto, neodvisno in, kar je nadvse pomembno: vabljivo GLASILO, izpostavljeno javni oceni; kritični, seveda!
Zato vabimo k sodelovanju vse od Vrha sv. Treh kraljev, prek Rovt in Trat, Hotedrščice, Grčarevca in Laz pa vse do Gore-njega in Dolenjega Logatca. Vsako glasilo mora imeti stalne in občasne sodelavce, zato mednje vabimo: šolsko mladino, mlade iz poklicnih šol, dijake m študente, mlade, ki si šele ustvarjajo dom in družino ter želijo zaposlitev, vabimo razumnike... vabimo delavce vseh strok in njihove upravne službe, kmete, gozdarje, gradbenike, ljudi iz komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, obrtnike, podjetnike, trgovce in gostince, ljudi iz občinskih služb in državne uprave, vabimo policijo in gasilce, zvezo borcev... Vabimo zdravstveno in socialno službo, ljudi brez službe in dohodka, upokojence... Vabimo slovensko Cerkev, da se predstavi s svojimi dejavnostmi, kot so Caritas, otroško varstvo, oskrba starejših na domu, moralna vzgoja... Vabimo vse politične stranke, da predstavijo svoje programske poglede, morda tudi že dosežene uspehe po volitvah... K sodelovanju vabimo občinsko skupšči-' no, njen izvršni svet, krajevne urade... Javno in na široko še ne poznamo občinskih razvojnih programov, ne vemo niti tega, kaj je z bivšimi SIS. Vse to in še marsikaj mora vedeti občan.
Ne poznamo občinskih načrtov zaposlovanja. Malo vemo o otroškem varst\>u. Nič ali skoraj nič ne vemo o občinskem proračunu, prav toliko vemo o težavah odraščajoče mladine. Žulijo nas urbanizem, promet, ceste, storitvene dejavnosti Kaj je z razvojnim dinarjem?
V občini imamo premalo prenočišč za domače in tuje goste; zazidalni načrt - je, in ga ni! Skratka, premalo informacij
Ob poživi jenih Novicah
imamo, ali pa jih "posedujejo" zgolj namišljeni izbranci?! Se delujejo sile "iz ozadja".
Želja, da hočemo čimprej v Evropo, je enkratna, ni pa enkratno naše šolstvo, zato vabimo šolnike, da se pridružijo našim pogledom na pot v Evropo z znanjem in ustvarjalnim nemirom... Pripeljimo Evropo k nam! K sodelovanju v uredniškem odboru vabimo vse poklicne novinarje, in tudi liste, ki so veščino pisanja že kako izkazali Novinarsko delo je odgovorno. Pozna le resnico, čeprav kruto. Resnica pa je neizbežna v etični družbi Dobra fotografija, ljubiteljska ali poklicna, je informacija. Vabimo slikarje, pesnike, pripovedovalce; pričakujemo sodelovanje etnografov, arheologov, arhitektov, oblikovalcev. Vabilo velja Matični knjižnici, kinu, društvom... Dobrodošle bodo kratke šale in karikature. Sodelujte z nami: občudovalci in varuhi naravne in kulturne dediščine. Ekologi bodo plemenitih naše okolje tudi prek informacij. Kako smo zadovoljni z inšpekcijskimi službami? Kako z obrambo domovine? Posebna skrb velja varovanju človekovih pravic, posebej varstvu otrokovih pravic, saj tako misli tudi logaški župan g. Anton Antičevič, ki je v svojem nastopnem govoru v skupščini posvetil razmislek tudi o OMBUDSMANU (varuh občanovih pravic!).
Kajpak, občina ni samo Dolenji Logatec, tudi ni "kolektivna čreda", občina je vsak posameznik; prav to je DEMOKRACIJA. Vsakdo med nami - tudi politično popolnoma neopredeljeni - ima svoje poslansko mesto in klop; oboje bo v našem občinskem glasilu. V demokratični družbi ima vsakdo pravico in dolžnost odločanja in nadzora! - vendar do tiste meje, dokler ne ogroža svobode drugega. Za mnogo vsega tega, in za še več, naj bodo Logaške novice.
Za uredniški odbor Janez Škrlj
PROGRAM
SEPTEMBERSKIH PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
25. avgusta ob 8. uri_
Republiško konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir Pod Sekirico
1. septembra ob 9. uri_
Košarkarski turnir
Vrh nad Rovtami
6. septembra ob 20. uri
Dom-poezija-svet
Bojana Levinger, Anica Perpar, Andrej Žigon, Milena Merlak-Detela in Lev Detela Knjižnica Logatec
8. septembra ob 8. uri_
Občinski turnir v malem nogometu Igrišče Osnovne šole "Edvard Kardelj"
8. septembra ob 20. uri_
Jesenska serenada na Lanišču
Logaški oktet in Logaški trobilni kvartet Predstavitev utrdbe na Lanišču ob cesti Kalce-Hrušica
9. septembra ob 8. uri__
Mednarodni balinarski turnir
Balinišče pri Krištofu
12. septembra ob 1030 uri_
Občinski pionirski kros Pod Sekirico
13. septembra ob 16. uri__
Občinsko pionirsko strelsko tekmovanje Osnovna šola "8 talcev"
14. septembra ob 16. uri _
Kolesarski izlet po občini
Start pred Osnovno šolo "Edvard Kardelj"
15. septembra ob 9. uri__
Turnir v hitropoteznem šahu
Narodni dom
15. septembra ob 10. uri _
Slavnostna seja občinske skupščine Kulturni dom KS Tabor
15. septembra ob 12. uri_
Otvoritev vodovodne vrtine Ob vodni pregradi v Reški dolini
16. septembra ob 14. uri_
Logaška noč s tombolo
KS Naklo - pred Narodnim domom
21. septembra ob 13. uri_
Obrtniški dan
Ot\'oritev novih obratovalnic "Mali" in "Menard"
22. september ob 10. uri_
Občinsko pionirsko tekmovanje v namiznem tenisu Dom na Griču v Dol. Logatcu
23. september ob 15. uri_
Slovesna akademija v čast A. M. Slomšku
Pred cerkvijo Sv. Nikolaja (v primeru slabega vremena v
Narodnem domu)
5. oktobra ob 15. uri_
Mednarodno tekmovanje v maketarstvu in modelarstvu S 8 E (radijsko vodeni raketoplani) Pod Sekirico
Vokviru septembrskih prireditev bo 8. septembra ob 20. uri zanimiva prireditev na kaštelu v Hru-Sici, natančneje na Lanišah. Med obzidjem obnovljene starorimske trdnjave bo koncertni večer z Logaškim oktetom in Trobilnim kvartetom.
Prireditev organizirata krajevna skupnost Naklo in oddelek za turizem in gostinstvo pri logaškem izvršnem svetu. Odgovorni za turizem in gostinstvo v izvršnem svetu skupaj s tajnikom KS nenehno razmišljata o novih možnostih spodbujanja turističnega utripa v občini. Pred skoraj dvajsetimi leti obnovljena, in pred tem seveda odkrita, ostalina nekdanjega rimskega obrambnega limesa in utrdbe "Ad pirum" so bile doslej sicer obele-
žene z napisno tablo; kaj več pa se o utrdbi ni vedelo. Morda bo poskus uporabiti jo kot koncertni prostor zvečal in razširil vednost o njej. Ne prav skrita pa je tudi želja, da bo postala poletno koncertno prizorišče.
Organizatorji bodo poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Logatca. Prvič bo avtobus odpeljal od Krpana ob 19. uri, se ustavil v Gor. Logatcu in na Kalcah. Če bo potnikov več, se bo še enkrat vrnil. Sicer pa, za tiste, ki tega ne poznajo nadrobno, povejmo, da stoji utrdba 4 km od križišča na Kalcah, kjer se cepita asfaltirana cesta v Hotetdr-šico in makadamska čez Hrušico.
Jogo
NAPOVEDUJEMO
KONCERTNI IZZIV
NA LANIŠČU
Iz pogledov na programska izhodišča razvoja občine Logatec, kakor jih je predlagal na 1. majski seji občinske skupščine njen novi predsednik ing. Anton Antičevič, skupščina pa sprejela, objavljamo razdelek, ki govori o logaških gospodarskih perspektivah.
O SPLOŠNEM GOSPODARSKEM RAZVOJU
Gospodarski razvoj temelji na programih posameznih strank, ki so glede gospodarskega razvoja skoraj enaki in lahko veljajo za temeljna razvojna izhodišča. Razlika med strankarskimi programi je samo v posamezni specifiki pogleda na razvoj političnega sistema, vezanega na gospodarstvo. Sloni pa program tudi na že sprejetem Dolgoročnem planu občine Logatec za obdobje 1986-2000, ki je potreben dodatne verifikacije in uskladitve s programi strank in željami naših volilcev.
In kje bo težišče našega gospodarskega sistema?
1. Narodni dohodek moramo povečati do take vrednosti, da se bo približal razvitim občinam naše republike. Naše nezavidljivo 40. mesto med občinami Slovenije nas sili, da se sčasoma dvignemo iz te spodnje polovice v zgornjo, kjer je naša občina pred leti že bila.
2. Zato se mora gospodarstvo občine programsko, tržno in ekonomsko še bolj postaviti na zdrave temelje. Ena od možnosti je, da se naj gospodarstvo organizira v manjše dobičkonosne enote (profitni centri).
3. Ustvariti moramo pogoje za uveljavljanje podjetništva, za razvoj obrti, izgradnjo industrijske obrtne cone, za ustanavljanje novih podjetij z vlaganjem domačega in tujega znanja ter kapitala, s čimer naj bi prišli do novih delovnih mest v proizvodni dejavnosti. Tako bomo tudi postopno zmanjševali migracijo delovne sile, ki se dnevno vozi iz Logatca v druge kraje na delo; tu nas morajo posebej zanimati visokokvalificirani delavci.
4. Hrbtenica gospodarskega razvoja naše občine naj postane družinsko podjetje, kol je to v razvitih državah zahodnega sveta. Z zakonsko ureditvijo lastnine - lastnik mora biti vedno znan - se bodo bržčas tudi pri nas uveljavila mala podjetja, ki bodo konkurenčnejša, prilagodljivejša in zato tudi učinkovitejša od velikih podjetij. Posledica tega razvoja bo tudi večja stabilnost celotnega gospodarstva republike in naše občine. Podpiranje takega razvoja naj ima prednost pred vsemi ostalimi programi. Ko bo stekla iniciativa in interes posameznikov, bo tudi samo po sebi narasla gospodarska moč občine. Zato iniciative ne smemo zavirati, pač pa jo moramo podpirati.
ing. Anton Antičevič
Pobuda kluba občinskih poslancev skupščini občine Logatec
LJUDJE VENDARLE NE MOREJO KAR IZGINITI
NE SMEMO ZAVIRATI, PAČ PA PODPIRATI INICIATrVO
Že v tem trenutku, v prihodnosti pa sploh, moramo računati z dejstvom, da razvoj podjetij ni in ne bo v pristojnosti družbenopolitične skupnosti -občine. Gospodarska podjetja veljajo za samostojni subjekt, ki se razvija samostojno brez vtikanja občinskih in političnih funkcionarjev, katerih naloga pa bo omogočanje pogojev za ustanavljanje novih podjetij, priprava prostorskih možnosti za graditev novih objektov in pomoč pri posameznih usklajeva-njih, kadar se pokažejo različni interesi.
O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU
Podobno kot temeljf razvoj gospodarskih podjetij in obrti na družinskem podjetju, tako naj postane novi temelj kmetijskega razvoja družinska kmetija. Kmetje morajo dobiti v posest in gospodarjenje zemljo in gozd ter svobodno prodajati kmetijske in gozdarske proizvode.
V skladu s predvideno novo zakonodajo se bomo zavzemali, da bo dobil kmet v posest obdelovalno zemljo in gozd, ki sta mu bila v preteklosti neopravičeno odvzeta.
O TRGOVINI, GOSTINSTVU IN TURIZMU
Proces, ki se je začel z odpiranjem malih trgovin in gostinskih lokalov v posesti privatnikov ali posameznih družb naj neovirano teče naprej vse do točke konkurenčnih možnosti. Z večjim številom takih lokalov se bo še zboljšala kakovost ponudbe, prišlo bo pa tudi do padca prodajnih cen do realnih vrednosti blaga. Poiskati bo treba tudi možnost, da se v Ix>gatcu zgradi večja trgovina po modelu tujih firm z možnostjo vložka kapitala domačih ali tujih podjetij.
Gostinstvu in turizmu bo treba posvetiti dovoljšnjo skrb, saj naša občina, na žalost, nima dovolj primernih gostinskih lokalov, sploh pa ne prenočitvenih zmogljivosti. Turistične možnosti vidimo v celostnejši ponudbi: športni in rekreacijski center z naravno in kulturno dediščino ter kulturnimi dejavnostmi.
Prostorska lega naše občine vsekakor opravičuje pričakovanje obetav-nejšega razvoja gostinstva, turizma, tudi kmetijstva in gospo darstva sploh. (Prihodnjič dalje)
Poslanci Skupščine občine Logatec smo na zasedanju Kluba poslancev DEMOS oblikovali naslednjo pobudo:
Ugotavljamo, da je dozorel čas, da se tudi v Logatcu aktivno vključimo v prizadevanja za slovensko narodno spravo. Le-te ne vidimo v prekrajanju zgodovine, določanju novih zmagovalcev in nebrzdani poravnavi računov oz. v revanšizmu. Želimo le, da pride na dan resnica kot najboljše zdravilo za naše skupne in osebne travme. Ne gre nam za izenačevanje dejanj strani, udeleženih v vojnem spopadu, temveč za priznanje osnovnega človeškega dostojanstva vsem
padlim, še zlasti tistim, ki so padli po vojni kot žrtve nepravnih, političnih pokolov.
Izhajamo iz potrebe ljudi, ki se obračajo na nas kot poslance in iz usmeritev slovenske Skupščine, Predsedstva in Izvršnega sveta ter dajemo pobudo, da se pri Skupščini občine Logatec ustanovi Komisija za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja naših občanov po vojni 1. 1945. Predlagamo, da v Komisiji sodelujejo občinski poslanci iz vseh strank in zunanji strokovni sodelavci. Predlagamo, da uvrstite našo pobudo na dnevni red 2. zasedanja občinske skupščine 20. 6. 1990 in obenem obvestite javnost.
QUO VADIŠ,
Marko Kek
Seveda je nesmiselno tarnati nad mnogimi zamujenimi leti, ko bi bilo lažje opravičiti se za napake in zmote nekaterih prepotentnih poveljnikov in njihovih vestnih in poslušnih izvrševalcev. Se kako smiselno pa je v tem trenutku dopovedati nekaterim, da mora zamenjava oblasti čim prej pomeniti tudi zamenjavo metod, s katerimi je stara oblast obračunavala s svojimi nasprotniki. V nasprotnem primeru bosta čez nekaj deset let potrebni dve spravi.
Zakaj sploh pišem o spravi? Sam je nisem potreben in upam, da je tako z mnogimi mlajšimi in starejšimi generacijami. Nam je potrebna predvsem jasna zgodovinska resnica, ki je (očitno) nismo bili deležni takrat, ko je bilo za to najprimernejše - v osnovni šoli. O spravi pišem zato, ker me postaja strah, da bomo mnogi posredno ali neposredno, vsekakor pa brez potrebe, "deležni" tega spravljanja, ki ne obeta nič dobrega.
Ko sem pred dvema letoma, takrat seveda še v "globoki ilegali", pretresen čital Črne bukve, mi je po glavi kar naprej in naprej rojilo eno samo vprašanje: kako je kaj takega mogoče? Četudi bi bilo res le del tistega, kar je napisanega v tej knjigi, sem se počutil milo rečeno nelagodno, da pripadam stranki, na kateri leži del krivde za razkol v narodu, ki se je začel pred skoraj petdesetimi leti in žal traja še danes. Danes so znane tudi povojne tragedije, ki nikogar ne morejo pustiti neprizadetega.
Pravijo, da v knjigah piše vse. Obstajajo tudi knjige, v katerih so opisani dogodki, ki se razlikujejo od prej omenjenih samo v tem, da sta vlogi glavnih igralcev zamenjani. Kar se mene osebno tiče, nihče od njih ne more nositi belih rokavic. Toda to še ne pomeni, da razčiščevanje preteklosti opravičuje uporabo vseh metod, samo da bo cilj dosežen. Nekateri očitno mislijo, da je čas primeren za obračun z nasprotniki in da je do sprave moč priti samo prek njihovih (nasprotnikovih) trupel.
Pomembno se mi zdi, da se ne
SPRAVA ?
Na simbolni ravni se zdi, da maši škofa Šuštarja in spravnemu nagovoru predsednika Kučana na prizorišču povojnih tragedij ni potrebno ničesar več dodati. Ne vem sicer, kaj pomenita dva "spravna govora" tistim, ki sta jim bila namenjena, vendar se mi vse bolj zdi, da je do prave
sprave še zelo daleč.
zavija v meglo vsaj treh čisto jasnih dejstev:
- velika večina partizanov je sodelovala v narodnoosvobodilnem boju samo zato, da bi obranili svoj narod in domovino pred okupatorjem,
- če ne omenjamo vzrokov za nastanek domobranstva, ostaja dejstvo, da so pripadniki teh enot prisegli zvestobo okupatorju, kar se povsod v svetu smatra za narodno izdajstvo,
- metode medsebojnega obračunavanja do leta 1945 so bile mnogokrat enake.
Gledano v luči teh dejstev, ne da bi kakorkoli hotel opravičevati, so povojni poboji delo zmagovalcev. Kot pravilno ugotavljata pisca logaške "klavnice" v zadnji Mladini, verjetno v primeru zmage nasprot-
nega tabora ne bi bilo nič drugače. Žal se s to ugotovitvijo njuna vnema pri obračunu z zmagovalci in dokazo vanju njihove krivde (še) ni končala. Žal pravim zato, ker se mi tak način prikazovanja teh tragičnih let ne zdi zdrava podlaga za spravo v Logatcu. Logatčani sicer takoj pokupijo vse izvode Mladine in potem do naslednje številke preštevajo mrtve in ugibajo, kdo vse bi moral v "nadaljevanki" še nastopiti na tej ali oni strani, stvari pa vendarle niso tako nedolžne. Najbolj nevarno je, da se v še nedokazane stvari vpletajo rodovi, ki v času povojnega "očiščevanja" niso bili niti rojeni, da se takratni šestnajstletnih prikazujejo kot najbolj surovi morilci in da so se mnoge trditve, čeprav nedokazane, pri precejšnjem številu ljudi prijele kot abso-
mm
lutne resnice. Bilo bi vsaj pošteno, da se sinovi in vnuki glavnih igralcev, posredno pa tudi vseh povojnih generacij, ne vpletajo v te dogodke; nekateri potomci bodo očitno deležni posebne "pozornosti" tudi v šoli, drugim je nelagodno ob zvedavih pogledih, ki jih spremljajo na vsakem koraku ("Ali ni to sin tistega, kije...").
Kaj so morali šestnajstletniki res prijeti za puško? Ali ni moglo biti drugače? Ali jim je treba zaradi tega zagreniti še ta leta, ki so jim ostala? Se njihove povojne travme ne da opisati z bolj človeškimi besedami, če jo je že potrebno omenjati?
Raziskovalno novinarstvo res lahko pripomore k odkritju marsikaterih stvari in zato je dobrodošlo, poznati pa mora mejo, kjer se njegovo delo konča in se začne delo zgodovinarjev, neobremenjenih z vetrovi dnevne politike. Zelo lahko je seveda s pozicije 45-letne distance v udobnem naslonjaču ocenjevati vlogo posameznikov, mnogo težje pa se je postaviti vanjo in razumeti njihova dejanja, ki so danes, priznam, videti vse prej kot opravičljiva. Ne vem, če imajo "logaške krvavice" kaj skupnega s pieteto do izginulih; tako pisanje pač ni stvar dobrega novinarskega okusa, in iskreno upam, da je malo takih, ki se ob njem škodoželjno nasmihajo.
Zato naj sprava, če je sploh mogoča, ne bo maščevanje poraženih nad zmagovalci, naj ne bo sejanje sovraštva med kasnejšimi rodovi, naj ne bo ponižanje in naj ne bo triumf. Naj bo sprava iskren stisk rok tistih, ki so tega sposobni, naj bo sprava konec notranjih bolečin na obeh straneh, naj bo razjasnitev tragičnih dogodkov in pojasnitev vlog in odgovornosti brez kazenskih postopkov.
Na tako spravo pristajam. V nasprotnem primeru pa lahko samo pritegnem tistemu, ki je dejal: ustavite Zemljo, izstopiti hočem.
foto: Rafael Marn
Pogovor s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec,
gospodom Vladislavom Pucem
Z DOBRO VOLJO
IN SPOSOBNIMI LJUDMI SE DA TUDI V ŠE TAKO TEŽKEM
ČASU MARSIKAJ STORITI
Letnik 41, po poklicu kovinar z dokončano delovodsko šolo, sprva zaposlen v združenem delu, zadnja leta eden izmed najuspešnejših zasebnih poslovnežev na Logaškem. Dejaven na številnih področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Nekateri o njem pravijo, da je oster kot poper in gre zato marsikomu v nos.
V mladih letih zagnan in uspešen mladinski funkcionar, dejaven predvsem na področju telesne kulture, dolgih dvaindvajset let predsednik Zveze teles-nokulturnih organizacij določen celo za sodnika na Svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani, v prostem času pa navdušen lovec, kije veliko pripomogel h gradnji Lovskega doma v Hotedršici.
Kot zasebni obrtnik le dobro desetletje predsednik logaškega Obrtnega združenja in nosilec številnih pomembnih funkcij v Zvezi obrtnih združenj Slovenije.
Na prvih svobodnih volitvah izvoljen za poslanca v Zbor združenega dela Skupščine republike Slovenije in kot edini obrtnik tudi izvoljen za predsednika Izvršnega sveta katere izmed slovenskih občin.
Bili ste že član Izvršnega sveta v prejšnjih dveh mandatih. So vam izkušnje iz tega obdobja koristile pri sestavljanjui nove občinske vlade?
Lahko rečem, da je logaška politika že v obdobju, ko je Izvršni svet vodil Ljubo Mihelič, začela iskati ljudi, ki bi, vsak na svojem strokovnem področju, lahko kaj storili. Tedaj so mi zaupali področje drobnega gospodarstva in menim, da sem si pri delu v Izvršnem svetu v zadnjih dveh mandatih pridobil precej izkušenj, kljub temu, da so se ob moji takratni nastavitvi nekateri logaški politiki hoteli razpočiti. Ni jim šlo v glavo, da je lahko tudi obrtnik ali kmet politik, kar se bo po mojem mnenju vedno pogosteje dogajalo. Kljub vsemu sem torej pridobil veliko izkušenj, ki so mi nedvomno pomagale pri sestavljanju sedanjega Izvršnega sveta, kar nekaterim tudi ni bilo po volji.
Vam je uspelo k delu v Izvršnem svetu pritegniti najboljše strokovnjake s posameznih področij?
Menim, da mi je uspelo sestaviti dovolj učinkovito občinsko vlado, saj so skorajda vsi njeni člani ljudje, ki vsak na svojem strokovnem področju kaj pomenijo. Popolnoma jim zaupam, kljub temu, da pri izbiranju nisem gledal na njihovo strankarsko pripadnost in da so bili prav zato pritiski z različnih strani zelo močni. S tem, ko jim zaupam, od njih pričakujem kakovostno delo, za katerega morajo seveda tudi brezpogojno odgovarjati. Vsakdo izmed članov Izvršnega sveta pa ima tudi svoj odbor, kar je svojevrstna novost, in ti odbori, ki jih sestavljajo ljudje s konkretnimi imeni in priimki, se bodo sestajali po potrebi.
Pogosto je slišati očitke novi republiški vladi, češ da doslej še ni storila vsega, kar je javnost od nje pričakovala. Od začetka njenega dela je gotovo minilo prekratko obdobje, da bi lahko govorili o kakršnihkoli "revolucionarnih" spremembah. Enako velja tudi glede občinske vlade, pa vendar ali se že lahko pohvali tudi s konkretnimi uspehi?
Težko je po tako kratkem obdobju govoriti o uspehih, vendar se mi zdi, da je kljub vsemu bilo nekaj ukrepov, s katerimi se naš Izvršni svet lahko pohvali. Bili smo ena izmed prvih občin, ki je razdrobljene žiro račune združila v enega samega. Na ta način smo ugotovili, da je bilo na različnih žiro računih veliko sredstev, ki jih vsi oddelki občine niso potrebovali naenkrat. Zato smo lahko združili več tisoč starih milijard in jih ponudili gospodarstvu, ki jih je nujno potrebovalo. Zdi se mi celo, da smo edina slovenska občina, ki je ukrepala na ta način.
Hkrati smo imeli tudi srečo, da smo lahko občinsko upravo znatno zmanjšali; menim pa, da nam bo uspelo do konca tega ali do začetka prihodnjega leta število zaposlenih v občinski upravi zmanjšati v celem za kakšnih petnajst ljudi.
». J
T"
5
Dosegli smo tudi večji red, saj je doslej vsakdo počel, kar je hotel; pojmovanje delovnega časa in zasebnih izhodov je bilo zelo ohlapno, naročilnice so se kar podpisovale, računi pa so prihajali...
Med vidnejše uspehe štejem dogovor s šolniki, ki jim bomo že septembra začeli obračunavati osebne dohodke na občini, obenem pa moram, žal dodati, da podobnega dogovora še nismo dosegli z logaškim zdravstvom. Z bivšo Stanovanjsko skupnostjo se dogovarjamo o tem, da bi del zaposlenih prezaposlili na Gradnik; če bo potrebno, pa tudi na občino.
Menim, da smo s tem, ko smo sredstva spravili v skupno vrečo, storili veliko, saj se lažje dogovarjamo o tem, kam jih usmeriti. Na ta način nam je namreč uspelo prenoviti streho nove šole v Gorenjem Logatcu, načrtujemo prenovo Narodnega doma in stavbe na Notranjski 14, napeljali pa bomo tudi centralno ogrevanje v šoli na Vrhu nad Rovtami. S tem smo preskrbeli delo domačim podjetjem, tako družbenim kot zasebnim; denar, namenjen porabi, oziroma za osebne dohodke, pa smo preusmerili v obnovo stavb, kar nedvomno pomeni določen kakovostni premik.
Trenutno se dogovarjamo o tem, da naj bi združili kuhinji do len-jelogaške osnovne šole in otroškega vrtca, s čimer bi tudi nekaj prihranili in še bi lahko našteval...
Logaško gospodarstvo je v zelo težkem poločaju. Kaj namerava Izvršni svet najprej storiti za rešitev težav, s katerimi se soočajo naši delavci?
Res je, položaj logaškega gospodarstva je zelo težak. Samo KLI je ob polletju prikazal za osemnajst milijonov dinarjev izgube, Konfekcija je takorekoč brez akumulacije, težave so v gozdarstvu, v zadnjih letih pa se je število zaposlenih v občini zmanjšalo za štiristo...
Menim, da smo veliko storili že s tem, da smo domače gospodarstvo razbremenili prispevkov za družbene dejavnosti za 13 %, pomagali smo mu z brezobrestnimi posojili in mu bomo, po svojih močeh, seveda, še naprej. Najbolj pa smo doslej pomagali storitveni dejavnosti, predvsem Gradniku in logaški obrti, ki smo jima zaupali popravila in prenovo stavb. Kako naj bi po vašem mnenju tekel razvoj logaške občine in njenega gospodarstva v prihodnost?
Doslej smo se resnično lahko spopadali le s trenutnimi težavami, odslej pa bomo skušali naše zahteve prek vseh treh zborov republiške skupščine prenesti na federacijo. Problem logaškega gospodarstva namreč tiči predvsem v precenjenosti dinarja, saj ima KLI, na primer, pri vsakem dolarju, ki danes velja 10,80 dinarja, že za 1,2 dinarja izgube, to pa v enem samem mesecu znese 100.000 dolarjev. Tovrstnih težav logaško gospo darstvo ne more razrešiti samo, kljub temu pa mora tudi naš Izvršni svet energično ukrepati.
Sicer pa menim, da ima naše gospodarstvo s storitvenimi dejavnostmi solidne možnosti za razvoj, pri čemer moram omeniti tudi nekatere konkretne projekte.
Prenovili bomo poslopje nekdanjega Slovenijaavta, v njem pa naj bi zaživela mešana nemško-jugoslovanska družba. Obrtni zadrugi Notranjka smo pogodbeno predali staro šolo v Gorenjem Logatcu; v njenih spodnjih
prostorih naj bi odprli trgovini s prehrambenimi in tehničnimi izdelki. Tudi stavba na Notranjski 14 naj bi na novo zaživela; v pritličju bo trgovina z obutvijo Borovo, v zgornjih prostorih pa bodo našla svoje mesto nekatera podjetja in politične stranke.
Posebno pozornost namenjamo izgradnji obrtno-industrijske cone, pri čemer navezujemo stike s podjetji iz Južne Koreje in Japonske. Menim, da bomo lahko kmalu ugotovili, na katerih področjih so možna skupna vlaganja. V kratkem bom imel tudi osebne stike z gospodarstveniki z Bavarske, iz Avstrije, Italije in Madžarske. Upam, da nam bo uspelo najti skupen jezik; najpomembnejše pa je, da pridemo do novih delovnih mest.
Sklenili smo tudi že predpogodbo s Cestnim podjetjem Ljubljana, ki naj bi svojo bazo preselilo na konec Logaškega polja; na ta način bi goren-jelogaški Vzgojni zavod dobil lokacijo za gradnjo nove stavbe, grajsko poslopje pa bi lahko predali turističnim namenom.
Veliko pomanjkljivosti se skriva v družbenih dejavnostih, občani niso zadovoljni s sedanjo infrastrukturo... vse to pa so seveda napake nenačrtnega razvoja iz preteklosti. Kako jih nameravate odpraviti?
Kot sem že dejal, smo glede družbenih dejavnosti uvedli skupno vrečo, ki jo imamo trenutno pod nadzorom, s sredstvi, ki so na voljo, pa bomo skuSali napraviti čim več. Kar zadeva infrastrukturo, pa menim, da so stranke pred volitvami vse po vrsti preveč obljubljale, nihče pa takrat ni povedal, od kod črpati sredstva. Pomembno je, da v občino privabimo čimveč davkoplačevalcev, pa naj gre za zasebna, družbena ali mešana podjetja. Na ta način bodo prihodki večji, plačevali bomo manj in s tem denarjem naredili več.
Naša občina pa je tudi kadrovsko zelo zibka...
Res je, občina je kadrovsko zelo šibka, saj nam najboljši ljudje zaradi bližine Ljubljane odhajajo tjakaj. Menda je kar okoli 2000 ljudi, ki se vozijo na delo v Ljubljano... Rešitev je gotovo v boljših programih; če bodo ljudje za svoje delo dobili spodobnejše plačilo, bodo raje ostali doma.
Res pa je tudi, da v Logatcu domačinov nikoli nismo najbolj cenili. Vedeli smo predvsem za njihove napake, cenili pa smo predvsem prišleke, o katerih pogosto nismo prav dosti vedeli in tako je pogosto tudi še dandanašnji. Obenem pa je veliko Logatčanov, ki drugod zasedajo pomembne položaje, za domači kraj pa niso bili nikoli dovolj vredni. V preteklosti je bilo slišati očitke, da delo prejšnjih Izvršnih svetov ni bilo dovolj javno. Na kakšen način namerava sedanja občinska vlada komunicirati z javnostjo?
Opreteklosti ne bi posebej govoril, glede sedanjega Izvršnega sveta pa lahko rečem, da bodo obveščeni njegovi člani, in prek različnih komisij sprva še najmanj sto ljudi. Javnost pa bomo o svojem delu sproti obveščali prek javnih glasil, pa naj bodo to Logaške novice ali notranjski časopis in radio, do katerih ustanovitve naj bi prišlo. Sicer pa delo Izvršnega sveta vsekakor mora biti javno, kar nedvomno vpliva na odgovornost njegovih članov.
Marsikdo izmed občanov bi verjetno rad z Vami prišel v osebni stik. Imate morda določen dati, oziroma uro, za srečanja s tistimi, ki bi se želeli z Vami posvetovati, Vam potožiti, oziroma prositi za nasvet, dati kakšno pobudo?
Skorajda vsak dan me je moč srečati na občini, žal pa bi težko določil dan ali uro, ki bi se je lahko zatrdno držal, saj sem še vedno obrtnik in tudi svojega podjetja ne smem zanemarjati. Če pa bi se kdo rad pogovoril z menoj ali dal kakšno pobudo, se lahko z našo tajnico dogovori za sestanek z menoj in z veseljem ga bom sprejel.
Bi morda radi ob koncu tega pogovora dodali še kakšno sklepno misel?
Ja, tole bi rad povedal: menim, da je sedanji Izvršni svet nekatere stvari le premaknil z mrtve točke. Ne vem, ali naj zasluge za to pripišem predvsem ljudem, ali času, ki ga živimo... Vsekakor pa lahko ponovim, da smo kljub temu, da nas nekatere stare "strukture" še vedno ne morejo ali marajo sprejeti, določene stvari v občinski upravi, šolstvu, pa tudi v zdravstvu vsaj prevetrili, če ne že izboljšali.
Preden sem bil potrjen za predsednika Izvršnega sveta, sem dejal, da nas lahko reši le trdo delo, da bom zahteval disciplino, čeprav so nekateri celo mislili, da jim po moji izvolitvi ne bo treba plačevati davkov, drugi pa, da bodo delali, kar se jim bo zljubilo. Sedanji Izvršni svet pa bo z menoj na čelu delal po veljavnih zakonih in predpisih, kakršnikoli že so. Tam, kjer bomo uveljavljali red, nam pač ne bodo ploskali...
Sicer pa bomo, v okviru zakonskih možnosti, uveljavili vse možne davčne olajšave, v občino bomo pripeljali dobičkonosno, a za okolje neškodljivo industrijo, pri čemer nam gre na roko tudi republika, saj je pripravljena nadomestiti del obresti od posojil za odprtje novih delovnih mest; prispevala pa naj bi tudi določen del sredstev za vsako novo delovno mesto, kar pomeni, da bomo vsakomur, ki bo zaposlil sebe ali druge, pomagali.
Kar pa zadeva mene osebno, bi rad poudaril, da pri svojem delu nisem obremenjen s politikantstvom ali s kakršnimikoli podobnimi stvarmi; sem pač neodvisen in samostojen. Zadovoljen pa sem, ker sem se že v dosedanjem delu Izvršnega sveta prepričal, da sem za svoje sodelavce izbral prave ljudi. Kajti - z dobro voljo in sposobnimi ljudmi se da tudi v še tako težkem času marsikaj storiti.
V SREDIŠČU DOGAJANJA
Pred dobrimi tremi leti je bila ustanovljena splošna obrtna zadruga v Logatcu, poimenovana "Notranjka". Konec a\gusta smo se pogovarjali z njenim sedanjim direktorjem, Mitjem Žigonom.
V "Notranjki" ste od vsega začetka s komercialistom Jožetom Nagodetom. Kako ste začeli?
Iz nič. Skupaj s še nekaterimi obrtniki smo zastavili organizacijo, ki se je kasneje uspešno razvijala. Najpomembnejše je dejstvo, da smo že prvi večji posel sklenili z znanim kupcem in da je bil to posel, ki ga je prinesla zadruga. Ni pa šlo in seveda, tudi zdaj še ne gre brez poslov, ki jih najdejo kooperantje sami.
Po polletnih rezultatih ste v občini tretja firma, če ocenjujemo in med seboj primerjamo prihodek. Kako ste ga dosegli?
Vzadrugi je zaposlenih 17 delavcev, aktivnih pa je 150 od 250 kooperantov. Naši kooperantje so z dovolj širokega območja Slovenije, pa tudi iz drugih republik je kdo, ki želi poslovati prek nas.
Je to morda tudi posledica dejstva, da ste bili prva obrtna zadruga na Notranjskem?
Verjetno tudi. Bili smo med redkimi, ki smo ponujali "svoje" programe, se pravi programe, ki smo jih pridobili z delavci zadruge. S spremembo zakonodaje pa je bila uveljavljena tudi možnost snovanja "družinskih" - če jih tako imenujemo - zadrug. Za ustanovitev zadruge so zdaj potrebni le trije ustanovitelji.
Kaj je po vašem mnenju še posebej spodbudilo večanje obsega vašega poslovanja?
Poleg že omenjenih lastnih programov nam je bila zagotovo v pomoč tudi ustanovitev hranilno-kreditne službe, ki se je lani razvila v večjem obsegu, kot je bilo moč ob ustanovitvi načrtovati. Ker omogoča obrtnikom - našim kooperantom, še posebne ugodnosti, občanom - varčevalcem pa tudi ugodnejšo obliko varčevanja kot v bančnih organizacijah, pričakujemo še nadaljnji razvoj in razširitev dejavnosti IIKS.
V sredstvih obveščanja se pojavljate tudi kot nosilci poslov za gradnjo v obrtni coni.
Obrtna cona je bila dolgoletna želja, pa tudi programirana naloga logaškega obrtnega združenja in del programa razvoja drobnega gospodarstva v občini. Vendar je za to potreben velik denar. Ker ga občina sama iz svojega proračuna ni mogla niti se ni lotila namenskega zbiranja sredstev za ta namen, smo z zainteresiranimi obrtniki začeli sami. Gradnja, ki je že stekla, je na manj donosnem svetu, dodatno pa je otežena zaradi kraške narave zemljišča, ki terja ogromna zemeljska dela. Zmanjšana likvidnost v gospodarstvu zajema vse večji obseg. Kako se s tem problemom otepate pri vas?
Poskušamo z dosledno izterjavo; z izbiro poslovnih partnerjev skušamo, čimbolj zmanjšati vpliv teh negativnih gibanj na naše poslovanje. Ker je ves obračun računalniško spremljan, imamo sprotne podatke, ki nam olajšajo odločitve.
So kooperantje zadovoljni z delom zadruge?
Nobena stvar ni tako popolna, da bi zadovoljila vsakogar. Kooperantje v zadrugi najdejo predvsem zanesljivo plačilo opravljenih storitev in prodanega blaga, najdejo del posla zase, nekatere ugodnosti, ki jih lahko daje zadruga. Vsi in zmeraj pa - najbrž tudi objektivno - ne morejo biti vselej zadovoljni. Kaj pa zaposleni?
Zaradi spremembe zakonodaje se je vpliv zaposlenih na odločanje v zadrugi zmanjšal. Ostaja pa temeljno vprašanje: je zadruga samos tojna ali zgolj posredniška organizacija.
"Notranjka" večkrat nastopa tudi kot pokroviteljica prireditev in nekaterih dejavnosti?
Dohodek zadruge je načeloma provizija, ki ji jo kooperantje priznavajo za njeno delo, zato tudi delitev tega dohodka nadzorujejo. Se pa najde razumevanje za različne športne in kulturne dejavnosti.
V katero smer se kani razvijati zadruga v bodoče?
Zadruga se bo še bolj utrjevala kot iniciatorka programov, razvila bo hranilno službo, nadaljevala z obrtno cono. Ambicije so vedno odraz tudi objektivnih možnosti, predvsem pri uresničevanju. Vprašanje pa je, kako natančna je ocena možnosti. Kakšna želja aH napotek ob koncu?
Skorajšnje zboljšanje splošnega gospodarskega položaja, njegova trdna utemeljenost in naravnanost v oživljanje so nujni, če naj se izognemo popolnemu razpadu in zničenju vseh vrednosti. Za zadrugo pa si želimo lastnih poslovnih prostorov.
J-za
S predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec, Vladom Pucem, se je pogovarjal Marko Škrlj
KONCERT TROBILNEGA KVARTETA
Vzačetku junija je trobilni kvartet odigral celovečerni koncert v cerkvi sv. Križa na Taboru. Polnemu avditoriju poslušalcev je predstavil letno bero svojega prvega leta obstoja.
Program je bil nekako tridelen: renesančni, baročni in sodobnejši. Izrazito komorna zasedba je svoje sposobnosti v zvočnem prostoru zaživela v polnem zvenu, ki ga taksen prostor omogoča. Kvartet sestavljajo: Tone Maček in Lojzi Molk s trobento ter Peter Molk in Primož Sark s trombonom.
Težko bi rekli, kateri od treh sklopov koncertnega programa je bil prepričljivejši. Vsi pa so bili dokaj trdno zgrajeni. V nadrobnostih bi lahko iskali intonančne nedoslednosti in nedokončno uigranost, a moramo upoštevati, da gre za komorno igro brez dirigenta in da so člani skupaj šele prvo sezono. Ves koncert je bil prijetno doživetje v hladnem večeru na začetku polet ja. Zaslužil pa bi si še kakega poslušalca več.
Trobilni kvartet je tudi med letom večkrat priložnostno nastopal. Je še eden od primernih glasbenih skupin, ki lahko drugim prireditvam doda nekaj žlahtnosti.
Jago
BERA CERKVENEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA V SEZONI 1989/90
Zbor je bil ustanovljen pred štirimi leti. Vadi dvakrat tedensko. Pevci radi prepevamo Bogu v čast, sebi pa v veliko veselje in zadovoljstvo. Prepevamo pri bogoslužju v domači in okoliških cerkvah, po Sloveniji in tudi v tujini. Lani smo tako gostovali na Švedskem, letos pa v Stari Gorici.
Za Božič smo s petjem in igranjem razveselili ostarele v domu počitka na Vrhniki. Januarja smo imeli koncert božičnih pesmi v domači župniji in v župniji našega rojaka Franca Mačka v Tržiču. Našim materam smo za njihov praznik čestitali s pesmijo., S pesmijo smo tudi oznanjali vstalega Kristusa. Ob 80-letnici župnije smo prepevali ob spremljavi ansambla "Marela". 4. maja pa smo, skupaj z inštrumetalisti iz našega zbora, pripravili koncert. Naslednjega dne smo se udeležili prve slovenske revije cerkvenih zborov na Bledu, kjer smo poželi velik aplavz. Nastop je posnela tudi ljubljanska TV. 27. maja smo prepevali na Travniku v stari Gorici, nato smo imeli z gostiteljskim zborom koncert na dekanijskem romanju dveh dekanij na Sv. gori nad Gorico. Ta zbor nam je obisk vrnil 10. junija, koje prepeval pri bogoslužju, zvečer pa smo skupaj konccrtirali v logaškem Narodnem domu. To je bil naš prvi javni nastop zunaj cerkve. Našega prijatelja, p. Marjana Čuka smo na njegovo novo življenjsko pot pospremili s pesmijo. 18. avgusta smo se udeležili srečanja treh dežel na Sv. Višarjih, kjer smo zastopali Slovenijo. S tem nastopom smo zaokrožili sezono 1989/90.
V zboru nas zdaj prepeva 60 pevk in pevcev. Zborovodja, potrpežljiv in vztrajen, pa je Marjan Grdadolnik.
Miša
ODMEV NA KONCERT "PEVCEV SLAVJA"
Sicer skromno poletno kulturno ponudbo v Logatcu je konec julija popestrila znana vokalno-instrumentalna skupina iz ZDA The Celebrant Singers - Pevci slavja. Skupino sestavlja 25 mladih deklet in fantov, ki so prekinili študij ali prenehali opravljati svoj prvotni poklic in se podali na pot po svetu, da bi s pesmijo poveličevali Boga, za katerega verujejo, da biva. Čeprav so že dvakrat gostovali v Logatcu (svoj nastop so imeli v cerkvi), sem jih tokrat prvič slišala. Z dovršenim izvajanjem skladb so me navdušili! Med njimi ni bilo čutiti rivalstva, pač pa medsebojno spoštovanje in občudovanje. K uspešnosti celotnega večera je pripomoglo tudi spretno vodenje g. Danila Sitarja iz Krškega. Posebnost koncerta je bila molitev, med katero so pevci odšli z odra med poslušalce ter skušali tako simbolno prikazati kako se Bog sklanja s svojo ljubeznijo k vsakemu človeku. Nastop skupine mi ni pomenil le prvovrstnega glasbenega užitka, temveč tudi bogato duhovno doživetje.
Prireditev, ki jo je organiziral občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov, je bila dobro obiskana; še nekaj praznih sedežev v dvorani pa je morda kazalo na preslabo obveščenost. Zato predlagam, da bi se v prihodnje izdelal program prireditev, ki bi bil objavljen v občinskem glasilu.
Sonja
iS
DEJAVNI PIHALNI ORKESTER
Logaški orkester si je v prvem letu, odkar ga vodi Matjaž Albreht, utrdil že omajani položaj v logaški kulturi. V sezoni 1989/90 je odigral štiri koncerte in imel precej priložnostnih nastopov.
O zimskih koncertnih nastopih smo že pisali. Tokrat zapišimo nekaj več o poletnem, ki ga je odigral 16. junija na vrtu gostišča "Krpan" v Logatcu. Koncert je občinstvu, ki ga je bilo na vrtu polno, predstavil orkester v luči, ki je bila vsaj svetla, če ne žarka. Program je bil skorajda v celoti še neslišan, ubran na zahtevno orkestralno igro klasične zabavne zvrsti. Ubrano igro je motil preteči dež, pa je le vzdržal, vsaj toliko, da je bilo v zavetju pod drevesi poslušalcem moč obstati. Nastop je pokazal občuten napredek orkestra v tehnični in izvajalski dorečenosti.
V okviru orkestra delujeta še dve manjši skupini: Jazzva-zabavni ansambel, ki se ukvarja predvsem z dbdelandom, ki je zapolnil tudi vmesni del koncertnega večera na Krpanovem vrtu, in trobilni kvartet, o čigar koncertu posebej pišemo.
Logaški pihalni orkester je nastopil še na prireditvi ob 80- letnici dolnjelogaške fare 29. 4. 1990, na prvomajski budnici, in ob 85-letnici GD Hotedršica 22. julija 1990. Vsekakor bogata bera ene sezone. Upajmo, da bodo tudi naslednje tako ali še bolj bogate.
Tudi Jazzva se je predstavila z dvema promenadnima koncertoma v juniju: prvi je bil pred "Piroko", drugi pa na "Naklu". Oba sta bila še kar dobro obiskana. Izvajalci so pokazali, da zmorejo igrati kakovostno učinkovito, z nekaj poudarki na individualizmu, kar je za tako skupino razumljivo. (
Iz vrst glasbene šole je odšel trobentač Robert Albreht, ki se je zaposlil v profesionalnem pihalnem orkestru. Upamo, da njegov odhod iz učiteljskih vrst ne bo imel usodnejših posledic na vzgojo trobilnega oddelka, ki je eden od pomembnejših za potrebe pihalnega orkestra.
Jago
foto: Rafael Mam
KORAJŽA VELJA!
LetoSnje 4. tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko je privabilo 47 tekmovalcev, ki so se potegovali za nagrade organi zatorja Gasilskega druStva "Tabor", in sponzorjev KS "Tabor", Valkarton Logatec, ZKO Logatec in SOZ "Notranjka" Logatec.
Kaže, da si je tekmovanje našlo mesto v vrsti slovenskih tovrstnih prireditev, če gledamo s Številčnega ali kakovostnega gledišča, pa tudi številčnost poslušalcev (in "navijačev") to potrjuje. Zanimivo je dejstvo, da je splošna kakovostna raven tako visoka, da razen kake izjeme ni tekmovalca, ki bi mu ocenjevalna komisija odsvetovala nastop, če bi vnaprej poznala njegove izvajalske zmožnosti. Pa naj je Slo za najstarejšega udeleženca, ki je že v 87. letu svojega življenja, Vincenca Peternelja, ali za vrsto osnovnošolcev, najmlajših udeležencev tekmovanja. Pokazalo pa se je, tudi v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji, da je vse več mladih, ki imajo za uk kakovostne učitelje. Temu primerna je vse bolj virtuozna tehnika igranja, pri nekaterih pa akordično igranje, za katerega poslušalec včasih že kar podvomi, če ga je iz diatonične harmonike sploh mogoče izvabiti. Ko pa se je v kratkem eksihibicijskem nastopu predstavil Se svetovni prvak na tem inštrumentu, Zoran Lupine (naslov si je priigral leta 1987), je bilo mogoče slišati Se izjemno uporabo basov in pa dinamično niansiranje, kar je verjetno najtežje dosegljiv in obvladljiv element igre na tovrstni harmoniki.
Strokovna komisija (predsednik Zoran Lupine, člani Simona Molk, Matjaž Albreht, Marcel Štefančič in Janez Gostiša), je zmago prisodila 13-letni Alessandri Mignacca iz Trsta, drugo mesto Davidu Franzi iz Kopra, tretje Davidu Melonu tudi iz Trsta, četrto domačinu Petru Hodniku, in peto Zinki Kobal iz Laz. Občinstvo pa je oddalo največ glasov domačinu Rajku Žaklju.
Kot napovedovalec in povezovalec je prireditev suvereno vodil gospod Primož Sark.
Predsednik gasilskega društva in utemeljitelj tega tekmovanja, gospod Alojz Molk, je za prihodnje leto napovedal nekaj privlačnih dopolnitev in sprememb tekmovanja, da bi mu še povečali vabljivost in dvignili kakovostno raven.
J«go
8. REVIJA OBRTNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Pevska prireditev na večer 12. maja 1990 je presegla občinski okvir. Na osmi reviji obrtniških zborov, ki predstavljajo svojevrsten način povezovanja slovenskega obrtništva na kulturnem področju, seje zbralo 11 pevskih zborov, obrtniški oktet O(brtnega) Z(druženja) Ajdovščina pod vodstvom Petra Vidrina, Škofjeloški oktet, vodja Tomaž Tozon, Ptujski nonet, vodja prof. Darja Koter, Obrtniški moški zbor Kranj, zborovodja Janez Foršek, MoPZ "Stanko Rek" Dravograd, zborovodja Katica Korošec, Pevski zbor "Obrtnik" iz Slovenske Bistrice, zborovodja Nevenka Gril, PZ "Obrtnik" Maribor, zborovodja Drago Škrget, Komorni MoPZ Ruše, zborovodja prof. Milko Homer, MoPZ Radomlje, zborovodja Ivica Ropaš, MoPZ "Obrtnik" Lenart, zborovodja Milan Eder in mešani PZ "Notranjska", zborovodja Janez Gostiša.
Zbori so pretežno s Štajerske in Koroške, prav v tem delu Slovenije pa je tudi vzniknila pobuda za tovrstno povezovanje obrtništva. Gostitelj prireditve je bil domači mešani zbor "Notranjska", srečanje pa so organizirale notranjska obrtna združenja pod pokroviteljstvom Zveze obrtnih združenj Slovenije in SOZ "Notranjka".
Število nastopajočih zborov raste iz leta v leto, raste pa tudi kakovost petja s zahtevnostjo skladb. Številčnost pevcev v zborih je različna: od okteta do 40-članskega mariborskega zbora, ki je med vsemi tudi najstarejši, saj prepeva že od leta 1946. Najmlajši je oktet iz Ajdovščine, ki se je kot prvi nastopajoči na reviji letos tudi sploh predstavil prvič. Zbori širijo pevsko tradicijo v svojih okoljih, često pa presegajo mejo obrtništva in prepevajo na različnih revijah, srečanjih, šentviških taborih, snemajo za radio ter se prek meja povezujejo s sosednjimi deželami.
Posebno popestritev letošnje revije je pripravil Škofjeloški oktet s svojim izborom pesmi, izvrstno solistko Zdenko Tozonovo in instrumentalno spremljavo Boruta Lcsjaka. Zbori so zapeli po tri pesmi pretežno domačih avtorjev. Dveurni pevski večer, ki sta ga prijetno povezovala Meta Ornik-Trobič in Milan Trobič, je zaključil gostiteljski zbor "Notranjska". Zbor se je s skrbno pripravljenim programom na odru logaškega Narodnega doma predstavil prvič in zvesto logaško občinstvo, pa tudi številne ljubitelje petja iz sosednjih in daljnih občin dopadljivo navdušil.
Organizatorjem revije, predstavnikom notranjskih združenj, vsem obrtnikom in organizacijam, ki so prireditev skupaj s posamezniki finančno podprli, prizadevnemu organizacijskemu odboru srečanja gre zahvala in priznanje za uspešno izvedbo prireditve. Naslednje leto bo 9. srečanje v Skofji Loki.
Z. G.
S POROČNIMI PARI KMEČKE OHCETI 90 OB VODNJAKU
Na že tradicionalnem srečanju ob čevčanskem vodnjaku se zbira iz leta v leto več ljudi, ki jih petje in oživljanje starih običajev očitno pritegne. Že samo zbiranje množice na prazničnem trgu je svojevrstno doživetje poletnega večera. Prav mikavne in slastne pa so tudi dobrote, ki jih za ta večer napečejo in ponudijo pridne čevčanske gospodinje. Prizadevni organizatorji, pevci DruStva mladih glasbenikov, so na letošnje srečanje 28. junija medse povabili pevce in godce z Blok in iz Smrečja ter poročne pare letošnje "Ohceti v Ljubljani".
Te pare so že v popoldanskih urah sprejeli Logatčani, z godcem Raj-kom Žakljem, Logaškim oktetom, katerega prvi tenorist Andrej je bil tudi letošnji slovenski ženin. Seveda, ni manjkal ne pušeljc, ne kruh, ne šilce močnega. Po slavnostni večerji pri Korenčanu so martinjski fantje na Cankarjevi cesti ženinom pripravili šrango. Ob spremljavi harmonike je nato poročni sprevod krenil k vodnjaku. Organizacijsko je nad tem dogajanjem bdela občinska skupščina in za turizem in gostinstvo zadolženi član izvršnega sveta občine Logatec.
Ob vodnjaku je poročne pare v imenu Logatčanov pozdravil župan, gospod Anton Antičevič. Slovenskemu paru, Darji in Andreju, je izročil spominsko darilo, skulpturo notranjskega umetnika Edvina Puntarja. V kulturnem programu so o nekdanjih svatovanjskih običajih pripovedovali in peli ljudski godci in pevci z Blok; veseli Ćukovi godci pa so v nekdaj običajnem triu (harmonika, klarinet in bas) igrali veselo in poskočno kot nekdaj na vaških ohcetih.
Pevski zbor druStva mladih glasbenikov je, občutno obnovljen, zapel nekaj pesmi, tokrat prvič pod vodstvom mladega in novega zborovodja Lovra Groma. Pevke in pevci so goste in poročne pare še obdarili s simboličnimi pletenimi srci, ki jih je spekel Franc Sedej, in z logaškim tabor -janskim zbornikom; vesele Ćukove viže pa so se oglašale še pozno v noč.
Z. G.
9
DIRIGENT NOVE OBČINSKE VLADE - VLADISLAV PUC
Potem, ko je mandatar Vladis-lav Puc predstavil programske usmeritve in predlog sestava izvršnega sveta, je skupščina občine na junijski seji izvolila novo občinsko vlado. Z večino glasov je bil za predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Logatec izvoljen Vla-dislav Puc, kovinar, privatni obrtnik in podjetnik. Prav tako je skupščina z večino glasov izvolila dva podpredsednika: dipl. inž. gradbeništva Rafaela U senika za področje industrije, in dipl. iur. Ano Jaklič za področje družbenih dejavnosti. Za druge resorje pa je skupščina izvolila 10 članov izvršnega sveta:
Zdenko Jakop, gimn. matur., za področje trgovine,
Martin Brus, dipl. inž. kme-
tijstva, za področje kmetijstva in gozdarstva,
Alojz Molk, lesni tehn., za področje obrti,
Mitja Žigon, prodajalec, za področje turizma in gostinstva,
Niko Antončič, dipl. inž. gradbeništva, za področje komunale in gradbeništva,
Pavel Mihevc, dipl. geog., za področje prostorskega planiranja,
Niko Glavatovič, iur., za področje ljudske obrambe in notranjih zadev,
Franc Šušteršič, dr. mont., za področje ekologije,
Jože Skvarča, dr. med., za področje socialnega in zdravstvenega varstva,
Ludvik Mihelič, inž. lesarstva, za področje krajevnih skupnosti.
ANTON ANTIČEVIČ, PRVI MOŽ OBČINSKE SKUPŠČINE
Od 40 delegatov je kar 38 dalo svoj glas inž. Antonu Anti-čeviču, ki je postal predsednik skupščine občine Logatec po prvih demokratičnih, svobodnih volitvah v povojnem času. Skrbno pripravljen, predvsem pa realen program je doživel na konstitutivni skupščinski seji nedvomno podporo.
Z večino glasov je skupščina izvolila tudi dva podpredsednika: dr. med. Zorana Vodopivca (ZKS-SDP)   in   Marcela Stefančiča
(SDZ), ki bosta pomagala pri ostvaritvi predsednikovega programa. Tako bo predsednik dr. Zoran Vodopivec pomagal pri obravnavi dela komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija), stanovanjske politike, otroškega varstva, zdravstva in socialne politike, medtem ko bo podpredsednik Marcel Štcfančič obravnaval del komunalne infrastrukture (ceste), področje električne energije, telefona, televizije, informacij, šolstva in kulture.
SKUPŠČINI REPUBLIKE SLOVENIJE
Na 1. skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Logatec 21. 5. 1990 so delegati sprejeli na predlog ZSMS -Liberalne stranke Logatec
PROTESTNO IZJAVO
Delegati Skupščine občine Logatec ugotavljajo, da je nedavni pojav odvzema orožja Teritorialni obrambi povzročil veliko negodovanja in protestov občanov. Orožje ki je last logaških občanov, saj so tudi iz svojega dohodka prispevali denar za njegov nakup, z njim pa upravlja Občinski štab teritorialne obrambe, predstavlja eno od zagotovil suverenosti državljanov Republike Slovenije. Predati orožje pomeni priznati svojo nemoč - svoj poraz.
Zato delegati občinske skupščine zahtevajo:
1. da Svet za SLO in DS temeljito razišče razloge, posledice in nedvoumno odgovornost za okolnosti v zvezi z nenadno predajo orožja,
2 da Občinski štab teritorialne obrambe poskrbi za takojšnjo vrnitev predanega orožja in streliva v dosedanja skladišča in pod nadzor štaba teritorialne obrambe.
Prek delegata v zboru občin republiške skupščine Marcela Stefančiča naj gre protest zoper neoodgovomo ravnanje poveljstev štabov teritorialne obrambe, ugotovi naj se odgovornost pri izdajanju ukaza o predaji orožja občinskim štabom teritorialne obrambe mimo videnja predsedstva Republike Slovenije. Ugotovljena odgovornost mora biti jasno opredeljena in prepoznavna v razlogih in posledicah.
Predsednik Skupščine občine Logatec inž. Anton Antičevič
KONSTITUIRANJE NOVE OBČINSKE SKUPŠČINE BREZ ZAPLETOV
Na prvi skupščinski seji maja letos so mandatno imunitetne komi sije na osnovi poročila volilne komisije, ki je korektno opravila svoje delo na pomladanskih volitvah, predlagale skupščini verifi kacijo vseh treh zborov: zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. Vsak zbor sestavlja 15 delegatov (odbornikov, poslancev); izmed sebe pa je vsak zbor na tajnih volitvah izvolil predsednika in podpredsednika zbora.
Zbor krajevnih skupnosti je za svojega predsednika izvolil dipl. vet. Ivana Kobala (SKD), za podpredsednika pa inž. Toneta Mihevca (SDZ).
Zbor združenega dela je za svojega predsednika izvolil dipl. inž. Andreja Modica, za podpredsednika pa Slavka Brenčiča.
Družbenopolitični zbor je za svojega predsednika izvolil Marka Keka (Zeleni), za podpredsednika pa inž. Marjana Jerina (ZKS-SPD).
sednica, dipl. inž. Janez Jerina, podpredsednik, in člani: inž. Tone Mihevc, Ignacij Hladnik, Anton Merlak, Anton Vladič in Jakob Nagode.
OBČINSKA UPRAVA
Z NOVIMI FUNKCIONARJI
Na junijski seji je občinska skupščina   imenovala nove funkcionarje upravnih organov.
Za sekretarko sekretariata za splošne zadeve in družbene dejav nosti in za sekretarko Skupščine občine Logatec je bila imenovana dipl. iur. Ljudmila Kune. Sekretar sekretariata za gospodarstvo in urejanje prostora je postal dipl. oec. Slavko Sirca. Upravo za družbene prihodke bo vodil gimn. matur. Emil Rokave, medtem ko bo geom. Tatjana Slavec nače-lovala Geodetski upravi.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
Na majski seji skupščine občine lx)gatec so bili soglasno izvolje ni v komisijo za volitve in imenovanja: dipl. iur. Ana Jaklič, pred-
Z JAVNIM REDOM VSE BOLJ SPRTI
Za nami je čas, ko smo samo tolikanj kršili javni red in mir, da je uspel medobčinski sodnik za prekrške urejati tovrstne zadeve za dvoje občin: za logaško in idrijsko hkrati. Vendar prekrškov je vse več, tako da medobčinski organ za prekrške ne zmore obvladovati obeh občin. Poslej ima naša občina svojega sodnika za prekrške, bolje rečeno sodnico Matejo Toni.
foto: Rafael Mam
Voda iz novih vrtin zagotavlja oskrbo z vodo višjim naseljem kamor doslej skoraj ni pritekla ali pa le malokdaj
foto: Miha TrSar
OSKRBA Z VODO IZ ZADREG
Več virov oskrbuje naselje Logatec s pitno vodo. Vsi viri, razen enega, so nizkoležcči in brez zbiralnikov, tako da voda iz izvi rov teče naravnost v omrežje s precej slabim tlakom. Zajetje Novak, ki dovaja vodo v stari zbiralnik na Košu, pa se občasno kali, poleg tega pa je količina vode precej odvisna od padavin; ob suši prihaja do pomanjkanja vode.
Zaradi zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč se je Logatec začel širiti predvsem na višje obrobje. Ob takem obrobju je zrasla tudi nova soseska za Narodnim domom, z zasebnimi in družbenimi stano vanji, (približno 1500 prebivalcev), dalje gradnja stanovanjskih hiš na Grintavcu in v Blckovi vasi. Predvideva pa se nova stanovanjska soseska Grampovčnik za individualno in blokovno gradnjo. To celotno območje pa se napaja iz zajetja Novak, ki ne ustreza niti po količini niti po kakovosti.
Da bi dolgoročno rešili problem kvalitetne in trajne preskrbe prav tovrstnih območij, so prek Območne vodne skupnosti Ljubljanica -Sava potekale raziskave najprimernejših vodnih virov. Tako sta bili izvedeni dve vrtini, in sicer: vrtina v Kobalovi grapi, ki daje s prostim prelivom 4 l/s, s črpanjem pri depresiji 2,7 m pa 7 l/s vode, in vrtina v dolini Reke tik pred dolinsko pregrado s prostim prelivom 1,8 l/s in s črpanjem pri depresiji 10 m pa 8 l/s vode.
Tudi preiskava vode (Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana) dokazuje primernost teh virov za preskrbo z vodo.
Novi vodovod v skupni dolžini 3600 m bo povezoval novi vrtini z zbiralnikom na Košu in bo tako na-
pajal s kakovostno vodo višje ležeče dele Logatca: Grintavec, sosesko S-1, Grampovčnik, Tabor, Blckovo vas, naselje ob Grajski poti in Rc-žiški ulici. Glede na lokacijo vodna vira predstavljata tudi najcenejšo rešitev trajne in kvalitetne oskrbe teh naselij s pitno vodo; bistveno se bo izboljšala tudi požarna varnost.
Odcep do Grajske poti je narejen v dolžini 1100 m, v programu je tudi podaljšek po Rcžiški ulici v dolžini 850 m.
Ker je obseg in način gradnje terjal dobršna finančna sredstva, je bilo treba investicijo izvesti v več fazah gradnje. Tako jc v letu 1986 bil zgrajen 600 m' zbiralnik na Košu. V letu 1989 jc bilo zgrajeno 1400 m cevovoda, letos pa nadaljnjih 2500 m.
Kritje skupne vrednosti naložbe blizu 10.450,00 din je šlo prek združevanja sredstev iz sklada stavbnih zemljišč občine, posojila SKB, s sredstvi razširjene reprodukcije in komunalnega gospodarstva občine.
Posebno vprašanje je še vedno tudi oskrbovanje z vodo nekaterih nižinskih območij, ki se doslej napajajo naravnost iz Črnega potoka mimo zbiralnikov, zaradi česar prihaja ob sušnih obdobjih do moteče oskrbe z vodo.
Zadelj tega je prav zdaj v gradnji pojačani vodovod od Broda proti Martijhribu, krog katerega bo speljana zanka, ki bo povezana z zbiralnikom, zgrajenim predvidoma zadaj za obrtno cono. Kasneje bo zbiralnik povezan s sedanjim cevovodom na Tržaški cesti.
Ta celotni program vodovodnega dograjevanja obeta več kot zadostno oskrbo Logatca z vodo na daljši čas.
maš
ZA PODELITEV FEBRUARSKIH PRIZNANJ
Letos so bila v občini prvič podeljena "Februarska priznanja" za izjemno delo v kidturL Priznanja so namenjena kulturnim delavcem naše občine, pa tudi takim, ki sicer niso naši občani, so pa povezani z našo kulturno dejavnostjo. Za vse pa velja, naj bo njihovo delo takšno, da ga lahko ocenimo za izjemno.
Ob prvem razpisu smo poudarili, naj bi predlagatelji zajeli predvsem vse, ki so se logaški kulturi trajno zapisali; ali kot bi lahko rekli: za življenjsko delo na kulturnem področju. Tako so bila podeljena priznanja Mariji Zeljko, Ivanu Černetu in Petru Kuncu. Ob obravnavanju predlogov smo malce podvomili, če so razpis v vseh krajih občine dovolj dobro razumeli, saj smo prejeli med šestimi predlogi komaj enega zunaj občinskega središča. Upamo, da bo letos drugače, zato pričakujemo, da bi lahko poravnali dolg do minulega ali iztekajočega se kulturniškega dela tudi v drugih krajih občine.
Predlagatelji priznanja so lahko kulturna društva, organizacije in posamezniki. V predlogu morajo biti navedeni osebni podatki predlaganih, članstvo v društvu oz. dejavnosti dosedanja priznanja in odlikovanja, opisi delovanja predlaganega v kulturi ter utemeljitev izjemnosti dosežkov. Ustrezne obrazce lahko posamezniki dobe na občini pri Dominiku Murnu (Nadi Sajovčevi), kulturnim društvom, krajevnim skupnostim in vodsfrom strank pa jih bo odbor za ktdturo poslal do 10. septembra. Rok za dostavo predlogov je 5. januar 1991 na naslov Skupščina občine, odbor za kulturo, Tržaška 15, 61370 Logatec. Predloge bo obravnaval in o njih odločal odbor za kulturo. Priznanja bodo podeljena na eni od pomembnih kulturnih prireditev v mesecu februarju.
Odbor za kulturo
SKOZI RAFAELOV OBJEKTIV
RAFAEL MARN IŠČE V FOTOGRAFIJI SVOJ LASTNI SLOG
V septembrskih Logaških novicah objavljamo nekaj fotografij mladega logaškega ustvarjalca Rafaela Mama. S fotografsko dejavnostjo se intenzivneje ukvarja zadnja tri leta, najbolj pa ga privlači črno-bela fotografija, o kateri sam pravi, da je najbolj manipulativna.
Motivi, ki jih upodablja, so zelo različni; med njegovimi deli pa prevladuje takoimenovana life-fotografija (motivi, povezani z živo naravo). Predvsem skuša odslikavati psihološka stanja svojih portretirancev.
Prav lahko ga je srečati na potepu po Logatcu in okolici, kjer išče motive za svoje delo; predvsem v zadnjem času pa se posveča ustvarjanju v domačem improviziranem ateljeju.
Rafael Marn želi najti svoj lasten slog, skuša se upreti strogemu, pretiranemu tehnicizmu, ki je trenutno prevladujoči perfekcionistični val v nemški fotografiji, o katerem pa Rafael pravi, da je brez duše.
Te dni ustvarja dela za prihajajoče razstave, o sebi pa meni, da se še vedno uči obrti, ki bo šele, razvita do popolnosti, lahko služila kot podlaga pravi umetnosti.
Med Rafaelove odmevne dosežke lahko štejemo njegovo samostojno razstavo v Knijžnici Prežihovega Voran-ca na Viču v Beli Ljubljani, medtem ko je bil, žal, v domačih logih doslej še anonimen.
Marko Škrlj
OBETI ZA VROČIČNO JESEN
Pičli gospodarski rezultati ob prvem polletju
VI. polletju so logaška podjetja ustvarila za 562354.000 din prihodkov, od tega bruto dobiček v višini 29.917.000 din in akumulacije za 11.911.000 din. Ti podatki sami po sebi ne povedo dosti, so pa tudi težko primerljivi z lanskoletnimi podatki zaradi denominacije dinarja in hiperinflacije. Podatke bomo primerjali s podatki, ki jih je objavila SDK Slovenije za našo republiko. Delež bruto dobička v prihodkih je v I. polletju leta 1989 znašal še 9,9 %, ob koncu leta 9,2 %, v I. polletju pa le še 53 % v občini Logatec, medtem ko je bil v Republiki Sloveniji v I. polletju 1990 le 4,2 %.
Podobno je tudi z zmanjševanjem deleža akumulacije v prihodku ki znaša v občini Logatec 2,1 %, v Republiki Sloveniji pa 0,8 %. Delež čistih osebnih dohodkov v prihodkih znaša v občini Logatec 8,2 %, v republiki Sloveniji pa je delež višji in znaša 8,7 %.
Poprečni OD v občini Logatec za I. polletje 90 v gospodarstvu
Janez Gostiša
Včasu vseobsežnih sprememb v političnem in gospodarskem življenju se izteka 15. leto logaškega obrtnega združenja, pravzaprav 15-lctnica organiziranja obrtnikov v občini. Prvotno društvo je z zakonskimi spremembami leta 1979 prešlo v delovno obliko združenja, katerega člani so postali vsi obrtniki.
Sprva, še v društvu, je šlo predvsem za omogočanje kreditiranja zasebne dejavnosti, za družbeno in stanovsko povezovanje. Sčasoma so potrebe terjale tesnejše povezovanje, zlasti takrat, ko je bilo treba vedno znova dokazovati, da so obrtniki potrebni sestavni del gospodarskega življenja. Pa sploh ni šlo zlahka. Potrebne so bile manifestacije: razstave, delegatsko delovanje, povezovanje na športnem in kulturnem področju, da bi prišlo do povezovanja v zbornično organizacijo in njen sistem. Od tam spet dalje v zbornični sistem Jugoslavije, tik pred tem še do potrditve v tedanji vodilni politični in oblastni strukturi.
V občini smo tako organizirali dvoje razstav, leta 1983 in 1987. Tudi obrtnikom, sploh pa obča-
znaša 4.026 din in se je v primerjavi s I. polletjem leta 89 povečal za IND 1567.
Logaško gospodarstvo je tako kot republiško v I. polletju 90 "proizvedlo" tudi izgubo, in sicer v višini 3,2 % deleža v prihodkih.
Izguba je le dvotretinjsko pokrita z akumulacijo, v Sloveniji pa so izgube 4-krat večje od akumulacije. Akumulacijo je ustvarilo v logaški občini 6 gospodarstev, vendar jo je 90 % ustvaril Valkarton Logatec.
Zgoraj navedeno ustvarja vtis, da je logaško gospodarstvo dobro gospodarilo, če ga seveda primerjamo z republiškim povprečjem, vendar le do trenutka, ko se zavemo, da je gospodarstvo Slovenije v katastrofalnem položaju in da je potem taka primerjava zgolj slaba uteha.
Dvakratno takoimenovano razbremenjevanje gospodarstva oziroma zmanjševanje proračunov republike in občine je bilo sicer dobronamerno dejanje, vendar je
prerazporejanje še vedno prisotno v bančnem sistemu z visoko ceno kapitala, pa tudi nedorečena davčna politika ne odigrava tiste funkcije, ki je nujna v tržno naravnanem gospodarstvu.
Tako kot slovensko je tudi logaško gospodarstvo izvozno orientirano; s precenjenim dinarjem pa to gospodarstvo ni motivirano in je samo vprašanje časa, ko se bo zaustavila nerentabilna proizvodnja za izvoz.
Ker, seveda, še vedno nimamo izdelanih socialnih programov na ravni republike in je izvajanje socialne politike še vedno vezano na podjetja, kjer pa v vseh tržnih gospodarstvih nima kaj iskati, so zato poprečni logaški OD le za 20 % višji od najnižjega OD po podpisani kolektivni pogodbi. Iz rezultatov gospodarjenja je razvidno, da se vse bolj zmanjšuje število zaposlenih, saj se je v gospodarstvu število zaposlenih zmanjšalo za 71 delavcev oziroma za 3,6 % v enem letu.
Stalno zmanjševanje zaposlovanja se že kaže tudi v povečani brezposelnosti, saj so konec leta 104 osebe iskale zaposlitev, konec junija že 132, od tega jih ima 80 % prijavljenih izobrazbo od I.-IV. stopnje, s tem da je iskalcev prve zaposlitve 37, mlajših od 26 let 78, ter težje zaposljivih 29.
V družbenih dejavnostih (šole, zdravstvo, otroško varstvo) bo ob neurejeni sistemski zakonodaji prišlo do situacije, ki bo težko obvladljiva.
Osebni dohodki delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih, so namreč presegli do sedaj veljavna in uveljavljena merila. Krčenje republiških in občinskih proračunov ter sprejemanje ustrezne regulative sredi leta za celo leto 1990 bo nujno zahtevalo tudi krčenje OD, kar se že vidi v zdravstvenem varstvu.
Vse navedeno, skupaj z negotovo politično situacijo, ne vliva prevelikega optimizma, in obeta vročo politično in gospodarsko jesen.
MALI JUBILEJ
LOGAŠKEGA OBRTNEGA ZDRUŽENJA
Morda ni več daleč čas, ko bo naše gospodarstvo postavljeno na trdne temelje; brez zasebnega podjetništva gotovo ne.
nom, sta pokazali vsaj del tega, kar vse se je v občini tedaj proizvajalo, kakšne usluge so bile na voljo. Ob tem so bile organizirane "okrogle mize" o problematiki razvoja t.im. drobnega gospodarstva. Združenje se je za širše povezovanje dogovorilo s sosedi in tako utrjevalo vednost o dokajšnji pomembnosti svojega ustvarjalnega potenciala. Mnogo dobrih želja je bilo izrečenih na posvetovanjih, mnogo dobrih misli usmerjenih na pot napredka, a samo majhen del je bil uresničen ali uresničljiv. Za razvojne spodbude je manjkalo zagonskega kapitala.
Združenje si je v prvih letih tega desetletja pridobilo poslovne prostore, najprej najemne, zatem še lastne. Delo je teklo tako, da bi bilo v prid predvsem domačim obrtnikom. Organizirana je bila "čebelica", razne oblike dodatnega izobraževanja, poiskane so bile možnosti črpanja denarja iz izobraževalnih in drugih skladov, če je bil za to vsaj nakazan interes. Vsebina dela pa se je spreminjala, nekaj v zvezi z zakonskimi spremembami, nekaj z voljo in hotenji organov upravljanja združenja. Od vsega
začetka pa je bilo temeljito vodilo ustreči potrebam obrtnikov in tistim, ki bi to želeli postati. Gledati nazaj in ocenjevati prizadevanja s trenutnega stališča je lahko tudi dvomljivo početje. Vendar, kolikor je le moč objektivno lahko sodimo, povezanost posameznikov z združenjem ni bila vedno niti v okviru dejanskih, tudi obojestranskih potreb in možnosti.
Petletnica povezovanja je minila nekako neopazno, desetletnica z nekaj več poudarka. V petnajstem letu so zunanja obeležja v reviji obrtniških pevskih zborov, ki je že izzvenela, srečanje notranjskih obrtnih združenj, ki bo v oktobru, in srečanje logaških obrtnikov. Vsebinsko pa gre za preobrazbo zborničnega sistema, ki se končuje v tem letu. Bomo čez pet let lahko govorili o dvajsetletnem jubileju? Verjetno da, morda le v znova spre menjeni organizacijski povezanosti. Zbornična organizacija ni stvar, brez katere bi lahko enako dobro pospeševali razvoj in utrjevali položaj. Gradnja obrtne cone, ki jo je omogočila predvsem močna domača zadruga, bo tudi ena od gibal nadaljnjega  razvoja  te panoge
gospodarstva. Ko bo naše gospodarstvo postavljeno na trdne temelje, bomo tudi našli pravi prostor za pravo organiziranost obrti in podjetništva v zasebni lasti. Do takrat pa, upajmo, ni več daleč.
Spodobi se ob jubileju vsaj zapisati, kdo so bili možje, ki so vodili obrtniško organizacijo. Še v času društvene organiziranosti Janez Nagode in Anton Marn, zatem v združenju najprej predsednik Jože Zupančič in podpredsednik Franc Rudolf, pa predsednik Vlado Puc s podpredsedniki Francem Rudolfom, Bertom Menardom, Alojzom Molkom in predsednikom skupščine Borisom Hladnikom, podpredsednikom skupščine Milanom Petrovičem, sedanjim predsednikom skupščine Alojzom Molkom in podpredsednikom skupščine Janezom Zelencem. Še precej obrtnikov bi si zaslužilo vsaj omembo v tem prazničnem zapisu. Vsem gre zahvala za vsakršno delo, ki so ga opravili, vsem drugim želja, naj se delu, pridružijo vselej, ko začutijo njegov klic ali potrebo.
SLOMŠKU V ČAST
Odbor za kulturo občine Logatec v sodelovanju z župnijo sv. Nikolaja iz Dol. Logatca pripravlja za 23. september ob 15. uri slavnostno akademijo v počastitev 190-letnice rojstva Antona Martina Slomška, pesnika, pisatelja, vzgojitelja, učitelja, narodnega buditelja, včlikega Slovenca, ki je 1859. s prestavitvi jo sedeža lavantinskc Škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor zajezil prodiranje germanizacije na Slovensko in tako zadržal severno slovensko narodnostno mejo tam, kjer je Se danes.
V kulturnem programu bodo sodelovali: recitatorji glcdaliSke skupine Mladost, Trobilni kvartet in Kvartet flavt, Logaški oktet ter Pihalni orkester iz Logatca.
Slavnostni govornik na akademiji pa bo Mariborski škof dr. Franc Krambcrgcr.
Akademija bo predvidoma pred cerkvijo v Dol. Logatcu; v pri
meru neprimernega vremena pa v Narodnem domu I>ogatcc.
Štefan Kociper
SPOPAD Z BREZPOSELNOSTJO KOT NEODLOŽLJIVA NUJNOST
Predstavitev rezultatov javnomnenjske ankete za gospodinjstva občine Logatec
Spoštovane volilke, dragi volil«i!
Mnogo prezgodaj je še za obiranje plodov spomladanske setve prvih povojnih svobodnih parlamentarnih volitev. Nekateri plodovi pa se vendarle že kažejo skozi ruševine gospodarskega in moralnega razsula, ki nam ga je zapustil petinštirideset let trajajoči enopartijski režim. Najvidnejši sadovi nove parlamentarne vladavine so prav gotovo:
- pravica do javnega spomina velikih povojnih krivic, o katerih se oškodovani dolga desetletja niso upali pogovarjati niti med seboj, kaj šele, da bi zahtevali poravnavo krivic,
- priprava osnov za poravnavo krivic v okviru možnega ter sprava in odpuščanje kot moralni temelj za celostno prenovo slovenskega naroda in države in
- ekonomsko ter politično osamosvajanje slovenske države in pospešena priprava nove ustave slovenske države.
Vse to pa so vendar trdni temelji, da ob sodelovanju vseh zdravo mislečih z nekaj več žulji na rokah vseh zraste še kaj več kot lipa sprave. To pa kljub mnogim, ki bodo še naprej skušali grobo polomiti še druga mlada stebelca, ki odganjajo novi vladi, s klicanjem h generalni stavki in z blatenjem ter podtikanjem (žal še v premnogih monopolističnih medijih) novi vladi nesposobnost, prepočasnost ali za-letavost pri reševanju problemov, ki jih ob podedovani zapuščini objektivno ni mogoče učinkovitejše reševati.
Pač pa je Se zmeraj čas za strni-tev vseh delavoljnih in dobro voljnih, ki po pol stoletja trajajočem komunističnem cnoumju resnično želijo pomagati prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi s svojim konstruktivnim delom vsak na svojem delovnem področju in s pravim razlikovanjem mogočega od nemogočega. To je tudi čas, drage volilke in volilci, ko se vam lahko tokrat prvič prek našega občinskega glasila zahvalimo za izkazano podporo in zaupanje na spomladanskih volitvah, saj ste Slovenskim krščanskim demokratom, (SKD) za republiško skupščino namenili najvišji odstotek med parlamentarnimi strankami v logaški občini. Tako visoka podpora in zaupanje nas zavezujeta, da se iz prve roke seznanimo z vašimi pričakovanji, željami, interesi, potrebami in sugestijami glede
razvoja naše občine, posebej pa še glede razvoja v vašem ožjem bivalnem območju. Zato smo vas Slovenski krščanski demokrati tudi v začetku julija obiskali na domu -praktično skoraj povsod, kjer je bilo to mogoče - s kratkim anketnim vprašalnikom. Vsem, ki ste nam posredovali svoje odgovore in dragocene pobude, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Nekateri odgovori so bili še posebej izčrpni in vsebinsko bogati.
V javnomnenjski anketi ni Slo za kakšno globoko sociološko anali zo javnega mnenja v naši občini. Prepričani pa smo, da se bomo lahko na osnovi vaših številnih idej in pobud bolj kvalitetno in učinkoviteje vključevali v kratkoročno in dolgoročnejše načrtovanje in izvajanje razvojne politike naše občine. Kajti razvoj v željeni smeri lahko dosegamo le s kar najboljšo soudeležbo vseh prebivalcev naše občine. Zato razveseljuje že dejstvo, da ste se odzvali naši prošnji in praktično žc sredi dopustov in počitnic od skoraj dva tisoč razdeljenih vprašalnikov izpolnili 480, kar je skoraj četrtina. Zal nam v krajevni skupnosti Vrh ni uspelo pravočasno pobrati izpolnjenih vprašalnikov in jih zato nismo mogli vključiti v analizo. Številčno in tudi po deležu gospodinjstev, ki so izpolnjevala vprašalnike, je bila najmočneje zastopana največja krajevna skupnost Naklo, v kateri smo zbrali kar 352 izpolnjenih vprašalnikov. Najmanj odgovorov pa smo dobili v KS Hotcdršica, le pet.
Kateri so največji problemi v občini Logatec ?
Skorajda četrtina (116) vseh, ki so odgovorili na tretje vprašanje anketnega vprašalnika - katere probleme bi občinski organi morali začeli reševati takoj - je menila, da je v prvi vrsti problem brezposelnosti, ki je večinoma formuliran kot nujnost pospešenega odpiranja novih delovnih mest, zaposlovanje mladih (30) ali pa tudi kot nujnost dajanja prednosti pri zaposlovanju domačinov in delavcev pred priseljenci in kmeti. Odgovori na to vprašanje odražajo veliko občutljivost vseh do stvarnih problemov občine. Le-to odraža tudi 41 odgovorov, da se je treba najprej lotiti ozdravitve logaškega gospodarstva oziroma podjetij. Morda bolj individualen problem kot pa problem vseh občanov, (vendar po številu
odgovorov zelo zaznaven) - kar na drugem mestu po številu odgovorov (54) - je potreba po razširitvi telefonske mreže in napeljavi novih telefonskih pričključkov. Če ta podatek nekoliko posplošimo, lahko zaključimo, da potrebo po telefonskih priključkih izraža več kot 10 odstotkov gospodinjstev logaške občine. V KS Naklo pa celo 15 odstotkov.
Posebej Se velja predstaviti cel sklop problemov, za katere bi vprašani želeli, da se začnejo reševati takoj, med seboj pa so povezani pod pojmom logaška infrastruktura in urejanje okolja. Visoko število predlogov v zvezi z urejanjem okolja (41) z nekaterimi konkretnimi pobudami bodisi za odlaganje odpadkov, ureditev smetišč, za ureditev okolice knjižnice in Narodnega doma, okolice pokopališča v Dolenjem Logatcu, skrbi za čisto vodo itn. odraža visoko ekološko zavest vprašanih. Druga v tem sklopu največkrat izražena je potreba po povečanju zmogljivosti ali dograditvi oziroma obnovitvi vodovoda (24), sledijo še problemi kanalizacije in javne razsvetljave. Poseben problem v okviru celotne infrastrukture predstavlja ureditev in asfaltiranje cest: tako magistralne (11) kot lokalnih (29). Prav je, da omenimo še večkrat izraženo potrebo po športnih objektih, problem kakovosti zobozdravstva oziroma zdravstva nasploh, potrebo po domu starejših občanov ter nujnost usmerjenosti v turistični razvoj Logatca. Seveda ne gre zanemariti tudi pobud, npr.: pospeševanje kmetijstva, odpiranje podjetij za 30 do 40 ljudi tudi v manjših KS, avtobusna postaja tako v Logatcu kot v drugih naseljih, otroška igrišča, nujnost oživitve starih pogrešanih obrti in storitvenih dejavnosti itn.
Vendar, kot smo lahko opazili, številni našteti odgovori in pobude sodijo mnogo bolj k vprašanjem, ki jih bomo predstavili v naslednji številki glasila.
Naj na tem mestu povabimo vse tiste, ki ste pri sedmem vprašanju izrazili pripravljenost s pomočjo občine odpreti kakšno od pogrešanih obrti ali storitvenih dejavnosti, da se nam javite po telefonu ali pisno, seveda v kolikor mislite še zmeraj tako resno, kot ste to izrazili v vprašalniku.
KABELSKA TELEVIZIJA BO
KAKOR VODNJAK ŽELJA
Sredi avgusta letos je skupina upokojencev iz Dol. Logatca s priložnostno prireditvijo izročila javni uporabi Grajski studenec malo pred vodno pregrado v Reški dolini. Vodo iz Grajskega studenca, ki izvira sicer nekaj višje v bregu, pomni ljudsko izročilo kakih 200 let; voda jc namreč neoporečno dobra, izvir pa neusahljiv. Dostop k studencu v bregu je bil zlasti starejšim ljudem teže dostopen. Pa se je družba vrlih logaških starejših
fantov pod vodstvom domiselnega Dušana de Gleria odločila potegniti vodo do ceste. Z dobrotnim dovoljenjem gospodinje, Tincove - Marije Slabe, in ob materialni in tehnični pomoči nekaterih delovnih organizacij in posameznikov je postavljen mikaven vodnjak, dopadljivo usklajen z prekrasno okolico Reške doline.
Lepo in plemenito - žejnemu v uteho.
Pavle Smrtnik
TO POT OBILNA ŽETEV
Kmetje na Logaškem so letos poželi izjemno obetaven uspeh: nad 400 ton žitnega zrnja, z večine pšeničnega, jc zraslo na kakih 100 hektarjih zemljišč. Gre tedaj za pridelek 40 centov (4 tone) na hektar... To je več kot dobro.
Pospeševalna služba logaške Kmetijske zadruge ugotavlja pomembno rastoči interes kmetov za pridelovanje pšenice, saj je bilo za
letošnjo žetev posejanih blizu 17 ton semenske pšenice in kake 3 tone jarih žit. Kaže pa, da je tudi domači mlin pod Strmico vzpodbudil k obilnejšemu odločanju za pšenico. Velja pa ob tem upoštevati tudi svojsko funkcijo kolobarjenja.
Na vsak način: pomemben samopreskrbni delež z domačo prehrano.
Kmalu televizija brez anten po strehah in balkonih in brez parabol, vendar z bogato kakovostno sliko
Anketa o zanimanju za kabelsko televizijo, ki jo je opravila letos spomladi KS Naklo, je v Dolenjem Logatcu pokazala, da je za kabelski sistem kar 430 od 621 anketiranih gospodinjstev, ponujeni sistem zavrača 129 gospodinjstev, 62 pa je takih, ki se še odločajo.
Vrazgovoru z občani v Narodnem domu se je vzporedno pokazal tudi velik interes za telefon. Obstaja možnost, da z gradnjo kabelskega sistema opravimo tudi ustrezna dela za telefonsko omrežje.
Plan predvideva, da bo celotni kabelski sistem zgrajen do 15. 9. 1991.
V prvi fazi bo tekel kabelski razvod do blokov na Tovarniški cesti, v drugi fazi levo od Tržaške ceste (Martinj hrib, Poštni vrt, Brod, Mandrge, Jačka...), tretja faza pa bo zajela kabelski razvod desno od Tržaške ceste (Rovtarska, Naklo, Čevica, Za Narodnim domom, Blekova vas...). Prek kabelskega sistema bo moč sprejemati zemeljske programe: TV Slovenija
I - II, TV Hrvatska I - II in Koper ter 8 satelitskih programov RAII -
II (Italija), KIL Luksemburg, SAT 1, PRO 7 (Nemčija), MTV, SKY in EURO Sport (Anglija).
I Ikrati bodo šla prizadevanja za pripravo lokalne - logaške televizije. Sleherno pripravljenost za sodelovanje v domačem televizijskem programu je moč nasloviti na odbor KDS I.ogatcc, Notranjska 14.
Domača televizija bo prav gotovo svojevrstno poživila informacije o dogajanjih v domačem okolju. Kasneje bo moč prek kabelskega sistema povezati tudi hišne računalnike.
Vsakemu naročniku bo vgrajen v hiši priključek prav vse do te levizijskega aparata. En priključek bo zadoščal za dva televizijska in radijska sprejemnika. Na dodatni ojačcvalni razdelilec pa bo moč priključiti več televizijskih in radijskih sprejemnikov.
In kakšna bo cena za kabelski priključek?
En priključek v zasebni hiši bo veljal 5600 din, dva do trije priključki v isti zgradbi bodo veljali vsak po 3500 din.
Za štiri do deset priključkov v eni hiši (upoštevajoč izdelano interno instalacijo) bo treba odšteti 3150 din za vsak priključek, od štirih do desetih priključkov v stanovanjski hiši (ob uporabi stare interne inštalacije) 2450 din za priključek. Nad deset priključkov v stanovanjski hiši (upoštevajoč izdelano interno instalacijo) 2800 din za priključek, nad deset priključkov v stanovanjski hiši (ob uporabi stare interne instalacije) 2100 din za priključek.
Ceno za kabelski priključek bo naročnik plačal v štirih obrokih, začenši z obrokom ob podpisu pogodbe ter zadnjim obrokom ob priključitvi na kabelsko omrežje. Podpisovanje pogodb jc predvideno 1. oktober 1990.
Anton Vladič
USPEH V TEKMOVALNIH BRAZDAH
SE BOLJŠI SERVIS IN TRGOVINA
Na letošnjem 20. - jubilejnem -območnem tekmovanju traktoristov v Polju pri Vodicah je Mer-cator-Kmetijska zadruga Logatec omogočila tekmovanje štirim kmetom traktoristom: Ivanu Nagodetu z Ravnika, Milanu Slabetu iz Žibrš
ter Gregorju Mihcvcu in Vinku Korenču, prav tako iz Žibrš.
Na tekmovanju jc naše orače najuspešnejše zastopal Gregor Mi-hevc, ki si je v kategoriji veteranov prioral drugo mesto.
NIC VEC STOPNIC
DO ZADRUŽNE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
Da, tudi stopnice so bile za pre-nekaterega varčevalca pri logaški hranilno-kreditni službi v napoto. Pa ne le stopnice, tudi utesnjenost prostorov, ki so vse prej kol primerni za sproščenejše in učinkovitejše hranilno-posojilno poslovanje, jc terjala drugačnost.
Zato so sc pri logaški Kmetijski zadrugi odločili, da bodo ustrezno prenovili prostore v pritličju uprav-
ne zgradbe (bivši frizerski salon!) in jih smotrneje prilagodili poslovanju, ki zajema hranilne vloge (28 % obresti!), obdelavo žiro računov in tekočih računov, dalje kredite za kmetijsko proizvodnjo in različne namene vseh drugih varčevalcev.
Konec septembra ali v začetku oktobra sc bodo odprla vrata ob novljene hranilnice in posojilnice.
Vdrugi polovici septembra sc bo obratovalnica elektromchanič-nih storitev z Jamnice 20 preselila v nove prostore na Tržaški 14a v Logatcu, tel. 741-014. Lastnik Berto Menard nam jc ob tej napovedi povedal:
"Zaradi prostorske utesnjenosti in nekoliko odmaknjene dostopnosti bomo obratovalnico preselili v novo okolje. Dostopna bo neposredno z glavne ceste Logatec-Vrhnika, stoji na začetku logaškega drevoreda. Poleg lažjega dostopa bodo večji delovni prostori omogočili tudi zahtevnejša dela, previjanje večjih elektromotorjev, lažje manipuliranje in popravila strojev v delavnici."
Čakalni čas na popravilo je bil katerikrat tudi kar dolg?
"Pri popravilih dajemo prednost nujnejšim. Zamrzovalne skrinje morajo biti popravljene v 24 urah, da sc prepreči škodljivo odmrznjenje živil. Zaradi tega je
bilo treba na popravilo druge belc tehnike kdaj tudi bolj potrpežljivo čakati. Pripravljamo pa sc na povečanje števila delovnih rok v obratovalnici, da bomo zagotavljali popravilo hladilnih naprav v enem dnevu, ostalih gospodinjskih in gostinskih strojev in aparatov pa v treh dneh."
In oskrba z nadomestnimi deli?
"Ob delavnici je tudi prostor za prodajo nadomestnih delov za t.im. belo tehniko. Najprej bomo prodajali najnujnejše izmed njih, do konca leta pa bomo skušali ponudbo kar najbolj izpopolniti. Še vedno je namreč nekatere dele na tržišču zelo težko dobiti. Poleg tega bomo v trgovini posredovali tudi osnovne tehnične informacije za vzdrževanje in popravilo strojev."
Naj bo nov delovni prostor vam, in nam potrošnikom, v korist!
J-za
ZA RAZVOJNE POTREBE OBČINE
O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM TABORU LOGATEC 1990
Letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora se je udeležilo 43 mladih raziskovalcev in mentorjev v sedmih različnih skupinah, ki so obravnavale problematiko na osnovi programov, ki so jih začrtali mentorji, potrdil pa jih je tudi občinski Izvršni svet. Udeleženci tabora so bili nameščeni v osnovni šoli 8 talcev v Logatcu, prehrana pa jim je bila organizirana v gostilni Korenčan. Udeležencem tabora je bila na razpolago telovadnica s šolskim igriščem, knjižnica, videoteka, foto-laboratorij in šolska radijska postaja. Za nemoteno delo pa so imeli mentorji na voljo tudi opremljene kabinete.
Mentorji posameznih skupin so mladim raziskovalcem v času tabora pripravili posamezna predavanja o tematiki, s katero so se mladi raziskovalci srečevali na taboru. Zev začetku tabora, katerega je odprl predsednik IS gospod Vladislav
PUC, so si taborjani ogledali najbolj znamenite točke Logatca.
Delo skupin je potekalo predvsem na terenu, ki ga je nekajkrat motilo slabo vreme. Popoldansko delo pa se je največkrat odvijalo v kabinetih. Raziskovalni program je obsegal področja, katerih rezultati so pomembni za stroko samo, zlasti pa za razvojne potrebe občine. Z resnim delom in mladostno iznajdljivostjo udeležencev je tabor v celoti uspel.
Izvedbo tabora so omogočili Odbor za prostovoljno delo pri IS republike Slovenije, IS SO Logatec in ZSMS - Liberalna stranka Logatec.
K uspehu tabora so pripomogle tudi še nekatere druge skupnosti in posamezniki. Rezultati raziskav na taboru so bili objavljeni v Zborniku poročil raziskovalnih skupin.
Janko Filipič
d.o.o. , Logatec
lxobr«iavanjM  ne  področju računalništva
C   uporab*   aodobnlh   programskih   orodij   n a   raćunsInIKIh )
Udalava   programaka  oprama   x m računalnika
obdelava   In   lajamanja podatkov
vodanje   poslovnih   knjig   drugim   p o d J a t J a m
trin«   In   lavnomnanlajla raziskava
malo  salalnlatvo  (  obdalava  In  Izpis   tekata >
aarvia  racunalnlika opreme
trgovina   z  računalniško   opremo,  papirno   galanterijo In In  ostalo  opremo  za  sod ob no poslovanje
zunanja  trgovina  uvoz  in  isvoz  računalniška  oprema . audlo   in   vldeo  tehnike       naprav za varovanja premoženja
Obrnite se na nas . morda boste z nato pomočjo lazjs naell   ključ   do   rešitve   valih   problemov .
Hotedralca  103a  . 61378 Hotedralca tel. 0B1-769-046
poslovalnica  Logatec  .  Notranjska  3  C  Os.sala  )  tel. 741-237
TOMBOLA IN LOGAŠKA NOC
16. septembra se bo ob 14. uri pred Narodnim domom v Logatcu začela nekoč tradicionalna prireditev, logaška tombola. Realizacijo so prevzeli KS Naklo, Aeroklub Postojna in Društvo samostojnih obrtnikov Logatec. Dohodek prireditve bo namenjen razvoju turizma v občini in dejavnostim društev.
Glavne nagrade: 2 osebna av-
tomobila, računalnik, 3 TV sprejem niki, 2 krožni žagi, 30 činkvinov, 50 kvatern, 200 tern. Po končani tomboli bo Logaška noč z ansamblom "Slovenija"; v premorih bo nastopal kvartet Mopcd-showa. Predprodaja tombolskih tablic po 30,00 din bo v "Rimljanki" in "Pepclki". Vstop na prireditveni prostor je brazplačen.
DRUGIČ ZA POKAL "NOTRANJKE"
V soboto, 25. avgusta 1990 je bilo pod Sekirico drugo konjeniško tekmovanje za pokal "Notranjke". Odlična udeležba je zagotovila kakovostno zelo visoko raven tekmovanja, saj so se ga udeležili najboljši slovenski tekmovalci.
V posameznih disciplinah so zmagali: Markun (KK Ljubljana) v disciplini "parkur A 2" -1,10 m, Cik (KK Krumperk) "Parkur - išči svojo pot - 1,20 m, Laufer (KK Go-
tovlje) "Parkur-bariere". Tomaž Laufer je dosegel tudi največjo višino v tekmovanju za rekord Logatca: 1,80 m.
Tekmovanje je bilo solidno organizirano, gledalcev pa bi, kljub temu da sc konjeniški šport v Logatcu šele razvija, moglo biti tudi več. Žal pa tudi ni šlo brez poškodbe, ki je bila usodna za konja domačega kluba.
J-za
NOTRANJKA
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Na Tržaški 11, v pritličju, poslujemo vsak dan med 7. in 15. uro, ob sredah med 7. in 17. Odmor med 10. in 10.30. Ob sobotah je HKS zaprta.
Letna obrestna mera v septembru je 28 %, obresti pripisujemo mesečno.
Se priporočamo!
VENDARLE SKLENJENA SOSESKA NA PAVŠIČEVI
Gradnja stanovanjske soseske na Pavšičevi ulici (za Narodnim domom) gre h koncu. Stanovalci desetih stanovanjskih blokov bodo tako dočakali javno razsvetljavo, ozelenitev s primerno hortikulturo (steze, stezice, klopce...). Pred zimo bodo nared še prepo-trebne garaže, ki bodo opremljene z vodo in elektriko. Izvedeli smo, da ima logaški Gradnik (izvajalec in investitor) samo še nekaj garaž na prodaj. Bojda, ugodno.
UGODEN NAKUP
ČEŠARKOV IN JELKINEGA VEJEVJA
JELKINE ČEŠ ARKE PO 3,00 din za kg JELKINO VEJEVJE PO 0,50 din za kg
ODKUPUJE
MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC VDESTILARNI
Logaške novice - glasilo »kupščine občine Logatec. Urednik Marcel Štefančič, oblikovalec Igor Resnik. Tisk Anton Mali Logatec.
/Anica Perpar: Pajčevinke. Samozaložba. Logatec, 1990/
...še poješ, o še bolj glasno, a pesem je obarvana temno.
(Anica Perpar: Kako lepo je biti nič)
M. Geohelli
VZTRAJNOST V POTRPEŽLJIVI VAJI
kratek odlomek iz pogovora
s pesmimi Anice Perpar
foto: Anton Resnik
Te dni prihaja med nas kot tiha zaupnost prva samostojna zbirka pesmi Anice Perpar. Rojena v Gorjah pri Cerknem 7. 9. 1946. Zgodnje otroštvo s starši preživlja v Srbiji, nato osnovna šola v Gorjah in v Tolminu, Učiteljišče v Tolminu. Poučevala v Logu pod Mangartom, vmes študirala na ljubljanski Pedagoški akademiji. Od leta 1973 živi v Logatcu, danes uči prvih modrosti prvošolčke v gornjeloga-ški osnovni šoli.
Poezije piše od srednješolskih let dalje, prvi ocenjevalec, pesnik Ivan Minatti ji svetuje odprtost, odkritost in vztrajnost. Te so silovito, pogosto do neznosne bolečine prisotne v njenih verzih. Pesnjenje je Perparjevi strahovito zaresna, eksistencionalno nujna in zavezujoča igra, od katere večkrat beži, a ji uiti ne more. Dolga leta je sami sebi edini sogovornik. Potem se odloči in "stopi skozi ogledalo". Leta 1985 ponudi svoje pesmi v tiho zaupnost otrokom (objave v Cicibanu in Kurirčku), ki so - kar ob svojem delu sama najbolje ve in občuti -najbolj odkritosrčni kritiki. Preizkus je uspel! "Dobi pogum". Kmalu kanejo njeni stihi skozi gosta sita osrednjih slovenskih literarnih revij (Sodobnost, Nova revija). In tu pred nami je danes zapredena v svojih Pajčevinkah. Njene pesmi se še vedno iz molka izliva jo v tišino (smrti, kamna pa tudi milosti, jutra, ljubezni in spokojnosti), le da smo v njeno nevarno odmevanje.ujeti tudi sopotniki. Perparjeva nas že v naslovu svari in hkrati vabi v mrežo Velikega tkalca, Picu della Miran-deli pa da zase in za vse, ki so vstopili spregovoriti o svobodni volji in odgovornosti: kajti "lahko se spremeniš v žival / ali prerodiš v bogu podobno bitje".
-Že v prvi pesmi (Mariji mojega otroštva) naletimo na nekatere koordinate, znotraj katerih se dogaja Perparjeve pesniški svet: upanje na smrt, lepota stvariteljstva, strah, greh in končno beg iz raja. Kar pride potem za Pcrparjevo, seveda, ni kakšna cmerava solzna dolina, v katero bi tu pa tam posijal kak žarek trenutnega pozabljenja ali trenutne milosti, ali kak naključen spomin. Je življenje "opojno grenko vino, da, tudi slane solze in kri in "krute igrice, ki jih pajki priskute predejo v čas". Toda Perparjeva moli (čeprav se Bog ravnodušno smeje, čeravno večni tkalec molči in četudi je ona sama prepuščena za igračo vesoljskemu vetru, samovoljna nitka!) za gotovost in vztraja v potrpežljivi vaji, ki je nikoli ne iz-mojstri. In je uslišana. Zato lahko poje pesmi a največkrat obarvane temno.
Berimo torej Pajčevinke, da bomo manj živali in bolj bogu podobna bitja.
Knjigo je opremila Slavica Sark.
SEPTEMBRSKE
Utone dan,
in sanjska sporočila lovi uho tišine. Noč raste, vsa jata spi
Spokojno so zaprta vrata; do oken sega mlečni lunin sij.
V prvi svit zapoje dragoceni ptič.
Drevo si strese senco, meglic pijan se riše dan. Nato zvonovi -
in jata s krikom plane do neba. Zdaj sadež upanja zori in čaka, da pade v rodovitna tla.
II.
Obotavljivo sveže jutro me veže z bilko dišečega sena. Nekdo mi v roko seže, kot bi bila doma.
Nebo je modro; mehak septembrski popoldan
igra pozabo. Nekoč mepoužije
ta žlahtnost bivanja, ki razodeva
nedoumljiv in blag namen,
da sem samo kupice tanke zven,
ko se izpije vino.
Ni še jesen,
a hlad, ki se obeta, megli pogled.
Ne iščem svoje jate.
Pred mano je osamljen let.
III.
Prostaškega poletja
vsiljivost se izteka.
Drevo, kije rodilo grenek dvom,
drhti in jata hoče v zavetni dom,
a ji nekdo svobodno pot odreka.
Septembrska modrina je hrepeneči klic
iz goste mreže, polne drobnih ptic.