Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto. •. $3.00 [j] Ima 10.000 naročnikov[j]
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
01 The only Slovenian dati? < in the United States :-
Issued every day except jj Sundays and Holidays :-
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress cf March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 117. — ŠTEV. 117.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 19, 1915. — SREDA, 19. MAJA, 1915.
VOLUME XXm. — LETNIK XXIII,
AVSTRIJSKI IN NEMŠKI POSLANIK
V RIMU STA ZAHTEVALA LISTINE. VOJNA Z ITALIJO JE NEIZOGIBNA.
ZADNJA POROČILA IZ RIMA PRAVIJO, DA STA ZAHTEVALA AVSTRIJSKI IN NEMŠKI POSLANIK V RIMU SVOJE LISTINE, KAR POMENI PREKINJENJE DIPLOMATIČNIH VEZI IN NAPOVED VOJNE. — V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU JE IZJA-,VIL DRŽAVNI KANCELAR, DA STA OBA CESARSTVA DOSPE-'LA DO SKRAJNE MEJE PONUDB IN DA STA PRIPRAVLJENA NA BOJ, AKO HOČE ITALIJA TAKO.
Z zapadnih bojišč. Obstreljevanje Arras.
Na zapadnem bregu Yser prekopa je vladal včeraj primeroma mir. Boji pri Neuve Chapelle.
PROTINASKOKI.
Naskcki slede prctinaskokom, a kljub temu ni opaziti, da bi katera stranka napredovala.
ZELENA
KNJIGA
-o-
ITALIJE.
NEMIRI V TRSTU SE NADALJUJEJO KLJUB PROGLASITVI. VOJNEGA PRAVA. — PROGLASITEV GENERALNE STAVKE V ITALIJI KOT PROTEST PROTI NAPOVEDI VOJNE.
London, Anglija, 19. maja. — V brzojavki na Central News ir Rima se glasi :
"Giornale d' Italia" naznanja, da sta nemški poslanik princ Buelow in avstrijski posebni poslanik, pl. Macchio zahtevala svoj,| listine. Lsit dostavlja, da bo osobje nemškega in avstrijskega kon zulata zapustilo Rim v torek zvečer.
Berlin, Nemčija, 1 *». maja. — Belhmann-Hollwcf?, nemški dr-/Mvtii kancclar j«« govoril dains v državnem zboru o razmerju med Italijo in Avstrijo t. r Nemčijo ter* j«* navedel koncesije. kater«' je L i I »t Avstrija pripravljena dati Italiji. Rek«1! je:
—	Potom svojega parlamenta bo italijanski narod sedaj odločil, č« hoče doseči izvedbo vseh narodnih teženj v najširši meri mirnim potom, ali če hoče zaplesti deželo v vojno ter potegniti jutri meč proti svojim zaveznikom od včeraj in danes.
—	Nočem popolnoma izgubiti nade, da bo utež miru tehtnejša kot pa ona vojne, a naj je odločitev Italije taka, mi, skupno z Avstrijo, smo storili vse kar je bilo možno, da ohranimo zvezo, ki je Imla močno utrjena v nemškem narodu in ki je prinesla dobička in; ^pbro vsem trem deželam.
—	Ako raztrga zvezo eden izmed tovarišev, bomo mi skupno z drugim tovarišem vedeli, kako priti v oko m tej novi nevarnosti z neomajnim zaupanjem in pogumom.---
V svojem govoru j-1 pojasnil in MTPmM Mm! kaneelar koncesije, katere je bila Avstrija pripravljena dati Italiji in ki so sle-
deče :
Prvič: liji. —
Drugič v kolikor j, Tretjie
Del Tirolske. kj«r stanujejo Italijani, se odstopi Ita-
1 stotaI;o se odstopi Italiji ozemlje zapadno od Soče, prebivalstvo popolnoma italijansko ter mesto (Jradiško. Trst naj postane cesarsko prosto mesto ter dobi u-pravo, ki bo zagotovila italijanski značaj mesta (tudi avstrijska in-f.imija' upom. iir.-il. i in ustanovilo se bo itahjansko vseučilišče.
< . 'rti«' : Italijansko suvereniteto nad Avlono ter interesno t fero, ki spada k temu se priznava Italiji.
IVtie: Avstro Ogrska i/javi. da se ne bo politično brijrala za Albanijo.
Sesfie : Narodne interes«- Italijanov se bo v Avstriji prav posebno upoštevalo.
Sedmič: A vstro-Ojjrska bo dala amnestijo politično vojaškim jetnikom, ki spadajo v ozemlje, katero se bo otlstopilo.
Osmič: Nadaljnim željam Italije glede splošnih vprašanj se bo zagotovilo popolno upoštevanje.
Deveti«* : Avstro-Ogrska bo izdala no sklepu dogovora svečano izjavo (»lede teh koueesi j.
Desetič: - Imenovalo s«- bo mešane komisije za uredbo posameznost i koncesij.
Kna jstič : Po sklepu dogovora se ne bo nadalje uporabilo v vojni avstro ogrskih vojakov, ki so doma iz ozemlja, katero se bo' odstopilo.
tnški dr/avni kaneelar je nadalje izjavil. «la j«' nemška vla«la \ dogovoru / Avstrijo dala popolne garancije, da se bo t«' koncesije % resnici tudi izvedlo.
<Jov.tr kancclarja je sprej.-la zbornica z živahnim odobravanjem ter so bili v zbornici navzoči vsi ministri.
ITALIJA BO IZDALA ZELENO KNJIGO GLEDE NAPOROV DA
PREPREČI VOJNO.
Rim, Italija. 1>. maja. — Vlada pripravlja zeleno knjigo, ki ho vsebovala \ se diplomatične dokumente, tikajoče se stališča Italijo «m| pričetka vojne. Iz teb dokumentov je baje razvidno, da je storila italijanska vlada vse. «la prepreči vstop Italije v vojno. Italijanska vlada je bila sprva prizanesljiva. Ko pa se je zapazilo, da Avstrija noče popustiti, je postal spor z centralnima državama neizogiben.
Admiral P»ettolo. prejšni mornariški minister, se je izrazil glede situacij«' sledeče: — Moje prepričanje je, da se bomo bojevali in da bomo brez dvoma zmagali.
Avstrijski in nemški konzul ter njih osobje sta dobila danes naročilo, naj bo vse pripravljeno na odpotovanje, ki se bo izvršilo danes ali jutri.
"Messaggero pravi, da čakata Buelow in Macchio le konečnih i ustnike i j svojih vlad. nakar bosta vprašala italijansko vlado glede njenih namenov. Odgovor slednje bo. da se bo izročilo poslanikom njih od h od ne listine.
Oba poslanika sta prišla danes v zunanji urad ter sta imela kratko posvetovanje z ministrom Sonnino. Vojaške oblasti so 'lanes npimik vse avtomobile članov kabineta, izvzemši onih ministrskega predsednika Salandre.
V	poročilih iz Trsta se glasi, da narašča v tem mestu rcvoluei-jonarno gibanje.
V	mestu je proglašeno vojno pravo. Navzočnost vojaštva pa ni mogla preprečiti velikanskih demonstracij, ki se vrše proti vladi. Pri nemirih, ki so se .završili v nedeljo, je bilo ubitih 50 oseb. Avstrijske oblasti so postavile na višini pri Opčini tri topove ter so tudi zagrozile, da se bo z bojnimi ladijami obstreljevalo mesto. Napravilo se je dva poskusa, da se požene v zrak dve smodnišnici.
Neodvisni socijalisti v Turinu so proglasili danes generalno stav-
Berlin, Nemčija. 18. mftja. — Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
"Na zapadnem bregu V ser prekopa, nadalje pri Stcenstraate in Het Sas j«' bilo včeraj mirno. Na iztočnem bregu prekopa, pri Ueo-singhe, so se razvili boji, ki trajajo še naprej. Južno od Neuve Chapelle so skušali Angleži pro-dreti naprej. Njih poskusi pa so bili brezuspešni in odbilo se je vse naskoke, pri katerih so imeli velike izgube.
brezuspešni so bili tudi ponovni francoski naskoki pri Notre I)ame de Lorette in na višinah pri Ablaiu, zapadno od Souehez ceste. 1'jeli smo 150 francoskih vojakov.
Pri Aillv se je prenehalo z in-fanterijskimi boji. En francoski naskok se je izjalovil."
Pariz, Francija, 18. maja. — V današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da so izgubili Nemci pri včerajšnjih bojih na zapadnem bregu Yser prekopa kakih 2000 mrtvili in da so pustili na bojnem polju veliko vojnega ma-terijala, predvsem pušk.
Tekom noči so vprizorili Nemci posebno oster protinaskok. katerega j«* uvedlo obstreljevanje z artilerijo. Ta naskok se je odbilo.
Istotako se je odbilo severno od Notre Dame de l„orctte dva nemška protinaskoka. Francozi so zavzeli tekom noči celo vrsto hiš v bližini pokopališča v Ablain.
Severno od Arras se vrši noč in dan obstreljevanje z artilerijo. Nemci so obstreljevali posebno meste Arras z vso silo.
V večernem poročilu se glasi, da sta gosta megla in dež skoro popolnoma onemogočila vse operacije. Tudi streljanje artilerije je pojenjalo.
Skrajna sredstva.
London, Anglija. IS. maja. — Atenski dopisnik je sporočil neki tukajšni brzojavni agenturi, da zavezniki še vedno obstreljujejo dardanclskc utrdbe ter da prodira zavezniško vojaštvo proti Ki-lid-llahru. Turki se poslužujejo skrajnih sredstev, da bi to prodiranje ustavili. Zadnji čas so dobili iz Nemčije več takoimenovanih dušečih bomb, ki so prepovedane po določbah haaške konference.
(Dušeče bombe so napolnjene z raznimi plini, ki imajo to lastnost, da takoj omamijo človeka. Ko pade taka bomba na tla, se r;iz-poči. in iz nje začno izpuhtevati strupeni plini, ki omamijo v okrožju nekaj metrov vse ljudi in živali).
Denver ostane "moker".
Denver, Colo.. 18. maja. — Pri današnjih občinskih volitvah se je sprejelo Home Rule amendment, vsled česar je omogočena izdaja gostilniških licenc. — Vdeležba žensk pri volitvah je bila malenkostna.
Učitelji v vojni
V Avstriji je kakih 80,000 učiteljev in od teh jih je šlo 20,000 v vojno in jih je do koncem decembra padlo 800.
Kitchener rabi še več vojakov. Lcndcn, Anglija. 18. maja. — | V zbornici lordov je rekel danes lord Kitchener, da rabi 300.000 ali več rekrutov za oživotvorjenje novih armad. Dal je tudi izraza svojemu upanju, da bo imela Anglija kmalu na razpolago dosti uiunieije in drugega vojnega materijah*.
Kitchener je tudi rekel, da se znajo zavezniki sedaj zavarovati proti dušečim bombam, katere u-porabljajo Nemci in da so sedaj slednji izgubili to prednost.
Iz Južne Afrike.
Pretoria, Transvaal. 18. maja.-Oficijelno se je sporočilo, da je premagal general Botha neko nemško četo pri Winhoek ter da je slednja izgubila 140 mož in 24 provijantnih vozov. Angleške izgube so bile malenkostne.
'' Transylvania'' zasledovana od podmorskega čolna.
Lcndcn, Anglija, 18. maja. — Sem došli potniki parnika ' Transylvania" zagotavljajo, da se je prikazal na severozapadui obali Irske preteklo soboto ob 5. uri popoldne neki podmorski čoln, da pa je kapitan obrnil parnik ter tako ušel gotovi pogubi.
Večina potnikov s«1 je nahajala v tem času pod krovom in le malo jih j«* bilo, ki so videli periskop in stolpič podmorskega čolna. Nekateri potniki zatrjujejo celo, da so videli torpedo, katerega se je izstrelilo proti parni-ku. Te izjave so najbrž izmišljene, ali pa izrodek živahne domišljije.
Nemški pedmorski čelni počivajo?
Washington, D. C., 18. maja. —
V	merodajnih krogih je bila danes razširjena vest, da je Nemčija za teden dni ustavila svoje vojskovanje s podmorskimi čolni ter ne bo zopet pričela, dokler ne odgovori na ameriško poslanico.
Ta vest je vrjetna ne le radi vira. iz katerega je bila prišla, temveč tudi z ozirom na dogodke same. Izza potopa "Lusitanije*' se je poročalo le o dveh parnikih. katera se je potopilo, in sicer takoj dan za potopom "Ijusitani-je", ko ni še dospelo povelje nemške admiralitete do podmorskih čolnov.
Iz delavskega sveta.
Charleston, \V. Va., 18. maja. —
V	West Yirginiji je pričelo primanjkovati premogarjev. Za lastnike premogovnikov se je položaj še bolj poslabšal s tem. da so pre-mogarji v vzhodnem delu države Ohio po triuajst mesecev trajajoči stavki zopet takoj zastavkali. Lansko leto je odšlo v Kvropo več tisoč delavcev, ki se; ? ili uslužbe-ni v tukajšnih premogokopih. iz Evrope se pa zaradi vojne skoraj nobeden ni mogel vrniti. Premo-garjev primanjkuje tudi v vzhodnem delu države Kentucky.
Pittsburgh, Pa.. 18. maja. — Uslužbenci American Locomotive Co.. ki so več kakor dve leti sta\ -kali. so se zopet vrnili na delo. — Družba je ugodila vsem njil<o\ i m zahtevam. Tovarna bo začela obratovati s polno paro.
Pšenica bo cenejša.
Chicago, 111.. 18. maja. — Na tukajšni borzi se je eena pšenici zopet znižala. Kakor vse kaže, bo pšenica še cenejša.
Bolezen grškega kralja.
Atene, Grško, 18. maja. Zdravstveno stanje grškega kralja se je znatno izboljšalo. Kralj je imel pljučnico in jo je srečno prestal. Mrzlica je popustila; včeraj ;je kralj prvo noč v svoji bolezni mirno spal.
ko v protest proti napovedi vojne. Vojaške oblasti so bile prisiljene nastopiti z vso eneržijo, da se prepreči izbruh nemirov.
Mihael de Giers, novi ruski poslanik, je bil danes v avdijenci pri kralju Viktorju Emanuelu, kateremu je izročil svoje akreditive. — Glasi se tudi, da je izročil ruski poslanik italijanskemu kralju lastnoročno pismo ruskega carja, v katerem čestita slednji Italiji na stališču, katero je zavzela. .
V četrtek se bo predložilo parlamentu predlogo, ki bo vsebovala le eno točko, tla se namreč izroči vladi polnomoč.
Generalni štab italijanske armade dela z mrzlično naglico ter je pripravljen na vse eventualnosti.
Signore Giolitti je odpotoval včeraj iz Rima, zavarovan od policije. Glasi se, da je dobil na stotine grozilnih pisem, v katerih se mu je pretilo s smrtjo.
Joao Chagas še živi.
Zdravstveno stanje ministrskega predsednika se je obrnilo nekoliko na boljše.
Lizbona, Portugalsko. 18. maja. Ministrski predsednik Joao Chagas. katerega je bil smrtnonevar-no ranil senator Freitas. bo naj-hrže ostal pr iživljenju. Iz zadnjih zdravniških buletinov je razvidno. da se mu je zdravstveno stanje znatno izboljšalo.
Prebivalstvo se je nekoliko pomirilo. Ko je senator Freitas oddal strel na ministrskega predsednika. ga je takoj pobil na tla neki orožnik. Senatorjevo truplo so prepeljali na kolodvor, kjer še sedaj leži. Tudi če ministrski predsednik ozdravi, ne bo na desno o-ko nič več videl.
Lizbona, Portugalsko. 18. maja. Novi kabinet sestoji iz sledečih članov:
Notranji minister in začasni ministrski predsednik Jose ('astro; finančni minister Barros Queiroz; ju.stični minister Paulo Falco; zunanji minister TeLxeira Queiroz: kolonijski minister-Forge Pereira ; minister za javna dela Manuel Monteiro: mornariški minister Fernandez Costa : naučili minister Magalhas Lima.
Madrid, Špansko. 18. maja. — Iz zadnjih brzojavk je razvidno, da je v Lizboni zavladal popoln mir. Pred pristanišče so dospele tri španske križarke. ki bodo ščitile interese tamošnjih Špancev. Špansko poslaništvo straži 60 vojakov. Cestna železnica zopet o-bratuje.
Pričetek procesa proti Nemcu Kuepferle.
London, Anglija, 18. maja. — Spijonažni proces proti Nemcu Antonu Kuepferle se je pričel danes zjutraj pred lordom nadsodni-kom ter dvema prisednikoma. V zadnjem trenutku se je odločil sodni dvor za javnost obravnave, a se bo pripustilo ljudi le z vstop nicami.
V obdolžnici se glasi, da je skušal Kuepferle dajati sovražnikom Anglije informacije glede bojnih ladij in sploširih vojaških razmer. Obtoženi jc izjavil, tla se ne čuti krivini.
Izpremenjena vozna smer.
Washington, I). C., 18. maja. — Angleška admiraliteta je danes objavila, da se je izpremenilo določbe glede vožnje parnikov v angleškem vodovju ter da naj se posestniki ladij obrnejo na admira-liteto glede potrebnih informacij.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjske
Štajersko, Primorsko, Koroiko Tirolsko, CeSko, Hrvatsko in 0 grško tako zanesljivo kakor piV vojno. Iz poslovanja zadnjih tre! mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi ae i«j sigurno v roke naslovnikov Vojakom ae ne more sedaj de aar pošiljati, ker ee nikdar zt go tovo ne ve kje ae nahajajo, b nam skoraj vsako pošiljatev s* vojake c. kr. poitni urad vrne.
Denar nam pošljite po "De mestie Postal Money Order" ter priložite natančni Val naslov in one oaeb«, kateri ae ima izpU
>
19.80 21.46 13.10 34.78 26 40 28.(5 29.70 31.35 33.00 41.26 49.60 67.75 «6.00 74.26 82.62 99.00 115.80 132.00 148.60 163.00
		
		
K	*	K
5____	.90	120
10____	1.7«	130...
15....	2.60	140...
ao____	3.40	150...
25....	4 25	160...
30....	5.05	170...
35....	590	180...
40....	6.70	190...
45....	7.55	2«>0..
50..:.	8.25	•i50._
55....	l».10	300...
60....	9.90	350...
65....	10.75	400...
70....	11.55	«0...
75,...	12.40	600...
80....	13.20	600..
85....	14.06	700...
90....	14.86	800...
100....	16.50	900...
110...	18.15	|000.. .
Ker m	hm m	laj Jak« ^
■aj rajaki wwšm		(liifcji M
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI SEVEROZAPADU. RUSKA ARMADA JE MED PRUTOM IN DNJESTROM.
RUSKI VOJAŠKI STROKOVNJAKI SO MNENJA, DA SO NAPRAVILI RUSI VELIKO NAPAKO, KER NISO UDRLI V OGRSKO NIŽINO. — SEDAJ NE BODO NIKDAR VEČ IMELI TAKO UGODNE PRILIKE. — NEMŠKA ARMADA SE ŠE NI TOLIKO PRIBLIŽALA JAROSLAVU, DABI GA MOGLA OBSTRELJEVATI. — TURKI SO POTOPILI DVA ANGLEŠKA PODMORSKA ČOLNA. — BOJI V KAVKAZU. KAZNOVANI ARMENCI.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija. 18. maja. — Veliki nemški pre ne rahli štab izjavlja :
Pri Dubici v bližini Ciragole smo uspešno odbili ruski napad. Sovražnika, ki je bil dospel i/, o-zemlja južno od reke Njemen, smo pognali proti Aszaki in vjeli 1700 mož. Severno od Przemysla, kjer se izteka Visloka v San. so avstrijske čete na več mestih prekoračile reko; Rusi se umikajo proti vzhodu in severovzhodu.
Med Pilico in Vislo se bije iz-vanredno vroča bitka, ki se bo skorajgotovo za nas ugodno končala.
Dunaj, Avstrija. 18. maja. — Nemške in avstrijske čete so zadnje dni napredovale v Galiciji za kakih 40 milj. Avstrijska artile-rija obstreljuje rusko fronto pred Przemyslom. Izgube, ki jih prizadevajo avstrijski topovi Rusom so naravnost ogromne. Pri zasledovanju sovražnika so vjeli Avstrijci 7000 ruskih vojakov in zaplenili 22 strojnih pušk.
Vojni jetniki.
Dunaj, Avstrija, IS. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Po vročih bojih so avstrijske in nemške čete prekoračile reko San in se sedaj nahajajo na vzhodnem bregu. Odbili smo vse ruske napade in pognali Ruse proti vzhodu.
Oh severnem teku reke Dniester se boji še neprestano vrše. — Severno od Kolomeje so Rusi zopet začeli napadati naše postojanke. toda napredovali niso posebno. ker so v manjšini in njihova artilerija ne more stopiti v ak-eijo.
V prvi polovici meseca maja smo vjeli v Galiciji, Bukovini in na Rusko Poljskem 170.000 Rusov. Zaplenili smo 128 topov in 360 strojnih pušk.
Petrogradsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 18. maja. — Ruski generalni štab priznava, da so se Rusi morali umakniti ter da so Avstrijci in Nemci v Galiciji zavzeli precej ozemlja. Ni resnica. da se Rusi še vedno umikajo, pač je pa res. da so stopili na več mestih v ofenzivo in pognali pri Opatovu Avstrijce za šest milj nazaj.
Nemška armada, ki je bila prodrla v vzhodne baltišk eprovinee, se je morala umakniti pred rusko premočjo.
Przemysla ni mogoče zavzeti.
Petrograd, Rusija. 18. maja. — Poročilo se glasi nadalje: — Nemci in Avstrijci še vedno upajo, da bodo z lahkoto zavzeli Przemvsl, toda prej ali slej bodo bridko razočarani. Za usodo Przemysla je bila bitka v Bukovini odločilna. Tam so ruski vojaki na 90 milj dolgi fronti popolnoma premagali avstrijsko armado in vjeli več kot 20.000 vojakov. — Mesto C'er-noviee je zopet v naših rokah.
Vsi sedanji uspehi Nemcev in Avstrijcev so čisto lokalnega po mena.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 18. maja. — Ruski generalni štab naznanja Boji v okolici Shawli so se 16. maja za nas ugodno končali. Našt čete so začele z novo ofenzivo ir zasedle nekaj nemških strelnih jarkov. Pri Ruskem brodu sme I nenadoma napadli neko nemškr kolono in jo popolnoma potolkli
Izjalovljen načrt.
Petrograd, Rusija, 18. maja. — Kakor vse kaže, je zaenkrat glav-
ni i-ilj avstrijske in nemške armade v Galiciji trdnjava Przemvsl. Polastiti se hočejo obeh bre-gov reke San. koncentrirati v ta-mošuji okolici svojo armado in slednjič z vso silo navaliti na Przemvsl. Iz zadnjih poročil je razvidno. da se Nemcem še ni posrečilo priti v tako bližino Jarosla-va. da hi ga začeli obstreljevati. Ruska armada je napravila veliko napako, ker ni začela takoj, ko je imela nekaj važnih postojank v Karpatih v svojih rokah, prodirati proti Ogrski nižini. S svojim obotavljanjem so dali Rusi Avstrijcem dovolj časa, da so koncentrirali svojo armado. S tem je pa začela pretiti Rusom v Karpatih velika nevarnost. Skoraj na vseh mestih so se morali umakniti in se sedaj nahajajo med reko Prut in Dnjester. Rusi so zavzeli železniško progo med Kolomejo in Delatinom. Ruski vojaški kritiki so mnenja, da je bila ruska ekspedicija v Karpate od začetka do konca silno nespametno pod-vzetje. Rusi so bili tako razširili svojo fronto, da je nazadnje niso mogli več braniti.
Nemška ojačenja.
Petrograd, Rusija, 18. maja. — Nemci so poslali v vzhodnobalti-ške province precejšnja ojačenja, kljub temu se pa še vedno omejujejo na ofenzivo. Nemška armada, ki prodira proti severu sestaja večinoma iz saških in bavarskih polkov.
Izpred Dardanel.
Carigrad, Turčija. 18. maja. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo:
Kri Avi Btirnu se \rše zadnje dni brezpomembni artilerijski spopadi. Naše levo krilo je navalilo na neko višino iu jo po hudem boju zavzelo. Zavezniki so se morali na več mestih umakniti.
Neka francoska križarka je izkrcala včeraj pri Sarskale, zapadno od Makri 60 vojakov. Naša artilerija je čakala ,da so se izkrcali. potem je pa otvorila nanje silen ogenj. Vojaki so poskakali v morje in začeli plavati proti kri-^arki. Rešilo se jih je le malo.
Neka druga križarka je izkrcala pri Sefatu. zapadno od Tenike 100 vojakov.
Zavezniki še vedno obstreljujejo Smirno. Škoda, ki jo povzročajo njihovi topovi je primeroma majhna.
Angleška vest.
London, Anglija. 18. maja. — Angleška admiraliteta je pripo-znala. da so Turki potopili pred Dardanelami dva angleška nod-morska čolna. Posadka je padla v turško ujetništvo.
Turški vojni minister je že 11. maja izdal poročilo o uničenju Iveh angleških podmorskih čolnov. Turki so vjeli 3 častnike iu 29 mož.
Bitka v Kavkazu.
Berlin, Nemčija, 18. maja. — Neki tukajšnji list je dobil brzojavko. da so Turki zaustavili ru->ko ofenzivno prodiranje pri Olti v Kavkazu. Pri Oekerli so pognali v beg neki kozaški polk. V severnem delu Perzije so imeli zadnji čas Rusi precejšnje izgube.
Armenski zarotniki.
Pariz, Francija, 18. maja. — Tukajšnjemu "Journalu" poročajo iz Aten. da so turške oblasti ibsodile na smrt 15 armenskih zarotnikov. več sto jih pa izgnale. Zarotniki so hoteli usmrtiti sultana, Enver pašo in Goltz pašo, začeti z revolucijo in izročiti zaveznikom Carigrad.
V zaroto je bilo zapletenih tudi nekaj Grkov.
t
GLAS NARODA, 19. MAJA, 1975.
'GLAS NARODA"
'Slorenic Daily.) Owwd and published by the liov«»nic Publishing Co.
(a corporation.) r'lANi SAKSER. President. v LOUIS BENEDJK, Treasurer. *
Placn of Business of the corporation and
addresses of above officers : IS Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
Ea celo leto velja list za Ameriko in Can ado........................$3.00
*	p* leta....................... 1.60
m leto 7h mesto New York........4.00
•	pol le ta za mesto New York ... 2.00
M Kvrurjo la vse ieto...........4.50
......pol leta.............2.55
.....Četrt leta............ 1-70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan icvzemAi nedelj in praznikov.
'GLAS NARODA"
( "Voice of the People") '»■nad every day except Sundays and Holidays.	«
Suoscnption yearly $3.00.
A d<artUement on aai nmmM
Dopia: brez podpisa in osobnosti se ne
pr »obsujejo. — Oanar *ia| se blagovoli pošiljati po —
Money Order, »ri #prs-netnbi kraja naročnikov prosi re o, d* te nam tudi prejinje fc rsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Drjpn*ocn in podil jatvam naredite ta naslov: 'T.LAS NARODA" v
ii i >rtl»ndt St., New York City.
ški vladi napačen pojm o našem istinitem čuvstvovanju in o našem sklepu, da izvedemo to zade vo do konca, tudi v slučaju, da bi prišlo do vojne, katere si ne želi noben Amerikanec. Ne bomo trgovali in barantali. Ne bomo do volili, da bi bile naše nepobitne pravice odvisne od volje kakega dru-gega naroda. N\ bomo dovolil Nemčiji, da bi uplivala na naše razmerje s Francijo in Anglijo rim preje spozna Berlin to dej stvo, tem preje bomo v stanu kon čati in spraviti iz sveta to akutno mednarodno krizo.
Pred tednom dni je rekel pred sednik Wilson o svoji deželi, tla bi bila preponosna. da bi se bo rila. Mislil je, da bi bila prepo nosna boriti se za samolastni in teres in za povečanje svojih mej Včeraj pa je izjavil predsednik AVilson v New Yorku, da je moi" moralnih principijev ona stvar katero ljubi njegova dežela in edina stvar, za katero bi se bo rila.
Zadeva med Nemčijo in Zdru /.enimi državami je itak moralni prineipij in nemški <lržavniki bo do svoji deželi najboljše služili a ko v polnem obsegu upoštevajo poslanico predsednika Wilsona
Telefon 4tf87 Cortlandt.
Nobenega barantanja.
I/, različnih brzojavk, ki priha jaj > iz. Berlina, je razvidno, da se poslužuje nemška vlada gotovih dopisnikov, da preskusi javno mnenje v Ameriki. Na noben drug način si ni mogoče razlagati predloga, naj se predloži celo zadevo razsodišču.
V spričo teh predlogov je ameriško stališče povsem priprosto. Mi nimamo ničesar za razsojati. Nemški mornariški častniki so umorili nad sto Amrrikancev — možkth, žensk in otrok. To ni noben.* vprašanje, nobeno dejstvo, katero bi se moralo predložiti
m/sodišču. Razpravlja se lahko o višini odškodnine in tenni bi ni-li' ■ ne nasprotoval.
Za sedaj se pa mora odločiti, če bo Nemčija še nadalje vprizar-j.i't umore. Povsem postranska >t \ <;ir, kaj je Nemčiji Velika Hri-in kaj hoče slednja storiti
tam
prvi.
Pn dsednik Wilson je zajiteval, d;> mora Nemčija ravnati soglasno 7. določbami mednarodnega piava, v kolikor pridejo Amerika m*i v pošte v. Ako bi nemška vlada tega ni hotela storiti, bi bi ie Združene države prisiljene s.'-it it i svoje državljane ter bi ne opustile nobene besede in nobene-p.i dejanja, da to v istini store.
Vprašanje kot je. obstaja med Združenimi državami in Nemčijo. V stran nas ne smejo zavesti nobene pritožbe Nemčije, ki ne spadajo k at vari. Čeprav ne odrekamo simpatij nemškim ženam in otrokom, katere hoče Anglija iz->t ;<dati. nas to vendar ne sme za-vesti tako daleč, da bi odobravali umor naših lastnih žena in otrok od s!rani nemških mornarjev.
R* s škoda je, da nima Nemčija v Ameriki nikogar, ki bi ji znal pojasniti ameriško javno mnenje. NVm. ija najbrž še nikoli ni vedela, kako se čuti v Ajneriki ter j * tudi sedaj na nejasnem glede značaja Amerikancev.
Nemška vlada in nemški narod morata jasno spoznati,, da zahteva Amerika pravico, ki ji je zagotovljena z vsako besedo in vsa ko črko mednarodnega prava in da k,* glede te pravice ne da ba rantati. Mi nočemo ohraniti življenj svojih državljanov, da bi prišli radi Nemčije v konflikt z Anglijo. Mi pa tudi nočemo iti pred haaški tribunal radi završe-nih umorov, dočim bi Nemčija nadaljevala z masakri.
Nemčija si mora enkrat za vselej zapomniti, da ne bodo Združene države barantale o življenju svojih državljanov. Vsak proti-p red log nemške vlade, ki bi ne izpolnil vseh zahtev, stavljenih v poslanici predsednika Wilsona, bo sam po sebi nespremenljiv.
Dopisi.
Sublet, Wyo. — Ker se le red
kokdaj oglasi kak dopisnik iz na še naselbine, sem sklenil jaz ne koliko opisati tukajšnje razmere Z delom gre še vedno bolj počasi Delamo samo po dva ali tri dni na teden, zaslužimo pa jako slabo Večkrat se prigodi, da je kateri ki pride iz jame, še celo dolžan kompaniji, namesto, da bi kaj za služil. Pred kratkim se je dogodil nekemu rojaku sledeči slučaj Naložil je tri kare premoga, paz nik je pa našel v vsaki kari name sto čistega premoga tudi funt ka menja. Takoj je bil kaznovan za £6. Lansko leto meseca avgusta se je ponesrečil v rovu štev. 5 rojak Janez Žunter. Nanj je padla veli ka plast kamenja ter mu zlomila nogo nad kolenom in na glavi j« zadobil veliko rano. l!il je tri mesece v bolnišnici na Kemmerer Ko je pri.Šel iz bolnišnice, je pro sil pri lokalni uniji štev. 2T."»2 z podporo. Angleži in Irci so mu pa odvrnili, da ne dajo ničesar i/, blagajne. Malo kasneje so pa napravili veselico in vzeli iz blagajne $17"». Torej je za veselico bolj potrebno, kakor pa za delavca, ki se ponesreči v jami in je 30 mest cev nezmožen za delo. — Ker imamo dovolj časa. kaj radi prt biramo raznovrstne časopise. Pred kratkim sem čital v Proletareu dopis rojaka C. K. Dopisnik se zaletava v vse tukajšnje Slovence in pravi, da je ta naselbina ena najnazadnjaških v Ameriki. Pristavlja, da razen par možkih spimo še vsi spanje pravičnega. Lahko bi mu na dolgo in široko odgo voril. pa je boljše, da storim bolj na kratko. Povem mu samo to. da on ni prišel med nas. da bi nas zbujal iz spanja. Za to so pokli cani drugi. Svetujem mu, da naj kar lepo molči, če ne, mu lahko povemo par tako gorkili, da ne bo nikdar več silil v javnost. Tudi v socialistični klub nas ni treba spravljati. Mi imamo dovolj društev, ki nam več koristijo kakor vsi socialistični klubi skupaj. Pozdrav vsem zavednim Slovencem ! — Naročnik.
Goodton, Okla. — V tukajšnji okolici je precej Slovencev. Delo se težko dobi, plača je zelo nizka. Zaenkrat ne svetujem še nikomur sem hoditi. Ko se bo kaj izpreme-nilo, bom že sporočil. Pred kratkim smo izgubili prijatelja Jožefa Ocepka, doma iz vasi Potok, pošta Vače na Kranjskem. Tukaj zapušča dva brata, v starem kraju pa očeta. Bodi mu lahka svo bodna žemljica! — Martin Zibert
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Hribolazec iz Kingstona. — Žal
ne moremo, če nam ne pošljete originalnega pisma. Pismo Vam takoj po uporabi nepoškodovano vrnemo. Pripomnimo, da mora biti pri pismu tudi koverta in znamka. Pozdrav!
Premogar, Marianna, Pa. — Da, prav imate, v omenjenem dopisu je bilo nekaj nepravilnosti. Deloma smo jih zakrivili mi, deloma Kom "no moramo vedno ohra-jpa dopisnik, ker je zelo nerazloč-niti v spominu, da stojimo ob začetku, ne ob koncu težavne in nevarne mednarodno episode. Na vsak način so je treba izogniti
VM
no pisal in je po vsej sili hotel, da naj pride dopis v list. Najboljše bi bilo, da g. dopisnik ali pa Vi ie enkrat natančno opišete tamoš-
tui, kar bi ustvarilo pri nem- nje razmere. Pozdravljeni!
dolžnosti v Avstro-Ogrski.
Vradno se poroča: Avstrijska vlada namerava sporazumno z oirrsko razširiti črno-
naročje katoliške cerkve. Kakor znano, je bil kralj Ferdinand ek-skoinuniciran. ker je privolil, da je prestopil prestolonaslednik Boris v pravoslavno cerkev. Kobur-žanska rodbina, iz katere pohaja kralj Ferdinad. je. kakor znano, katoliška.
Pivo za nemško južno armado.
4*Polaer Tagblatt" javlja: Te vojniško dolžnost do vštevši 50ga je dospelo v Line S vagonov leta in prvi poziv, ki se porabi v pjva iz Monakovega za etapno in-dopolnitev vojske in domobran- tendaturo v Bcregszaszu na Ogr-stva. raztegniti na 42. leto.	skem. Pivo je namenjeno za nem-
Doslej veljavna določila glede ško južno armado. V vagonih je črnovojniške dolžnosti pa nikakor 920 zabojev, v katerih je 4fi.000 ne zadostujejo.	j steklenic piva.
Če n. pr. vsporedimo časovno J obsežnost črnovojniške dolžnosti'	Vojaške besede,
pri nas in v drugih evropskih dr-J BeSeda reknlt izvira <>a fran. žavali, najdemo, da se nahajamo eoske besetle recrue, ki	na_
glede izrabe zalog človeških moči	G rana t ni k je bil oni. ki je
skoro na zadnjem mestu. V Nem- meta[ ročne granate. Beseda gra-čiji sega n. pr. črnovojniška ob- nata prihaja jz latinske granum. ve/, n ost od 17. do 45. leta starosti, ker je bila to kroglja. napolnjena Francoskem do 4S., na Srb- na z zrn, smodnika. Pionir prilia-skem do .">(>.. pri nas pa prične šele ja od francoske besede pion. kar s pričetkom leta po dvršenem 19. znači pešca. Iluzar je madžarsko letu starosti in koncem leta, ko si dvajseti, ker je oirrski kralj Ma-
Farme v Wisconsinu.
lepe
8400 AKROV
farmske zemlje ob
glavni
lie agentov, svet v tej naselbini je jako rodoviten, prijazen in najpripravnejši za uspešno far--Imarijo, živinorejo in sadjerejo ter
dovršil 42. leto starosti.
. 1
tija Korvin ukazal, da mora biti
Tudi glede uporabe črne voj- vsak dvajseti vojak jezdec. Dra-ske imajo dandanes veljavna do- gonci so srednjeveški dragonarii. ločila preozke meje, katere uteg- papeški suličarji. ki so imeli na nejo, ako se ne razširijo, vojaškim kopju praporček /. zmajem. II n-koristim v veliki meri škodovati, lan pomenja tatarsko mladenič. Tako v naši črnovojniški postavi KirazirjI so imenovani po fran-pogrešamo določila, da bi se ino- eoskem cuirasse. Cuir je koža in gel tudi drugi poziv, obsegajoč kiras je bil prvotno oklep iz ko-črnovojnike od 38. do 42. leta, po-izrabiti v dopolnitev vojske in do-j
mobranstva. To je nedostatek. ki	Perzijski recept,
ga pri vsakokratnih izpopolnit-) Češki "Svetozor" priobčuje sle vali formacij na bojišču zelo ne- dečo zgodovinsko anekdoto: Ko prijetno občutimo.	je bilo 1. 996. v Perziji vsled voj-
Z ozirom na pojasnjene razme- ne pomanjkanje živil, je izdal te-re j** nujno potrebno, da se ve- danji perzijski vladar Abdul A-ljavne določbe o črni vojski raz- zud-a-Daulah originalno odredbo, širijo v smeri, da se>. prvič, črno- Kakor vedno in povsod so bili te-vojniška <lolžnost raztegne na na- daj tudi v Perziji oderuhi, ki se daljne letnike, drugič pa v večji višali cene živilom. Denar, ki ga meri zagotovi popolnjevanje voj- vladar delil med ljudstvo, ir ske in domobranstva.	pomagal. In tako je vladar izdal
Da se zagotovi tej neobhodni sledečo originalno odredbo: "Mi potrebi, se namerava uveljaviti v Abdul Azud-a-Daulah. kralj kra obeh državah monarhije za bodo- 1Jev» gospodar sveta, naznanjanu če črnovojniško dolžnost Že z le- s tem- kt*r *mo prepričani, da sr tom. s katerim se konča 18. leto morebijimi (trgovci z deželnimi starosti, dočim bo trajala do kon- P™*.1*1) v »asi držitvi skoro šte ea leta, v katerem se dovrši ^ vilnejsi nego siromaki, da smo s, leto starosti.	namenih izravnati to razliko. Za-
, , - , , , - - 'to ukazujemo. <Ia se za vsake«-p Nadalje bo obsegal prvi poziv . , , •	- ,	_ f
, . , , , ® ... , . + i siromaka, ki se najde v naši dr letnike <lo koneanejra 42. leta sta- -	.	J	...
za vi. prime enega moivbija ter
KAR JE DRŽAVNO DOKAZA-
progi Northwestern železnice. Po-|da imamo v \eli .>raji!1 skoro staja, pošta, trgovine in druge'mesec 111 P dalJse PoletJe kot v potrebne naprave blizu. To zemljo lastuje The Fish Lumber Co., ...	.	. ki daje delo kupcem zemlje. ako>° 111 s<? la,lko sauu P^pricate,
ga potrebujejo. Zemlja je valo- ter. da se vam v teh kraJ,U nudl vita in se po kakovosti in rodo-1 "ajboljšti prilika doseči popolen vitnosti prišteva najboljši zemlji usPeh 111 zadovoljnost na farmi, v Wisconsinu. Cena je od m do! Da,Jše informacije in pojasnila =^0 aker: odvisna je od lege in'-lede zemlie m	podrobuo-
količine lesa na njej. Prodaja se stl vam btKl('	volJe (lala-
po 40. 60. 80 ali več akrov. Takoj ako I,išete na: se plača -+2 na aker ali več. osta-j GRIMMER LAND CO.. nek na lahke pogoje; kdor se pat	by A. Mantel,
takoj naseli, lahko plača samo ^">0 12S6 Milwaukee Ave.. Room 311, na 40 akrov. Drugi prodajajo ta-J	Chicago, 111.
ko zemljo po £2"> aker ali št dražje.	i
Št. 83. — Farma 160 akrov, l1 milje od postaje; 4<> akrov očiščt
nih, ostalo lahko za čistiti. Dobra'	POZOR!
stala s fundamentom 40X26. Iz- ,r , . • > . •	* -i
•	^	, Me<l vwletnim delovanjem v tujih
vrstna prilika za živinorejsko far- ,M-vskih <lru>tvih sem zii-iel oN jM-smi. mo v večjem obsegu. Cena -T:420u. ki So pravi biseri na umetn«ej>ovskein
lM>ljn. In eemu ne t>i jtresadil tujih evetk na tlouiael vrl? Panes so presajene in v (ireater New Yorku se pojejo ter postajajo — narodne!
A eujte i>re«l^ovor v oni knji I'evei Kvo Vam evetk s tujega vrta! Tuje so. a z;ito nie manj prijetno «lise-ee. I)uh r-iisa nas sili. «la siMiznavam«
»lruj: dragega tudi — v iM>snii. V dvajsetem veku pretiravati z glupim šovinizmom. ignorirati duševne proizvo«Je nar«Klnosti je — absur<!tu> in ker je i>e rca. molitev duše. a srce
Slovenskim pevskim društvom sirom Amerike:
takoj $1200.
I*iizite na moj oglas prihodnji teden. Pišite po cenik. Pridite ali pišite na :
LEO ZAKRAJŠEK. 309 First Ave., Milwaukee, Wis. (19&21— 5)
Kje je naša sestra ALOJZIJA M1HELIČ. omožena Eichelle Pred dvema letoma je bila v s«'m govor Buffalo, N. V., in od takrat ne cnako do zadlljl-a !ltoma ,lni-«MUU sr
- -	.	. «'U. je potemtakem i>esem iue<lnaro<lna.
vemo me o njej. Prosimo, ee sknima last _ ,Kn.<Vva! Seve,la m
k(lo Ve Za Ii.i" naslov, da ga na- smemo kot Slovem-i ]>reziniti ter zaue-
znani, ali naj se pa sama oglasi marjati svojih iM-smi: jn-stre so. ker s<
svojim bratom, ki smo	sedaj ,iivne in ~	tak" luill°
i ■	t t ,	teh cvetk!
vsi skupaj. — P. J. A. J.	Mihe- .. .	. t . i * ^^
1	Segel sem v tuji vrt. natrgal ti*r oble
lič, l'»ox	Demopolis.
(P>-21—5)
Ala.
NEKAJ, KAR NAJ VSAK UPOŠTEVA.
rosti ter se bo nudila možnost, da
pribije za ušesa na vrata njegovo
se v prav posebnih izjemnih slu- .-- ' r,, „	,. . ^ ,
.	-.. * . .. . hif>e. To ima ponavljati tako
čajih pritegnejo tudi pripadniki dolgo t]a se	izravna" Tc
drugega poziva v dopolnitev voj- ori?rinaluo sredstvo j, tll.lalo
jdeže. cene živilom so čudovito padle itd. Seveda v Perziji!
ske in domobranstva.
S to uvedbo novih kategorij črne vojske pa še ni nikakor rečeno. da se bodo vse te nove kategorije tudi skupaj, takoj ali pa že bližnji bodočnosti pritegnile črni vojski.
Raznoterosti.
Zazidano žito.
Ogrska vlada je bila obveščena da so mnogi veleposestniki na deželi svoje velike zaloge žita —
Pcžar na parniku.
V Tokio, Japonska, je dospela danes brezžična brzojavka, da j» izbruhnil v nedeljo zvečer na parniku "Chito Maru'' požar. Parnik bi moral dospeti danes v Yokohamo.
Poskusen same mer v cerkvi.
Bridgeport, Conn.. 17. maja. — V neki tukajšnji cerkvi je zavžila prodajalka Katarina Dohertv tablete živega srebra. Nje stanje je
zazidali. Kakor poroča - Pesti zelo kritii:.no vendar SQ ; H
VT___1 „ ' '	_____1 .. 1 »klnr.4: a	.	..
Naplo"', bodo poslale oblasti detektive po deželi, da izvohajo skri te žitne zaklade.
Draginja in pomanjkanje v Pe-trogradu.
Petrogardska "Rječ"' poroča, da v Petrogradu draginja izredno narašča. Še bolj strašno pa je. da bo skoraj zmanjkalo živil. Dovoz je pri sedanjem vojnem stanju silno otežkoeen. Vse to deluje na prebivalstvo silno deprimujoče.
Restavracijski vozovi v Angliji odpravljeni.
Kakor poroča "Vossishe Zei-tung'\ je bil v Angliji izdan sklep vseh angleških železniških družb, naj se odstranijo vsi rastavraeij-ski vozovi. Ta sklep so vtemelji-li s tem, da se morajo restavracijski vozovi smatrati kot luksus. ki je nastal le vsled ostre konkurence železniških družb. Vsak restavracijski voz tehta najmanj 40 ton. In ker na vsaki progi severne Anglije vozita najmanj dva restavracijska voza pri vsakem vlaku. se prihrani, če se opuste vozovi. mnogo premoga in razentega se oprosti mnogo mladih ljudi za vojaško službo.
Bolgarski kralj Ferdinand zopet sprejet v katoliško cerkvo.
"II Quarncro'' list reških kapu-cmov. v katerih provinco spada tudi Bolgarija, prinaša vest, da je bil bolgarski kralj Ferdinand zopet sprejet v katoliško cerkev ter da ga je na veliko soboto obhajal plovdivski škof Pejov. Rečeni list trdi, nadalje, da se bo tu-i
zdravniki vse sile, da jo rešij
.10.
di prestolonaslednik Boris vrnil v ku v roke.
ZAHVALA.
Vsem dobrotnikom, ki so mi priskočili na pomoč, se prav srčno zahvaljujem. Nikdar ne bom mogel poplačati vsega, kar ste mi storili. Srčna hvala tvrdki Frank Sakser, ker ie toliko časa pobirala zame ilodare. srčna hvala tudi upravništvu Glas Naroda, ker mi pošilja list zastonj. — Jaz sem še vedno bolan, otroci niso preskrbljeni in tudi žena ni nič boljši. Veliko dobrega ste mi že storili, rojaki, toda vest mi ne dopusti. da bi vas še zanaprej nadlegoval. Zadnje dneve svojega "življenja bom že na ta ali oni način preživel, prepričani pa bodite, tla bo še v smrtni uri prosilo moje srce Boga, da naj vas ohrani zdrave in srečne ter da vam nikdar ne nakloni take nesreče kakor je naklonil meni. Še enkrat prisrčna hvala v mojem imenu, v imenu bolne žene in nepreskrbljenih otrok.
John Zupan.
R. F. D. 12, Box 13,
Grove City, Pa.
Opomba uredništva. Kakor smo že poročali, smo zaenkrat prenehali pobirati za siromaka Zupana. Ni pa s tem rečeno, da mož ni več potreben podpore. Kdor mu hoče pomagati, vemo in želimo, da bo teh dobrotnikov dovolj, naj pošlje svoj denar naravnost Zupanu. Ce se pa komu ne zdi pripravno pošiljati na omenjeni naslov, naj pošlje dar nam in mi bomo že gledali, da pride čimprej siroma-
kel v domače krilce kito "tujih" nem
ško-angleških pesmi, in. sodce po <los»
dan jih posrečenih poiskusib. sem s«
prepričal, da pojejo greaternevvvoršk
slovenski j>evei z veseljem tudi "tuj«
jtesem. V originalu sem pustil edino-1«
Vsakega posameznika dolžnost klasično-lepo "My old Kentucky home
je, kdor želi sam sebi dobro, tla ker to itesem pojejo i druge narodno.«
se vsestransko informira in po- le v Izvirnem angleškem jeziku.
",	i i-i	■	ZMrka začenja s riesmljo l.i "Ko t«
vpraša, predno kaj ukrene m se	.	, \	. 1
1 .	, ii'N'ii orel pesem dviga se : za njo pr
za to odloči. Posebno priporočlji- haja veličastna 2.) "Svoboda" " gle
vo pa je še za one, ki se zanimajo zdaj ori klic po zemlji: Bratje sm
za farme in zemljo ter namerava- eiiaki Tsi: 4- > 1'omiadna pesem: ndp;
,	--	, ,. . sriv, cvetoč je dan; r>. > Hišica ofvtovs
jo postati rarmarj!. Ni dovoli, da , . „ , ,,	.
1	z Ii:ir:ton solo: Domov, domov sree n
se zanesete samo na prepričeval- žene: «.) Samotarjeva imfna ]H<ei ne besede agentov ali prodajalcev tiha mr, čuj moj pozdrav:
zemlje, lepe slike ter vabljive po- Vra2ji 1,as z v<*lilno arij"	s-
, . .	,	Draga, lahko ihm% z l*ariton-solo: Zai»r
pise kraja in na male musrtre zem- llo,^5ko ti <>k)1. , srara uiium.m*k
Ije, ker na to 111 Za iti. Glavna i-sem: Ko zaori i«»sem moja. prvi ha
stvar pri nakupu zemlje je, da je vodi: lo.j ]>eklic:i i?i metulj, nabirala
ista v resnici rodovitna, ne glede J'e rv,'t-5a v	i,:l »»"terriey new
b, - —. .	i i - towanl her ami kissed lu-r lips so fair"
arvo zemlje. Da ni predaleč , - ...... k .. ... ,. . .
1	ll.i \ ecerna; 1J. ( O plavooki devi
od mesta in trga. kamor lahko ivkle. -lej na tem ie mestu, pravim t
svoje pridelke prodate ter od že- prise žern ti: i:t. i Slovo junakovo: i »i
lezniške postaje. Šole, kjer se za- JaJ° konjiči in jM.ka strel, junak pa za
______- v	. .' . ...	det umirajoč l»ere še zailnjikrat mat«
morejo vasi otroci izobraziti, tr-	,	, ,
...	i mo pismo m se poslavlja od drumh..
goviu lil drugih jiodjetij. da ima- h., j.ovčevo slovo; ir,.» My »M Ken te vse v bližini. Na vse to mora tueky home: 1«. »'Solza: — solza i kupec gledati, ko se odloči za na- z?1,lm n	ki tekle so za n.e: 17
i „	__i	-	Kapela: Kaj s«1 hlesti-le — na goro tai
kup zemlje. Najpoglavitneje. na .	.	- ,	....
1	7.roe — in zv«>n«-ek mali kli«-e roman
kar pa večina rojakov ne misli. |v božji hram: IS., Zdraviea: naalra je podnebje in vremenske spre- Ija Stvarniku, ki nam v vinu tolažb« menihe in kako dolgo je Ugodno da- Iw«lravJJa domovino, materno «.k. vreme, da pridelki rastejo in .udi	[
l>opolnoma dozorijo, da se jih za- Opevajo se najslajši pesniški pred more pospraviti, predno jih more-[meti v zbranih akordih. — 1'esmi s biti prezgodnji mraz uniči. Takih i'ravi biseri ter ne pretežke, siušalec vprašanj so prodajalci zemljišč in'^ "e ua?UU	Wl. jih ^',orncr
1 , . J J . ~	.	.Knjiga obseca :»0 strani: incline pai
agentje najraje izognejo ali pa titure si pisane na finem, treznem p pravilno ne povejo.	i pirja in vezava je tudi n
Ako želite tozadevno izvedeti va- ^^ l1"' knjigi, i«, tej
resničen odgovor za kraj, v katerem nameravate zemljo kupiti, lahko pišete na UNITED STATES DEPARTMENT OF AGRICULTURE, WASHINGTON, D. C., in prosite za knjigo BULLETIN No. 5, KATERO DOBITE ZASTONJ. Iz omenjene knjige bodete lahko iznašli, da imamo v novi naselbini v DELTA in SCHOOL CRAFT CO., kakor tudi v naši slovenski naselbini v MARINETTE CO., WISCONSIN, kjer je že precejšnje število rojakov naseljenih. OD 30 DO 40 DNI. to je skoro EN MESEC IN POL daljše poletje kot v drugih krajih države Wisconsin, kjer se tudi rojakom zemlja v nakup ponuja. Iz tega lahko torej sami presojate, kje v katerem kraju in katerem Coun-tvju bode boljše za vas, da si zemljo kupite in kje zamorete boljši in povoljnejši uspeh doseči.
V novi naselbini DELTA in SCHOOL CRAFT CO., ki obstoji iz približno 50 tisoč akrov jako rodovitno zemlje, ki je SAMA LEPA RAVNINA, kakor daleč oko seže in leži ob glavni železniški progi z izvrstno zvezo z vsemi večjimi mesti in trgi ter je blizu mesta, kjer so dobre šole, cerkve, trgovine, mlekarne, banke in drugih sličnih podjetij, zamorete sedaj kupiti jako dobro in rodovitno zemljo po jako nizkih cenah z malim naplačilom in na lahka letna odplačila, tako da si zamore vsak z malimi prihranki opomoči do dobre in dobičkanosne farme ter v kratkih letih postati samostojen in neodvisen gospodar.
Upoštevajte to: Tu kupite NARAVNOST OD LASTNIKOV in
tudi ukusna. I>rnši re«lki zbirki Cena ni pretirana, društvom popns pevovodji en izvod — gratis! V zalog
IVAN .M. ADAMIČ, pevovodja slov. pevsk. društva "Slavec" 1336 Lincoln Place. Brooklyn. N. Y.
Varujte svoje zdravje.
Kadar ste bolni in potrebujete pomoči, takrat se zaupno obrnite do nas, da vam poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako vam niso druga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezni. Na sto in sto zahval nih pisem smo prejeli, ko se ljud je ozdraveli od dolgoletnih bolezni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni ura daje od 4—6 pop. v M. Manafac tare Bldg 31 Zdravniški svei vsakemu zastonj
DOM- I.EKARNA. P O. Bos 819. Milwaukee. Wis
VABILO na
PRVI VELIKI KONCERT*
in
PLESNO ZABAVO,
katero priredi
Jugoslov. del. tamburaški zbor v] soboto JJ. maja t. 1. v dvorani ir-Leona štruklja. 10:5 Knickerbocker Ave.. vo«ral Jefferson St..I Iirooklyn. Začetek točno ob osmil uri zvečer. Vstopnina 2-""><t, otrocil do 12 let vstopnine prosti. Pr gram: 1. Nagovor, predsednik F T. J. "Slovenska himna", sviral Tamburaški zbor. *I\h1 oknom' A. llaidriln. poje kvartet <lru-štva "Zvon". 4. "Triglav"-*, valček. svira Tamburaški zbor. Deklamaeija. A. Marin. (i. "liol-j grarska koračnica", svira Tamburaški zbor. T. "Ljubezen do do-j movine" A. Foerster . poje mešani zbor društva "Zvon". S jezeru", svira tamburaški zbor t'. •*Ra/.stanek" II. Volarič . po-l je kvartet društva "Zvon". 10.| "Črnogorska himna", svira Tamburaški zbor. 11. "Venček nar _ nih pesmi", svira Tambui 4ki zbor. 12. Žrebanje Cohl FY.ledi ure garant. 1"» let . 1:;. Licitacija krasnega :>"> vrednega dobitka. 14. Šaljiva poroka. Pridite vsi! Ne zamudite te prilike! Za obilen obisk se priporoča Odbor.
10-20—
NAZNANILO.
Društvo sv. liarbare postaja št. 48 v «'uddy. Pa., priredi
v seboto dne 12. junija t. 1. ZABAVNI VEČER
v prostorih rojaka Jak. Ferlič-a. Zadetek toeno oli (i. uri zvečer. Vstopnina za moške ."»O^, dame so vstopnine proste.
Tem potom vljudno vabimo v: rojake in rojakinje ter vsa sosednja društva i/. Cuddy. IV, in okolice. da se jiolnoštevilno udele/.e.
dobro postrežbe* in najboljšo zabavo skrbel bode v to izvoljeni hI bor. Torej na svidenje dno 12. junija !
Za odbor: Mat. (JalieiČ, taj. (2x 10&26—5»
h
NEQUJTE
SVOJE LAS
Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske.
t Ali vam izpadajo lasje?
A!i se vam pričenjajo lasje predčasno redčiti?
Ali so vaši laa.ie suhi in lepljivi?
Ali imate luskinv in va-j srbi plava'.'
Ali ste plešasti, ali priganjate dobivati plešo?
Preti letenjem	Ako trpite na ka-
:eri porinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti
vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite :akoj po našo ilustrovano knjižico s naslovom:
"RESNICA O LASEH"
(gpigana o«l f-lavneva evrt>Dske»ra .<pecijal:ata)
Knjižica vsebuje sledeča pofliTjt:
Pouk o laseh: U--troj las in temena; Vzroki izpnrlanja las •n pleše; Kako ohraniti zdrave in dobre lase; Zdravljenje, vsled katerega zrastejo lasje v šestih tednih; Osivelost; Brada in brke; Pri- femi t«2en. znanja in zahvale ozdravljenih ljudi.
_ Brezplačen poskus zdravljenja. **
Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "Cal-»cura" u-
atavilo izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter pospe-šilo rast	Pošli«
mo vam $1 vredno steklenico * Calvacu-re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjiži-co "Resnica o laseh", ako nam pošljete svo-^fl^^^^^^^^to1 je ime 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne ^^^^^^ stroške, šesti teden.	Izrežite kupon spo-
daj ter ga pošljite še danes na: UNION LABORATORY. Box S67, Union, N. Y.
UNION LABORATORY.
Box S67. Union. N. V.
Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino ter vas proeim da mi pošljete $1 vredno steklenico 'Palvacure" št. 1 ter vašo knjižico z naslovom "Kettnica o laseh" ( Ta kupon priložite pismu.)
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim ▼■« bolezni moike, ženske in otročje. 841 East Ohio St., GAUacbmy] N. S. Pltt>b«rv. Pa. ' Imv • I 'BoCalalParllnea — Kmc iter. 1. L t to 4 radio naravno do moie hiie
^	rrfto ^
i
i i i i i
Zadnja novost.
Vsakevrate žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor todi razne likerje, naredi lahko vsak brei vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za »1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-Se in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piSe:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še ita."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasDO, da je blago ▼ resnici hvale vredno.
Pilite na:
l
f
Z* JAKSHE Box 366 Nortk DiaBond Stotim,	PITTSBURGH, PA.
Jk A «aflt»	^ oft) A o^b crf*
i %

►
GLAS NARODA, li>. MAJA, I:J15.
Pogled na Ogrsko.
7 zadnjem sešitku "Vede" je Bo gum i 1 Vošnjak priobčil za-l i v o oceno o novi madžarski jigi o narodnostnih razmerah Odrskem. Iz njegovih navedb vidimo, kako s«* preminja raz-j rj»* narodnosti na Odrskem. V j i 1720. j»* bilo na Ogrskem z i le I jem (Sedmograškiin) vred » prebivalstva madarske na-nosti iti .»•*»',» prebivalstva ue-
dele. Sedmograško je vladal Za-polja kot popolnoma samostojno državo. Habsburški kralj je imel severni, slovaški del v posesti, o-stala Ogrska (in ravno najbolj madžarski deli > pa je postala turška provinca. Ogrske kraljevine ni bilo več. Kakor so Turki razdejali bizantinsko cesarstvo, kakor so razdejali carja Simona Bolgarijo, kakor so razdejali carja Dušana Srbijo, tako so razdejali in razkosali tudi kraljevino Ogrsko.
Madžari niso bili v stanu se u-braniti Turkov, še manj, da hi
Izarske narodnosti. Leta 1787..
hi'.. Madžar«v samo 2SV/f, m" mogli drugim narodnostim po-
i magati.
| Med Matižari ni bilo v tej dolgi
V letih ],s.">0_1 sfjfj je 4,obi nikakega duševnega življe-
, madžarskih in	ne-! in iz tistih Casov nobenega
ill prebivalcev, v letih *<»imenitejšega književnega spo-
• v pa 71'.. Od tedaj nara-. i I * • madžarskega prebi 1S69. jt<
«.!><>. je bilo že 4*.r>'/< pre. me,,lka- M<h1 t#>m- k<> Jt' bil° lna' mad/arskega in le še!,|iarstvo vsh'd t»^ega gospod-u. madžarskega, h ta 1910..stva v veh,kl "'varnosti, se je na ilo že r,:u<; madžarskega ^veru^v slovaških m rutenskih
j pokrajinah krepko gojila kultura in je še dandanes v slovaških krajih ohranjenih še nekaj sta rosi o-vanskih spisov iu mnogo staroče-ških knjig.
Celih 14b let. to je od leta l-~>40.
. . nemadžarskega prebi-t. Tega naraščanja madžar-in nazadovanj* nemadžar-prebivalstva pa ni morda ■ vati temu, da se madžarski
ii vel j naravnim jKitom množi. Ma-	.
i;..r ki element se je pomnožil . ,!o	f tra-)a,,> turiiko
ter se je pomadžarilo mestno pre- stvo na °-rskem in mor,la ^ J,ro"
Židje,
bivalstvo. namreč nemški pravi Nemci in pripadniki drugih na rodnost i.
Ž»- te številke pričajo jasno, da ogrska dežela ni madžarska deže-•h la, da ni **inagyar orszag*' v polnem pomenu tega izraza, ampak nacijoluo mešana država. — Kdo rse spominja govorov, ki so jih imeli od novega leta sem ogrski ministrski predsednik grof Tis/.a, potem grof Apponvi iu drugi merodajni možje, kdor se spominja, kako so poudarjali, da je Ogrska tisoč let samostojna madžarska država, vedno parlamentarno vladana in kako so na to odgovarjali dunajski listi, ta bo u-luel ,da želimo tudi širše kroge slovenskega občinstva nekoliko "bližje seznaniti z Ogrsko, zlasti ker igra zdaj ogrska vlada prvo vlogo v monarhiji in je vsled vojne težišče rele monarhije premeščeno vsaj začasno v Budimpešto.
Z mečem v roki so Madžari ne-/\ako 1. 1*96 zavojevali današnjo rfJLrrsko in pozabili tako frankov-sso kulturo, kiikor slovansko kul-tinti v nekdanji Panouiji in v se-vernili slovaških delih Ogrske. ki s.» |»r. i pripadale veliki Moravski.
Poskusi Madžarov prodreti še dalje proti zapadli, so trajali kakil: sto let, a so bili odbiti in Mažari so se morali ustanoviti na Ogrskem. Kralj Štefan 11. je uvedel kristijanstvo iu Je bil «m1 papeža Silvestra II. priznan kot kralj iu se je leta 1001. kronati.
Kralj Stefan je Ogrsko organiziral po komitatih in sicer po načelih fevdalizma. Plemstvo in du-hovništvo je bilo pod kraljem gospoda r v deželi. Vsak plemič je bil majhen kralj. Leta 1102., ko je stara hrvatska dinastija izumrla, so hrvatski stanovi izvolili ogrskega kralja Kolomana za hrvatskega kralja. A Hrvatska je prostovoljno stopila v zvezo z Ogrsko in kot njen ravnopravni član. Poleg madžarskih plemičev so pa ostali na oblasti tudi plemiči različnih drugih narodnosti in prav zaradi tega je obveljala latinščina kot uradni jezik iu tudi kot občeralni jezik vladajočih stanov. Stanovi ' plemstvo in duhovščina) niso bili vsi madžarsko-narodiii in ker je bila tudi večina prebivalstva nemadžarske narodnosti, je pač popolnoma nepravično, če se daje stari ogrski državi madžarski narodni značaj.
Ko je kraljevski rod Arpadov izumrl, je Ogrska volila za kralje ne morda kake Madžare, ampak tujce. Izvoljen je bil češki kralj Vaclav za ogrskega kralja, ki je potem prepustil krono Otonu Bavarskemu: na kraljevski prestol je prišel iz Neapolja Karel Anjou, ogrski kralj je bil tudi Jagell onee. poljski kralj Vladislav in kralj Matija Korvin. ki ga pozna naša narodna pesem kot kralja Matjaža, je bil po narodnosti liomun, a je bil nekaj časa (leta 1^90.) vladar Moravske in nekaj časa celo gospodar Dunaja. Iskal je pač zaslomhe na zapadli pred turško nevarnostjo. Na kraljevskem dvoru se je vee slovaški govorilo. kakor madžarski.
V bitki pri Mohaču dne avgusta 1.V26. je padel kralj Ludo-vik II. Malo plemstvo je tedaj izvolilo za kralja madžarskega veli-kaša Ivana Zapoljo. veliko plemstvo pa je posebno iz ozirov na i
testantsko gibanje največ pripomoglo. da se je madžarska narodnost sploh ohranila. V svojem plemstvu ni mehi madžarska narodnost nikake zaščite, kajti plemstvo je bilo stan zase ki mu še mar ni bilo za narodnost, da. ki največkrat še madžarskega jezika ni znal. Plemstvo je govorilo latinsko-nemško in francosko, tudi Še pozneje, ko so bili Turki pregnani. prebitje so bili deloma madžarske, deloma pa slovanske ali nemške narodnosti in mesta so bila večinoma nemška. Šele tekom poznejših stoletji se je slovaško plemstvo pomadžarilo.
Torej: 14»> let je bila Ogrska raztrgana in so bili ravno Madžari pod turškim gospodstvom. Turke je pregnala z Ogrske tuja. ne-ogrska moč. namreč cesarska ar-ltiada. V tej armadi so služili Nemci, Cehi. Slovaki pa tudi Slovenci.
Najprej se j«1 turški naval razbil ob Dunaju. Cesar je Dunaj zapustil, ker ni verjel, da bi se mogel ubraniti. Branitelj Dunaja, knez Starhemberg. je imel le malo posadko, kakih 13.000 vojakov iu 7000 oboroženih mestjanov; dobil je cesar nekaj pomoči, toda podlegel bi bil prav gotovo, da mu ni prftel na pomoč poljski kralj Sobieski. Le poljska armada kralja Sohieskega je obvarovala Dunaj 1. 1583. in le tej armadi gre zahvala. da se turški naval ni mogel razliti dalje po zapadli. Da ni prišel Sobieski, bi hili Turki zavzeli Dunaj in danes bi hili potomci ponosnih rodov Ntarhembergov in drugih zaničevani sužnji kje doli v Maroku, kakor so Turki odpeljali marsikakega ogrskega plemiča iz domovine kdo ve kam.
Leta lfiSb. je cesarska armada zavzela Budo in pregnala Turke. S tem je bil osvobojen velik del Ogrske. Kako so ogrski stanovi znali t<> pomoč ceniti, priča dejstvo. da so že naslednje leto priznali svojemu osvoboditelju cesarju oziroma habsburški rodovi-ni dedno pravico na ogrsko krono. Z bitko pri Zenti je zopet cesarska armada osvohila še ostali del Ogrske in z mirom, sklenjenim v Karloveih I. 1699. ustvarila južno mejo deželi. Tudi fcrdelja (Sed-mograške) niso pridobili ogrski Madžari, ampak pridobil jo je cesar. Ta je namreč pridobil zadnjega edeljskega vladarja za to. da se je odpovedal vladanju: cesar ga je za to odškodoval z lastnimi sredstvi in Erdelj združil z Ogrsko. Leta 1718. je bil pridobljen končno še Banat in nastala je nova Ogrska, ne kot uspeh madžarskega naroda, ampak kot u-speh cesarske armade, čeških, nemških, hrvatskih in slovenskih vojakov, nemških, čeških, hrvatskih in slovenskih davkov.
Ali smejo torej Madžari trditi, da obstoji Ogrska država nepretrgano tisoč let? Gotovo ne!
Tudi to ni utemeljeno, če trde Madžari, da imajo tisoč let svojo ustavo in če svojo ustavnost primerjajo angleški.
Stara ogrska ustava sploh ni bila v pravem pomenu besede kon-stitucija, ampak je bila stanovska ; dež. zbor ni bil zastopnik vsega ljudstva, nego zastopnik privilegiranih stanov. Ta deželni zbor ogrski tudi ni imel zakonodajne moči. ni nikoli sklepal postav, ampak le sklepal prošnje in
nasvete, ki jih je potem kralj ka-Turke izvolilo Hahshuržana Fer-i kor je hotel ali ]>opoliinma ali le dinanda I. Turški naval je kmalu deloma sankcijoniral ali pa sploh
potem podrl Ogrsko kraljevino, odklonil.
V letili 1 ~>40 in l."»41. so Turki za-j Kakor smo že rekli, so se v de-voj. vali večji del Ogrske s Ko- želnem zboru zbirali samo veliki
marno in Budo, oziroma Pešto iu plemič: iu prebitje ter zastopniki država je bila raztrgana na tri malih plemiče v in svobodnih mest.
GRŠKI KRALJ, KI JE SMRTN0NEVARN0 ZBOLEL.
Kmet ni imel več političnih pravic, kakor njegov vol. Ti stanovi tudi potem, ko je cesarska armada ustvarila novo Ogrsko, niso hili madžarski, nego samo ogrski in to do prve polovice 19. stoletja. Med ogrskimi magnati so sedeli tudi češki plemiči. Lobkovici. Sehwarzenhergi. Sternbergi. llar-rachi in drugi; sedeli so tudi ple-menituši i/, nemških dežel, kakor Starhembergi, Trauttmansdorffi in drugi in bili so med njimi Tudi pleuicnitaši v/, slovenskih dežel, kakor Auerspergi. llerbersteiui in Lambergi.
Ogrska mesta so bila tako nemška. da je bilo treba še v 17. stoletju izdati posebne postave, da smejo tudi Madžari v ogrskih mestih kupovati hiše in zemljišča.
V deželnem zboru se je govorilo samo latinsko, uradni jezik je bil povsod latinski in nikomur ni prišlo na misel, da bi bil smatral Ogrsko za madžarsko državo, noben človek je ni imel za magvar orszag in vsak le za Hungarijo.
Postavim se je le dežela imenovala inclvtuiii regnum Hungariae.
Lokalna uprava v komitatih in v svobodnih mestih je bila različna po narodnosti. V madžarskih okrajih so vladali madžarski plemiči, v slovaških komitatih slovaški, erdeljski Saksi so imeli svojo avtouomjio. svobodna mesta so imela nemško upravo, hrvatska granica je imela cesarsko vojaško upravo. Hrvatsko pa so upravljali bani in stanovi, ki so uradovali latinski.
Ogrska je imela samo dva samostojna centralna urada, najvišje sodišče in najvišjo finančno u-pravo. vsi drugi Ogrsko uprav l.jajoči centralni uradi so bili u;i Dunaju in ti uradi niso bili ogrski. ampak cesarski in skupni. Ogrska je bila dolgo časa še tesneje zvezana z Dunajem, kakoi Kranjska. Štajerska in Koroška ki so do cesarja Jožefa 1. imele svoj lastni svet na Dunaju. Ogrska ni bila potem, ko je cesarska armada pregnala Turke v habsburški državi prav nič več, kakoi vsaka druga kronoviua. namret provinca.
Madžarski jezik ni imel v jav nosti do našega stoletja skoro nobene veljave. Znameniti in za ma-džarstvo velezaslužni grof Maj-1 vatli se je svojega materinega'" jezika naučil šele kot odrasel človek in ga ni nikoli dobro obvladal in Košut je bil že lli let star. ko je znal še samo svoj slovaški materinski jezik in nemški in se je šele potem naučil madžarskega je zika.
Cesarska armada je iztrgala Tur kom iz rok one dele Ogrske, ki so bili po propadu in razkosanju ogr ske kraljevine ostale v turških ro k ah. Te vojne, ki jih je končal princ Evgenij kot poveljnik cesarske armade, so imele čisto ja sen zavojevalcu značaj in so ime le dinastičen namen. Cesarska ar mada ni šla v boj, da bi Madžare osvobodila ali da bi obnovila ogrsko kraljestvo, ampak da bi dotie ne teritorije zavojevala za cesarja in jih njemu podvrgla.
Za to vojno, ki je Madžare in Ogrsko osvobodila turškega go-spodstva. so se borili vsi drugi narodi. a najmanj Madžari sami. T« vojne proti Turkom so bile jak< popularne; lahko se reče, da sc bile prave ljudske vojne. To pri čajo takratni sklepi stanov, tt pričajo številne narodne pesmi ii . vsakovrstni spisi, ki so se ohranili
iz tistih časov. Kako vlogo so pri tem igrali Slovenci, ne bomo tu popisovali; le toliko bodi povedano. da ima slovenski narod velikanske zasluge za premagan je Turkov in da je v tistih vojnah žrtvoval silno mnogo krvi in denarja.
Madžari niso torej skoro nič storili za premagaiije Turkov. — Njim ni bilo všeč, »la se je cesarska armada trudila premagati Turke in so se pod Tokolvjem celo /.družili s Turki proti cesarski armadi. Nekoliko je nanje pač tudi vplivalo to. da so jezuvitje in cesarski generali delali proti reformacijo s strašno silo. V Požunu in v Eperiešu so bile izrečene in izvršene krvave sodbe. Toda resnica je le. da je cesarska armada zavojevala Ogrsko iu Turkom iztrgala zasedene tlele dežele.
To faktično zavojevanje je u-stvarilo pravno podlago pragmatični sankciji.
Zgodovinarji pripovedujejo, da se misel o pragmatični sankciji ni rodila ne na cesarskem dvoru in tudi ne na Dunaju, ampak med hrvatskimi stanovi. Ce je to resnično. se da težko reči. Resnično je pa dvoje: da je bilo med katoliškimi in med protestantskimi Madžari v tisiiii časih veliko na -protje in da je posebno takratni zagrebški nadškof, ki je bil Madžar. zelo pritiskal na hrvatske stanove, da so sprejeli pragmatično sankcijo. Pomagal mu je pri .eni hrvatski ban.
Ogrski stanovi so sprejeli pragmatično sankcijo šele pozneje, toda neposredno potem, ko je cesarica armada popolnoma osvobodili Ogrsko.
S pragmatično sankcijo so hoteli hrvatski in ogrski stanovi ne !e ilabsburžanom zagotoviti krono. ampak tudi sebi zagotoviti veliko korist, da bi jih namreč cesarska armada branila proti nemarnemu sosedu, proti Turku. Po ooluoma napačno pa je. če ma-ižarski politiki dandanes zatrjujejo. tla je pragmatična sankcija mgodha med narodom in med crono. Pragmatična sankcija je -cveza med enakopravnimi krono-»inami in med krono. Ogrska je
a takrat čisto navadna krono-»ina. kakor vsaka druga in pragmatična sankcija je zagotovila obstoj zveze med enakopravnimi kronovinaini ter tako ustvarila Avstrijo kot krščansko trdnjavo proti Turkom.
Napredek v vsem življenju je »časoma povzročil, da so se preživele stare javne uredbe in je nastala potreba jih novim razmeram primerno preustrojiti. To se je za-'•elo še za vladanja cesarice Ma-•ije Terezije in cesarja Jožefa II Oba sta p reu reje vala državo s sta-išča. da tvorijo vse kronovine eno iržavno celoto, oba sta birokrati-?irala državo in zadala težke u-iarce stanovskim privilegijem, stanovi so se povsod več ali manj ipirali. najbolj pa ogrski stanovi, rti so imeli posebne privilegije. Ker je z birokratiziranjem državic uprave postalo težko, izhajati i latinskim jezikom in je cesar Jo->.ef II. z brezobzirnim germanizi-anjein hotel utrditi centralizacijo celega cesarstva in upravi olaj-ati prehod v nove razmere, so o-rrski stanovi izigrali proti eesar-evemu prizadevanju nacijonalno dejo. Slo jim je sicer v prvi vrsti :a obrambo svojih privilegijev, tola nacijonalna misel je bila dobro orožje in se je tudi dobro obneslo
ter med madžarskim narodom
vzbudilo veliko narodno zavednost.
V časih, ko se je začelo madžar-stvo prerojevati. »ločim so Slovaki in Srbi. Hrvati in Romuni pa še trdno spali, tedaj je velika francoska revolucija užgala v vseh glavah po svetu nove luči. Iz francoske revolucije se je porodila nacijonalna državna ideja in prvi so se je oprijeli Madžari. Nikjer ni ta ideja tako hitro pognala korenine. kakor med Madžari. Ta najbolj stanovsko urejeua dežela se je takorekoč čez noč prilagodila naukom ustanovnosti, ki jih je ustvaril zapad.
Ko je Napoleon I. z zmagovitim mečem ustvaril svoje nacijonalno cesarstvo, je cesar Franc II. odložil krono nemškega cesarstva in je ustanovil avstrijsko cesarstvo. Prej je bil Franc II. nemški cesar, to je. poglavar združenih držav, posebej pa še češki kralj, ogrski hrvatski kralj., štajerski, koroški iti kranjski vojvoda itd., a je odložil krono cesarja nemškega in je dežele, nad katerimi je neposredno vladal, združil kot avstrijsko cesarstvo. To je bil velevažen korak za vse. posebno nemške narode v Avstriji. Proti francoskemu naeijonalnenm cesarstvu je s tem Franc II. postavil cesarstvo, ki ni imelo izrazitega nacijonalnega značaja, ampak je bilo združenje različnih narodov. Takrat je naša država priznala, da je njena naloga zagotoviti različnim narodom živ-I jen je in napredek.
Ogrska ni tej temeljiti preuredili države nič ugovarjala, priznavala je. tla je ravno talto navadna kronovina. kakor Češka ali Moravska. Tirolska, Kranjska ali Solnograška.
Ko je bil poražen Napoleon I. in je dunajski kongres razširil Avstrijo. je zapadla v pozabo misel, ki je vodila cesarja Franca, ko je ustanovil avstrijsko cesarstvo in odložil nemško cesarstvo krono. Metternicb, ki je vladal državo, ni hotel vedeti o tem, da je Avstrija država različnih narodov.
Metternicb ni hotel poznati nobene narodnosti in nobene nacijo-nalne literature. Zavladal je absolutizem. ki je hotel vso državo ponemčiti.
To je spravilo vse narode pokonci. Zakaj francoska revolucija In Napolenovo vladanje je v vseh narodih vzbudilo nacijonalno zavednost. Najslabše je bilo pač med Slovenci, najbolj pa so nacijonal-ue ideje razvnele Madžare. Ti so Imeli veliko plemstvo, ki je premoglo silna premoženja, imeli so močno, vplivno in številno malo plemstvo in ker je bila protestantska duhovščina skoz in skoz narodna, se je polagoma tudi katoliška iuhovščina začela nagibati na na-rodno stran.
Kmalu je bilo vse Madžarstvo združeno v skupnem boju proti Metternichovemu absolutizmu. — Vlada deželnih zborov sploh ni več sklicala in je povsod germani-lirala kolikor je mogla. Samo Ma-džari so se znali temu sistemu ta-ko upirati, da je bil leta 1825. skli-ean ogrski dež. zbor v Požun. Na rem deželnem zboru sta Deak in Nagv prvič v deželnem parlamentu govorila v madžarskem jeziku, zastopniki vseh drugih narodnosti pa so se posluževali latinskega jezika. V tistem času so Madžari tuli prvič začeli trditi, tla ni Ogrska provinca avstrijskega cesarstva, ampak samostojna kraljevina.
Francoska revolucija I. 1830. je dala povod, tla so se Madžari še silovitejše začeli ustavljati vladajočemu sistemu. V deželnem zboru. sklicanem leta 1833. so odpravili latinski razpravni jezik in madžarski jezik je postal instrument vseh parlamentarnih aktov. Lajoš Košut je budil narodnega duha in skrbel za razvoj narodnih eneržij. Košut je naravnost klasičen dokaz, kaj zamore en sam človek storiti, če ima voljo, zmožnost in če je delaven. Po letu 1840. so bile eneržije Madžarov že tako razvite in koncentrirane, tla je mogel Fran Deak formulirati program madžarske narodne stranke: "O-grska je svobodna država in neodvisna v svoji zakonodaji in v svoji upravi ter ih nobeni drugi deželi podrejena. Nečemo interesov svoje dežele postavljati v nasprot-
IZPOVED AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA.
Dr. JOSIP GORIČAR.
(Nadaljevanje.)
Dunaj in Berlin sta bila popolnoma prepričana o uspehu. Dunaj pa je imel še prav posebno željo. Avstrijci so se lotili naloge, tbv branijo iztočno mejo Nemčije proti napredujočim ruskim armadam, a so bili premagani ter so izgubili tialicijo in Huknviim. Raditcga tnid niso sedaj pričakovali, da bi Nemci prenehali z akcijo potem ko bi izgnali Ruse iz Galicije, temveč nadaljevali z vojno, dokler bi ne bila zavzeta cela Poljska in Maloruska s Kijevom vred za Avstrijo, baltiške province pa za Nemčijo.
Korakali so naprej. Oficijelue vesti so jih nosile od zmage do zmage. Nekega dne pa je proniknila nevrjetna vest. da prodirajo Rusi proti Krakovu. Negotovost in strah sta bila velika. Dunaj n Budimpešta sta se pričela utrjevati. Medtem p:i je bilo odrejeno drugo splošno prodiranje proti Srbiji, kjer so bile vse operacije ustavljene že dolgo časa. Namen je bil končati operacije v Srbiji s porazom Srbov in nato poslati eelo južno armado proti Rusiji.
Zopet so avstrijski časopisi oznanjali zmago za zmago in ko-nečno je poklonil general Potiorek. poveljnik južne armade, mesto Belgratl avstrijskemu cesarju. Od časa princa Evgena, ki je prvi zavzel Belgratl iz rok Turkov, nista videla Dunaj in Budimpšeta nobenega ponosnejšega dne. General 1'otiorek je postal največji narodni junak Avstrije, ki je rešil čast te dežele. Bil je avstrijski Hin-tlenburg. Po celi Nemčiji so peli " Deutschlad. Deutschland ueber Alles" radi te avstrijske zmage, v kateri se je videlo bližajoči se poraz Rusije. Naenkrat pa je prenehalo petje in slišati je bilo le še slovito nemško pesem "Die Wacht am Rhein." Nikdo ni vedel natančno kaj se je zgodilo, a zopet so se razširile po deželi kot blisk vesti o velikem porazu.
Konečno. nekega jutra, je objavila avstrijska vlada buletin. v katerem se je glasilo, da se je desno krilo zmagovite avstrijske armade v Srbiji umaknilo, da pa je Belgratl še vedno v rokah Avstrijcev. Na večer istega dne se je objavilo vest, da se je umaknilo tudi levo krilo in da se je Belgratl izpraznilo. To je bilo ravno deset dni potem, ko so ga bili Avstrijci zavzeli.
To je bilo preveč tudi za lahkomišljene Avstrijce. Na Dunaju se je zbrala pred vojnim ministrstvom velika množica, ki je kričala: Mi hočemo izvedeti resnico!" — V cerkvah pa se je nalepilo listke z napisom: ''Mi hočemo miru!" Avstrijski Slovani so bili že tlolgo siti vojne in sedaj je prvikrat nemško prebivalstvo v Avstriji bilo tako drzno, da je dalo izraza svojemu mnenju. To se je zgodilo, ko se je izvedelo, da so v vojni zelo trpeli dunajski iu tirolski polki.
Posebno na Ogrskem je vzbudila ta zmaga veliko navdušenje. Največji sovražniki južnih Slovanov so se že videli trdno ustanovljene na balkanskem polotoku, na njih poti proti Solunu. Sedaj pa so se izjalovile njih najsrčnejše nade in preko južnoiztočue fronte je pričela groziti senca rumimske armade, sveže armade :100.000 s 200.000 možmi rezerve.
Tretji del.
PROPAD HABSBURŽAN0V.
Želel bi vam primerno pojasniti potem te druge srbske zmage nad četami avstrijskega cesarja in ogrskega kralja ter sedanjega zaveznika turškega sultana. Treba bi pa bilo napisati celo knjigo, tla se vsaj v velikih obrisih pojasni celo stvar. V zadnjih stoletjih so se avstrijske armade večkrat spopadle s turškimi na istem ozemlju ter so bile zmagovite. Zmagovite so pa bile. ker so imele v svojih vrstah najboljše avstrijske vojake i»i ti so bili Slovani, ki so slepo branili svoje izdajalske gospodarje na Dunaju in v Budimpešti.
Ko se je Turke prepodilo preko Donave iu dotokov, predvsem Savo, so se morali Slovani sami boriti proti Turkom. En krvavi upor je sledil drugemu v zadnjem stoletju pod vodstvom priprostih svinjskih pastirjev in Slovani so bili uspešni ter se konečno oprostili, vsaj deloma od turškega jarma. Avstrijska vlada, največja nasprotnica Slovanov, pa je zrla z ljubosumnostjo in zavistjo na ta majhni narod ter ga je sklenila podjarmiti. Od tega časa ni izgubila nikdar iz vidika tega svojega glavnega cilja. Cela balkanska politika Avstrije ni bila ničesar drugega kot neprestano zasledovanje tega cilja. Ravnim ali krivim potoni, z grožnjami in napačnimi obljubami je delala avstrijska diplomacija skozi dolga leta. Na milijone se je žrtvovalo v politčne svrlie. Kake ovire se je stavilo Srbiji v njenem boju za prostost in oproščen je izpod jarma Turkov je vsakemu dobro znano. Nesrečni Franc Ferdinand je posvetil vso svojo enerži-jo enemu predmetu, da namreč ustavi, ovira in spravlja v zadrege srbsko kraljestvo, da oslabi Srbe ter jih pridobi s tem za svoje ideje.
Avstrijska armada je bila neprestano v vojnem stanju od tlni aneksije Bosne in Hercegovine. Avstrijski diplomati v Belgradu so imeli skozi sedem let vedno pripravljene svoje kovčege.
Spomnili se pa boste gotovo tudi ustanovitve malega kralje-stva Albanije. Par let preje je ustvarila Avstrija svoj "albanski jezik". Neki gotovi Mr. Pekmezv je spisal pomočjo slovanskih dijakov gramatiko albanskega jezika in propaganda let je storila osta-lo. Deloma z mobilizacijo, deloma vsled izgub v trgovini in industriji je izdala bedasta iu kriminalna avstrijska diplomacija nad 2000 milijonov kron. da se ustanovi smešno kraljestvo albansko s svojimi 800,000 prebivalci različnih plemen iu ver. ki so komaj kedaj plačevali kak davek Turkom. Ves ta denar je bil vzet iz žepa ubogih avstrijskih kmetov, katerim ni vsled tega preostalo ničesar drugega kot izseliti se v Ameriko in sicer po četrt milijona duš na leto/Vse to se je pa zgodilo, da se uniči prostost in neodvisnost male slovanske Srbije.
Ako bi se moglo objaviti vso skrivno korespondenco avstrijske diplomacije glede nje protislovanske, protisrbske politike ter razkriti vse manevre teh propalih in brezvestnih nemških in ogrskih diplomatov, sem gotov, tla bi vzbudilo to največjo senzacijo. Avstrija in Nemčija sta hoteli to vojno!
Grof Tisza, ogrski ministrski predsednik, mož. ki je pripeljal policijo in armado v (»grški parlament ter premagal opozicijo s policijo, je sestavil ultimatum, katerega naj bi se stavilo Srbiji in ne grof Berthold, avstrijski zunanji minister. To se je zgodilo s privoljenjem nemškega cesarja, ki je sam odobril spis.
Ko so prišle vesti o drugi srbski zmagi, se je pričel Tisza tresti. Svojim Ogrom je bil obljubil gospodstvo nad Balkanom in sedaj je videl, da je zasledoval napačno pot, ko je stopil na stran "nepremagljivih" Nemcev. Ta mož je prinesel svoji nesrečni deželi uboštvo razdejanje in smrt. ker je bil slavohlepen. a obenem krut. Konečno so pričeli Ogri spoznavati, da pomeni zanje vojna pogin in v deželi je bilo opaziti vedno večji odpor proti uničujočemu politiku Oju-načena vsled tega dejstva je pričela opozicija zopet z delovanjem in zopet se je pričelo s poskusi, da se Ogrsko popolnoma loči od Av-^	"i '	str,je- Tlsza- ,nož nemškega cesarja in najodliČnejši zagovornik dua-
je z interesi skupne monarhije in lizma. pa je pričel naenkrat omahovati ter kazati znake simpatije varnosti mene«*	neodvisnost Ogrske.	simpatije
varnosti njenega obstanka, pač pa smatramo, da je protipostavno in neopravičeno, da so interesi o-grske podrejeni interesom katerekoli druge dežele. Nikdar ne bomo privolili, da bi bili žrtvovani edinstvu gnvernementalnega si-
(Nadaljuje se),
novine imele še svojo nekdanjo svobodo, če bi po potrebi našega časa in zahtevi pravice, zavzele „ _ svoje mesto med konstitucijonal-stema. Za nas je konstitueijonali- nimi narodi, bi se naši in njihovi zem zaklad in ni nam dovoljeno j interesi, ki so zdaj dostikrat raz-ga žrtvovati ne tujim interesom i lični ali eelo nasprotni, laglje sprane še tako velikim dobičkom. Na- vili v soglasje. Monarhija, ki bi ša prva dolžnost je, da ga ohra- ji moč rasla vsled intelektualnega nimo in utrdimo. Ce bi dedne kro- in materijalnega napredka, bi se
potem z večjo gotovostjo mogla ustaviti viharjem, ki jih čas in razmere nekega dne povzroče."
Delo Madžarov je bilo uspešno, dne 12. februarja 1847. je cesar Ferdinand otvoril ogrski deželni zbor v Požunu z nagovorom v ma-džarkem jeziku. To je bilo prvič, da se je krona poslužila madžarskega jezika.
flT.AS NARODA. 1!). MAJA. 1!>ir>.
EP
Jugtslovanska
®
s
Katol. Jednata
a
L
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* §7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ava^ Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUfcE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPKIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN YOG RICH. 444—6th St., La Salle. 111. JOHN AVSEC. f.427 Ilo-^er Avenue, X. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZIŠNIK, Box 163, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 2«*. St., Lorain, O. JOSEPn PISHliAR, 30S—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEU od društva «v. Cirila in Metoda, «tv •
Ely, Minn.
bOUIS CHAMPA od društva sv. Srca Jenu. «tv. 9, Ely Minn.
fOHN GRAHEK «t.. od društva Sloven«* itv 114 Ely
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne po* atve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb«-i na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bod-ortle
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Za čast.
Fr. Milčinski.
Pa n;	is ne izl	epa konee. Nas
že ne! 1	u naj ljuti	so vrag pritiskal
o«l spre«	ilaj. «h1 za«h	tj. «««| \ seli pla-
ti. ne h	.0 nas pol.	rustal. «l»»kler
sm«) tak	:i. kakršni »	na«». Takega na
r«nla že	ne, ki ima	1 h«l«'g neštetih
drugih	\rlin tako	gr«nneii zaklad
čaisti v	sebi. kak«»r	ga ima uaš mi-j
li nan«	l. Na naši	okrajni xwlniji
so na p	r. trije gos	p« hI je z zlatimi
ovratnil	ki. ki ves lj	juhi dan ne «lc-
laj«. ni«	; drueesra	kak«>r «la raz j
pravlja.	j«i razžaljei	m čast, in jnv 1
maga j	i m 2"» «m1v« :i_ ■____1:	•tnikov. 7."» <m1 j
. Kann matov in en upo-rorni svetnik. T«»lik«» je •asti! In Še je kazal««. da sftodje, kolikor jih je. ne ko* vsej časti, kar je je
vetu l*Jn k o jen <1 pri nas vsi ti p bodo ve
v Ljubljani in njeni lepi okolici. I
Tal
.1.
preudar-
jali mero« lajni činitelji, ali ne bo I treba za ta posel nastaviti še treh ; sodnikov in če ne treh sodnikov — oj. ti hi preveč »tali! — pa vsaj še enega vratarja, da bo vun octal one. ki bi prihajali zaradi časti.
Pa bi bilo vendarle škoda tolikšne časti, zatrte v kali in kruto zamorjene. še p red n o je vzklila, razcvetela. obrodila! Zato se je zgodilo, da je o pravem času vmes posej»i'l sam ljubi Bog in je, zastopan po svoji kranjski ekseku-tivi. ustvaril posredovalne urade, v vsaki obrini enega, da se tudi u-kvarjajo s častjo. Prav vse prizadete časti sicer ne popravijo posredovalni uradi, ali kar je res, je res: doheršen tlel je le zakrpajo in zlikajo, da je zopet taka kakor nova. in možakom, ki se trudijo pri teh posredovalnih uradih, gre priznanje in hvala za njih trud. saj poznamo našel judi. kako so trmasti in trdi. in verjamemo, da ni le obilne zgovornosti treba in hude besede, ampak včasih tudi krepke pesti, predno se jih poravna i zlepa; kajti za cast jim je več. našim ljudem, kakor za lastno mater na smrtni postelji. Taki smo! Vsak narod ni tak in zato smo lahko ponosni, saj poznamo naše ljudi, kako so sti pa je jezični doktor Ja-romir Pia. Od slikovitega Iga. čigar pokrajinskemu značaju daje izviren, za domoznanstvo veleza-nimiv znak gnoj, gnoj na cestah
in srn o j na ulicah, gn»»j pred hišami. o; 1 slikovitega Iga torej, znamenitega po dekorativni uporabi •rnoja. noter do vedro žejnega Bizovika jjrre doktorja Jaromira Pi-ša -lo\t-s. Naj pride kdo iu se ti dotakne časti, čeprav le izlalika in od daleč kar k doktorju Pišu! Zijal boš! Iz ene same razža-Ijive pike ti naredi doktor Piš t»»ž-Im» na treh popisanih polah in v .š. stih ]M>glavjih; stalo bo v tožbi. • :;> »i državljan, zvot cesarju in p..koren njejroviiu oblastvom. «la - T % nežni starosti treh let stavili koze * sijajnim u>peh«»m in da u/ivaš neonn-jeno spoštovanje vesoljnega svojega omizja, nasprot-n i ir t pa l»o »vk> | do golega in tako pokrtačil, da ga bo sram pred lastnim psom; in vse bo poveda-i.o v n«-' loljivo u«-ii:kovit»-:n ■*!«»-gu in «»eifraiio s prelestniini novimi izrazi, ki jih živ krst ne ume drugače. če nima pred sabo hrvat-skega h«*-edTijaka. O. na tem polju j-- dr. Jaromir Piš velikan!
Pa se je pripetilo tiste dni, da j ■ '»il u| >k«»jeni daear J ur ko Ka-ranfil nezaslišano razžaljen v svoji državljanski časti. Reč je bila taka. da je mirno šel mimo hiš«.' mesarja Petelinčka — zle misli ni bilo v njegovem srcu — kar mu iz okna prvega nadstropja zadoni na ulio oduren "hahaha" in ga zbode globoko v dušo. Istavi se mu noga. kri mu stopi v možgane, poprleda kvišku. — kaj vidi: mesarjeva žena je pravkar ohrnila hrbet in od okna izgnila v sobo!
Jurkii Karanfilu se je od bridkosti iu ogorčenja krčilo srce. Ali je v naši in opojni državi res dovoljeno, da mesarica očitno zasmehuje upokojenega dacarja! Saj je pošteno delal svojo službo, dokler jo je mogel, trikrat je bil pohvaljen od svojih višjih, petkrat po hvalno omenjen, revež je, ali tudi revež ima čast in časti si ne da kratiti! — Rad. nerad: vedel je. kaj mu je storiti in ni odlašal ne za hip. Ozrl se je po pričah, ali so katere, »la so čule zasmeh. Ilvala Bogu, pred Štembalovo hišo so široko stali trije domačini, pljuvali so na tla in gledali njega in gledali v okno. S tresočo roko si jih je zapisal v beležnico, potem pa jo je mahnil naravnost v Ljubljano k doktorju Pišu.
Dr. Jaromir Piš je bil v pisarni. Sedel je za široko mizo in drgnil in onegavil staro pero, ali bi ne bilo vendar še za rabo. Dostojanstveno in resno je sprejel dacarja
in mu naklonjeno odprl svoje uče / Petelinčkova pa je na sodniko no uho. Mirno ga je poslušal. Mi-jva vprašanja že odgovarjala in ko nil pa ga je kmalu mir in kar si-ije odgovarjala, je šegavo poveša-kat je pričel, ko je čutil krvavo la oči in so je v smešni zadregi žalitev, ki je kakor strela iz vedre- grizla v spodnjo ustnico. Rekla je ga neba zadela dacarja. nič hude-' in brez ovinka priznala, »la se je ga sluetečega. Sikal je kakor gad j res zasmejala: "hahaha" se je za-in pozvonil je in poklical stroje- smejala, to je res; vendar pa ni
pisko in je kar koj in brez odloga narekoval tožbo, in poleg je tekal
kriva, niti toliko ne. da bi človek kihnil. Zakaj komedija j«' bila ta-
gori in doli. tožbo v devetih po- ka, da ta "hahaha"' ni bil name-glavjih. z uvodom, predlogom in njen zasebnemu obtožitelju, ki ga
[dodatkom, tako tožbo, da se je gospodični pri stroju kar frizura ježila z debelima podlogama vred. j čeprav jo je imela zataknjeno z devetimi glavniki in sedemindvajsetimi hišnicami. Narekoval je tožbo in ni minilo pol ure. že je bila spisana, sešita in podpisana, godna, »la gre v s\-»'t. Tak mož je bil dr. Piš!
In tožba je romala svojo pot. Iz odvetniške pisarne na pošto, s p«iste v sodno vložišče, odtod v pisarniški oddelek, iz pisarniškega oddelka k so»lniku. od sodnika nazaj v pisarniški odelek, ki jo je po pošti poslal posredovalnemu uradu, in povsod so kaj zapisali nanjo ali ji vsaj pritisnili pečat. Ker dacarja, kakor ga je podučil doktor, ni bilo blizu k poravna -va 1 m n poskusil, j«- posredovalni u-rad tožbo vrnil sodišču, posluživši se v To svrho izkušene j »omoči zanesljivega poštnega urada. Tako j«' prišla tožba zopet nazaj v srnino vložišče, odkoder jo je sluga imsel v pisarniški oddelek, tu so j«i zopet opremili s potrebno o zuačbo. nato pa jo oddali sodni ku. da je določil dan razprave. Zdaj je pisarna spisala povabila in jili oddala na p».što in pošta jil j»' točno izročila jMivabljeneem in tako j.' dala tožba zar.idi ' lialia ha" 42 parom rok opravila, še predno j»- dozorela »1«) glavne raz prave. Zakaj čas je »Irngoeeu« blago.
O. kako lep je bil lian zgo»lnjt pomladi! Nebo vedro brez oblačka. sinje. le ,,1, robu za spoznanj« megleno; solnce ljubeznivo toplo; ]»' v Širokih sencah se je šo piril še hlad. spomin na prebole
!»► zimo. Sveža traviea. dobro pe» visoka na lipah drobna, nežn; pcresca. kakor bi berivka rasla p< drevesih; španski bezeg ž«* v »le htečih cvetih ; »livji kostanj je ko šat še povešal široke, pa mladost no šibke liste. <-v«-t je šele obetal In na vsem čiste barve mlade g; solnea! Natura je praznovala raz k»»šni svoj pir in v svate vabili" vse. kar leze in gre. iu grešnik vsak in a hot ni k, k«l««r se ni «»d-zval vabilu, ko se hi mu lahko — Tistega le]m«ga pomladnega dn« s»* je v razprav ni sobani okrajne ga sodišča obravnavala čast go spoda Karanfila.
Sredi «lolg«». zelene mize. mer svetlima svečnikoma se je bleste » razpelo, za mizo sta sedela s»m! nik v sve»-anem talarju. poleg nje ga mlad. polizan zapisnikar z na nosuikoiu. na »lesno pri sv»»ji mi žici je važno obračal Us»»dcpo)ne papirje učen doktor Piš. Na prvi klopi vzadaj pa je se«lel zas»-bn obtožitelj gospod Karanfil. sam in v svoji os- bi. in ponos mu j« kar razganjal prsi in kako mu jil ne bi. saj j,- ves ta sijaj šopiri' njegovi čast i V čast. «». kaka čast.
Pričela se je razprava in sol nik je pozval obdolženko Marico Pctelinčkovo. Dacarju se je zmračil pogled in krenil ga je tjakaj nekam pod strop in poleg je tresel desno koleno: Ni je maral gledati mesarice, kako se bo pred njim zgrudila v prah. tiste okrogle roke in ga za žive in mrtve
komaj pozna in drugega »> njem ne ve. nego da rad stika za besedami in lovi jezike. Tak»> namreč govore ljudje, pa ne ve. ali je res in ji tiuli ni mar. Mar so ji sploh vsi upokojeni dacarji vesoljnega tega sveta! Aampak. kar je hotela povedati, smejala se je svojemu možu in nikom drugemu, danes ga j»' kar s sabo pripeljala, naj se ga zasliši za pričo!
Daear je strmel. Pa se ni še ja-sii»» zavedel, kako se suče stvar, že je stal mesar pred sodno mizo, že ga je sodnik opominjal, kakor za-k»in veleva, in ga zaprisegel.
Zaprisežen si je mesar naj prvo s čela obrisal pot ill to j»* lahko storil in brez greha navzlic prisegi. kajti bil je še bolj rejcu nego njegova gospa in v dvorani je bilo gorko. razburjenje pa tudi greje. Potem je razodel dogodek dotičnega dopoldne: Preoblačil se je in ko se je preoblačil, se mu je o<l hlač sprožil gumb. Iskal je gumb in ko se je pri iskanju pri-pogibal po«! p<.st«'lj. pa so mu počil" hlače. In nato se je /ena zasmejala "hahalia".
Tako je poved;d in malo sram .ra je bilo zar;;«li hlač. Njegovo .•dečeličiio družico pa je prevzel spomin na glavni'dogodek in ušel ji je smeh. stresala je glavo in ;><»leg pokašljevala. kakor bi sa oia s«-be grajala, brisala si j.* oči n ni mogla ustaviti smeha in iinehljal s«- je »Inbroliotno tudi ljen zagovornik. š»* sodnik se j" uuzal in zapisnikar si je moral tiščat; nanosiiik. »Irugače bi mu ^Ir.'-al z nosa. tako ga je stresalo.
Dr. Piš pa resno zrl v papirje n daear v »loktorja.
Oni s«> se nasmejali in uantuza-i. potem je sodnik prijazno skle-ii! roki in r kel tak«»: *Tor«»j. gospod Karanfil. zdaj ste čuli. izkazalo s- j.', da se g« is pa ni vam smejala, ampak moževim hlačam.
pa »lanes ne jvriluijajo v pošte v. ker -ie nisr> čutile razžaljene, niti liso tožile. Danes gr»i 1«» za vašo •asT. Ta pa. kakor smo čuli. hvala **ogii. ni prav nič prizadeta, tak«. >e sveti, kakor se je kdaj svetila. Zato mislim, da zdaj z mirno v«>st-j»» lahko umaknete svojo tožbo, plačate nasprotnici stroške iu se epo zopet vrnete k domačemu ugnjišeu."
(Konec prihodnjič).
Razne zanimivosti.
3esar obdaril stoletnega starčka.
V vasi« i STr« sa pri Palanei ob Jadranskem morju živi kmet Antoni«! Bolongaro. ki bo \ kratkem .tar 10<J let. Bolongaro j«- I. 1-4!» v čolnu prejM-ljal tri odlične g«>->pode iz Str«*se v l^iveno. E«len teh treh gos}i«.«lov je bil. kakor se ie ]>ozneje izvedelo, cesar Franc Jožef. Sedaj, ko je kmet star 100 let. so njegovi vnuki p«>slali ce--arju «hipisiiico z podobo starega >č«-ta s pripombo. «la je pred 06 leti Bolongaro v čolnu \«izil cesarja. Kraljevo italijansko okraj-
io načelništvo v Palanei je pre»l prosila odpuščanja. O. saj daear kratkim prejelo nakaznico za 21X1 Karanfil ima src«' — kd«i pravi, da kateri zn»'s«-k j«' poslal cesar
nima! T»»»la gre za čast in ko mu gre za čast — je odpuščanje nemogoče. Naravnost in čisto nemogoče! —
Mesarica se je prerila pre»l so»l-nika. Ali glej jo. ni prišla sama! Z njo j«^ ]»rišel siv gospo»l sitih, rdečih li«*. prijazno je voš«"il na vse strani dobro jutro in izjavil, da ho zagovarjal obdolženko. Glej ga! Za»l»»voljno se je vsedel nasproti doktorju Pišu in še naklonjeno mu je pokimal. Kaj pa to!
Daear je pogledal svojega odvetnika. ta se ni genil. Na! Mesarica ima tudi svojega doktorja! Ali je mogoče kaj takega pod milini nebom! Mar hoče neumna ženska žalitev utajiti, ko stoje pred durmi in čakajo poklica tri priče, zanesljive kakor skala? Ali pa se tako boji zaslužene kazni, da se sama niti ne upa pred prestol pravice 1 — Ti preudarki so vrše-li po dacarjevi glavi in ko je z očmi postrani šinil mesarico in tisti polni njen obraz, tiste žive ji oči, njene bele. široke zobe, ki v vsem tem ni bilo niti sence kesa ali strahu, se mu je pričela poleg ogorčenja polagoma oglašati tudi skrb, od daleč, rahla, nedoločna; komaj in zgrda jo je odganjal.
Franc Jožef stoletnemu starčku Bolongariju. Italijanska kraljiea-mati. ki je marsikatero poletje preživela v Stresi, j«* istotako poslala stoletnemu starčku 200 lir.
Devica iz Sibirije.
Angleški listi prinašajo iz IV-trograda vest, da se je pri ruskih četah pojavila Devica Orleanska. Rodila se je v Sibiriji ter bi zaslužila, da se jo imenuje sibirska (levica. Piše se Ljumila Ogovrev in tr»Ii. da se ji je prikazal sveti Jurij ter ji naložil, da reši sedanji vojni vozel. Odšla je iz svojega rojstnega mesta s sedmimi rub-Iji v žepu in je šla peš tja do poljskega bojišča. Hodila je tri mesece največ peš. samo včasih se ji je posrečilo, da se je utihotapila v kakšen tovorni vlak in da je tako neopažena prevozila kos poti. Povsod, kamor je prišla, je pripovedovala o svojem velikem poslanstvu in čeprav jo je večina zasmehovala. so se vendar našli tudi ljudje, ki so ji verjeli in jo denarno podpirali. Ko je prišla v Moskvo, je bilo prvo delo. da odreže svoje lase in da kupi od nekega ranjenega vojaka vojaško uniformo. Tako je prišla v Varša-
,vo. kjer se je pridružila neki četi. ki se je vračala iz bolnišnice zopet na fronto. Nobeden jo ni spoznal. Na fronti se je ona prav tako borila, kak«>r drugi vtijaki. Pri Rawki, ob priliki, nekega noč-j nega napada, je tako divje »Irvila naprej, da je bila ujeta. Pozneje je iz ujetništva ušla ter se vrnila k Rusom.
Sila novega razstreliva.
O novem razstrelivu, ki ga rabi fra ncosko topništvo in o katerem so listi zadnji čas mnogo pisali, so se doznale sledeče po«lrobn«»-sti:	_ ...
^ rLi
Za tvarino novega razstreliva se imajo zahvaliti Turpinu, znanemu iznajditelju melinita ter je s poslednjim celo v ozkem sor»;«l-stvn. Niso vse granate napolnjene z novim razstrelivom, ampak v vsakem zaboju imajo baje le nekatere granate novi naboj, to je turpinit. Novo strelivo se je prvikrat rabilo v bitki pri Naneyju. Na telesih mrliče v ni bilo zapaziti nikakšnega znamenja ran samo to *<" je videlo, da so bili v obrazih črni. Raztelesenje teh mrličev je dognalo, tla kri ni bila zastrupljena. Poizkušnja na čre«li ovac j«> pokazala, da so živali ki s«, bile zadete. poginile vsled raztrganja žil v notranjosti telesa.
Pogajanja zaradi živil z Ogrsko.
Ministrski predsednik <rrof Stuergkh in poljedelski minister Zenker sta se v Budimpešti posvetovala z ogrskim ministrskim pr»id-sednikom grofom Tiszom in z <»-grškim poljedelskim ministrom baronom rhillanvijein. Razpravljalo se je o različnih vprašanjih gle»le preskrbe živil.
Magistrat v Budimpešti
j'- sklenil, »la krušnih nakaznic za sedaj 11»' t i pelje, pač pa nakaznic«' za moko. veljavne vselej na » n nie-se,-. Koiteem maja. ko bodo opravljene običajne preselitve, se izvede nova konskripeija iu na t«-j
podlagi s«- izdajo potem nakazni-«-«■ na moko.
Velikega Nikolaja Nikolajeviča,
vrhovnega poveljnika ruske armad«* popisuje neki zdravnik am.--rikanskega Rdečega križa v "IV-ster Llovdu" tako-le: Ruski g«>-neralisiiuus stanuje v hišici iz asbesta. ki ima tri sobe in ki se .la razloži t« r zopet sestaviti. Nikolaj Nikolajevi«' se zelo boji morilcev in ne trpi ».koli sebe nobenega neznanega človeka. O njem se razširjaj«, marsikatere bajke, ki I m večin i izmišlj.-u«'. Veliki kn«-z živi jako pri p ros t o in se za»lovo-'juje z uajskromnejšo v«»jašk«. hrano. Izmišljena je v«-st. da bi bil pretepal svoje general«*, ki so s.* nesre«rno vojevali. Narobe. š.> pos« bno ljubeznjiv j«« ž njimi ter jih včasih izredn«) p«x"asti s t- m. la jim poveri kako važno nalo-'jro-... Tako s.« je z*ro«iil«i «r,-n,». rain Plantkeviču. ki je zakrivil, la s,, se svoj »-as pri I-.mIzu obkoljene nemške «".*te mogle prebiti skozi železni ruski obroč. Nikolaj Nikolajevi«"- je postavil generala Plantkeviča na č.-lo divizije, ki jo je poslal pr«.ti n- ko m-dobitni avstrijski p -zieljo v Karpatih. Divizija je bila kajpada uničena, ž njo pa je padel tinli nesrečni general. <ieneralisimus včasih osebno iz prašuje vjete nemške r.fi« irje. Nekoč s,, pripeljali pred njega dva ranjena nemška avijatika. ki pa nista hotela pove«lati ni«*-esar. Nikolaj Nikolajevi«" jima je nekaj ••asa grozil, potem pa je prenehal p«»praš«-vati. «lal je »"astnikoma prinesti vina ter ju obvezati. Ruski generalisiuius nima mnogo prijateljev. proti generalom se obnaša ostro. Človeško življenje ne ceni posebno. Ko so mu javili strahoviti poraz v Mazurskih jezerih ter povedali k«»liko tisoč vojakov • la je padlo, je hladno d govoril: ")00 topov — tO je težka izguba.
Sekcij ski svetnik na sumu kot vo-
hun.
Na Dunaju živeči vpokojeni sek-cijski svetnik. Jurij pl. Rukavina, je o velikonočnih praznikih »>b-iskal svoje soro«lnike. stanujoče na graščini Belec v varaždinskem okraju. Setajoč po graščinskih gozdih, je prišel v vas Petruševae in tam vprašal za daljno pot. Ne da bi bil zapazil, so mu vašeani. oboroženi z lopatami ni krampi, sledili, kajti smatrali so ga za srbskega vohuna. Naenkrat so ga napadli, ga vrgli na tla, mu strgali obleko in mu zvezali roki. Smatrali so ga zato za vohuna, ker ni po cesti prišel v vas, ampak iz gozda. Vlekli so ga k županu in ga spotoma psovali in mu grozili. Na srečo starega gospoda je prišel neki podčastnik na dopustu, ki je ljudstvu pojasnil, kdo da je napa-denec.
gCENIK KNJIG
rt/	katere ima ▼ zalogi
I SLOVENIC PUBLISHING CO.
J) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
MOLITVENIH:
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—,60
Rajski glasovi eleganrtno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za duio, rlegantno
vezano	$1.20
Sveta ura. elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	—.40
POUCNB DIJIIE:
Abecednik slovenski, 74ian —.25 Ahnov nem.sko-angleški tolmač, vezan	—.50 Anglesko-slovenski in slo-
vensko-angieski slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgo«lovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.7f»
Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.43 Hitri računar, vezano	—.40 Navodilo za splsovanje raznih pisem	—.70 NeirSčTna brez učitelja, I.
2. del po	—.50 •emščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vezano	$1.20 Občna zgodovina	.•M.OO Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Pouk zaročencem, vezan	—.70 Prva nemška vadnica	—.35 Sadjereja v pogovorih	—.25 Sch impffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov s!ovensko-nem
ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik t	$1.00 Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez.	$2.50
Slovenska kuharica, vez.	$3.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko- angl«>ška alovni-
ea. vez.	$1.00
■spisovnik ljubavnih pisem	—.40
Spretna kuharica, broeir.	—.80
Trtna us in trtoreja	—.40
T"mna živinoreja	—.50
Pmni kmetovalec	—.50
Zirodbe sv. pisma. vez.	—.50 ?irovnik. naro«lne pesmi. 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Križana umiljenost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukee	_.20
Leban, 100 beril	_.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80
Maksimilijan 1.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati. socijalen roman.	$1.00
Maloraestne tradicije	_.25
Mir Božji	_jo
Miklova Zala	_.35
Mirko Poštenjakovii	_.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Na indijskih otokih	—30
Najdenček	—.20
Na jutrovem	—,35
Na krivih potih	— ;'0
Xa različnih potih	_J®
Narodne pripevestl, 1., 2.
in 3, zvezek po	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
NesreČniea	_.25
Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	_.20
O jetiki	_ 15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Pasjeglavei	$1.00
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Pariški zlatar	—.25
Randevouz	__.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	_.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki •	—,2€ Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$2.60 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta	_.20
Srečolovee	_28
Strah na Sokolskera grada.
100 zvezkov	$5.00
Strelec	_20
Sanjska knjiga, velika	■—^(0
Slovenski šaljivec	—«5
Štiri povesti	—
Tegetthof	_.25
Turki pred Dunajem	—.30 Trije rodovi	—.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate ja srode. vez.	—.30 življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot	—.30 Znamenje štirih	—.30 Za kruhom	—.20 Z ognjem in mečem 7 zvez.	$2.00 Življenje na avstr. «lvcru ali
Smrt eesarjeviča Rudolfa	—.75
5ABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	—.20
t;iaron Trenk	_.20
ftelgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	—J»5
'erkviea na skali	—.15
'esar Jožef II.	—.20
iganova osveta	—.20 'iganska sirota, 93 zvezkov $5.00
človek in pol (Cankar)	$1.00
< Vetke	—.20
Don Kižot	_.20
Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Pabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radecky	—.20 Fledvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in	2.
zvezek po	■—.20 flustrovani vodnik po Gorenjskem	.—.20 Tzlet v Carigrad	—.20 fvan Resnicoljub	■—.20 Tzanami, mala Japonka	—.20 Jzidor, pobožni kmet	■—.20 Tarna nad Dobrulo	—.20 Taromil	.—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.26
2.	z v. Ilaron, krščanski deček	_J25
4.	zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sm indijskega kneza	_.25
7.	zv. Sultanovi sužnji —J25
5.	zv. Tri indijanske povesti	—.36
zv. Kraljičin nečak —.30 ; 10. zv. Zvesti sin	—.30
I U. zv. Rdeča in bela vrt^
niea	—.3«
112. zv. Korejska brata —.30
13.	z v. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	z v. An gel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja _.36
TALIJA:
Zbirka gredaliških Iger.
Brat sokol	.21
Cigani	—.46
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—JO
Dve tašči	—.20
Pri puščavnika	.—.20
Putifarka	,—.26
Raztresenca	,—.36
Starinarica	t—.20
V medenih dneh	,—SB
Zupanova Micka	— .30
I	J
RAZGLEDNICE:
Newyorske, g cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	:—il
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini. noetni nakaznici, ali pofitr» ih znamkah. Poštnina je uri vseV eenak ie Sraigfialift
_

GLAS NARODA, 10. MAJA, 1 f>l 5.
»j««
IZVRŠEVALM ODBOR:
Frank Sak«er. predsednik. 82 Cortlandt St., New York. N. X.
TaJdU:
Edward Kalish, 6119 St. Clair Are.. Cleveland, Oblo.
Kudolf lro>t, W. Central Park, New York, N. Y.
John Juger, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podružnica farna ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr.
Jo h d Jagrii. Vsaka vplačana svota bode i«otrjena po blagajniku in razglašena i>o slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoea se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Onim podružnicam in posameznikom, ki so dosedaj naročili Pravila Slovenske Lige smo jih odposlali. — Vse 03tale iztise smo po-' slali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kalisu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki še nimajo pravil, naj se obrnejo naravnost nanj — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
KOVICE IZ STARE DOMOVINE.
»luobranskega i kot umrl v t. je v Vlj'-tui-
11 JI
it
k
1(1
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu. Fran lUi-iv»-e, po-t-slnik v Loški vasi pri »trski, pe&ee i! i.
i Kii, p1 • J Z Jf 1 čl
•Imšriiei na D in
i v Tomsk u v Sibiriji, uilko-•r je p« tkrat pisal, da je Irav. I/, ruskega ujetništva se oglasil Jane* Jenič, ki piše po »jtti dopisnici svoji ženi v Strun-i v ;t>i .st. :»"». lat a šrnihej pri »ve n m« -tu. da je ujet. \i peli bi s*1 smeha ja v neki i.i avstrijskega Rdečega i/ dru>f«*}fa pečata *'lVtro-aja vojenuaja cenzura" pa, norda v Petrofpradu. — 1/.
ujetništva m* je zopet o-Karol .lakše, j»osestuik z ter javil, tla j.» ž.- ozdravel .«• j«- iz Moskve preselil ne-višje na severovzhod v o - Vosuesenak, gubernija lir. — **Počtovaja kartoč-Mfcšina karta) j«' došla Re-steličevi s pečatom Omsk ja) d. 24. 11. 14., v kateri t mož Fran Kastelie, po-1 v Rakovniku, naznanja, »il na Lllkeževo lljet ill od-na Rusko; pravi, da j«-iu da se bosta po vojni zo-bla. Naslov pa ni razločno! vendar se sme iz poštnega' sklepati, da Fran Kastelie, Ta umen, gubernija To-četa vojennoplennih ".-Sinu k. posestnik v Smolenji! . ki je služil pri 17. peš-1 se j«* oglasil i/, ruskega u-va ti*r pisal svoji materi I ji Smuk iz VLadiinira dne v a : Naznanim Vam. da sem ■ novembra ranjen v noge in "zabrau" v bolnišnico, kakor sem Vam že poročal, če ste dobili. (Pa
niso dobili.) Fpam, «la bom kina-, .	... • I
hi ozdravel. Prosim, pošljite mi
nekoliko denarja, ker ga že nimam. odkar sera ranjen, nič. Denar pride sem. Pošljite mi vsaj 10 kron. Sreiio Vas pozdravim vse skupaj, Josip Smuk. Vladimir.: Spita 1 Nr. 27, Palata Nr. 5, Rusija. (Josip Smuk in njegov brat Fran sta se bojevala na severnem.
'"•r"--,	, . . I
Pogrešata se. Anton Grandič i/. Cemšo pri Mirni peči, pešec 17. polka, ki je bil v Karpatih, se od 8. decembra ni več oglasil. — Jo-' sip Perko, |mš<*c 17. polka, iz Rr-grče vasi št. 15, ki je bil v Galiciji, se o«l pusta naprej ni več o-' glasil.
Ranjenci. Dominik Kavšck iz Kamene, nazadnje poštni voznik pri Koiaku v Novem mestu, je bil prvič ranjen v roko pri CJrodeku v Galiciji, drugič pa v nogo v Karpatih. Kot rekonvalesceut je bil na dopustu in se je vrnil dne 22. aprila zopet k svojemu oddelku. — Anton Darovec iz Gor. Su-šic »t. 12, služil pri 17. pečpolku, je bil ranjen 24. februarja v Karpatih v levo nogo. Zdravil se je( v Temeavaru na Ogrskem in se-'
<>. i bil
daj v Ljubljani. — Na tifusu je obob'1 lovec Fran Smuk, posestnik v Smolenji vasi št. Nahaja se v bolnišnici v Košieah ( Kassa » na Slovaškem. Med drugim piše svoji ženi Frančiški: Sedaj sem zdrav in mi ni slabo, ne bodein več dolgo v špitalu. bodem šel kar oil tukaj na vojno. Pišite mi. kako se kaj imate; pa saj vem, da bolj slabo, tlela zadosti, pa nima kdo, jaz pa ic morem nič pomagati in ne vem, če bom še kedaj. Pošiljati mi ni treba nič. (Njegov brat Josip se nahaja v ruskem u-jetništvu.)
Odlikovanje, častnik dr. Rudolf Mole. zdaj v Krakovem, je dobil Signuin laudis radi hrabrega obn; sanja preti sovražnikom.— Dr. Fran Kulovec, dolenjski rojak. profesor v St. Vidu nad Ljubljano, ki j1' prideljen kot duhovnik 17. pešpolku, je dobil du-hovski zaslužni križec na belo-ru-d«*čem traku. — Slovenskim voja-J kom znani, prej v Ljubljani službujoči vojni kurat Ivan Maračič je prejel isti križec druge vrste.— Anton Potočar i/. Malega vrha je prejel od svojega prijatelja Mii-nopečana Jerneja Zupančiča z bojnega polja sledeče poročilo: Danes Vam naznanjam nekaj no-vega; dobil sem namreč hrabrost-no svetinjo, ne vem še. če L ali 2. razreda. Zaslužil sem si jo 2'i. suš-ca v naskoku z bajonetom, liil si :n sam proti treni sovražnikom. Vrgel sem se med nje in vsi trije so se mi udali. To so videli drugi in povedali poveljniku na še stot-n i je, ki mi bo za to preskrbel svetinjo Mislili boste morda, zakaj mi drugi niso pomagali. Kako, ko je imel vsak na svojem mestu dovolj opraviti! Bilo nas je, ko smo naskočili sovražnika, oO pionirjev, a ostalo je nas samo 15. Tudi iz Kami i je Fin kov je padel zraven mene. Ta naskok je trajal komaj 10 minut. Grozovito je tako delo; sovražnika je bilo 300, kakor so pripovedovali tisti ujetniki, koje smo ujeli. Torej 50 proti 300 — kljub temu pa smo jih vrgli nazaj. Ko nas j«' pa tako malo ostalo, smo se seveda umaknili nazaj.
Pisma kura tov v Karpatih. Kurat L. Turšič piše svojemu sošolcu oi> KoJpi izpod Visoke Tatre (na Slovaškem.): Tu pod Visoko Ta-tro. kamor so me poslali iz bolnice za 4 tedne, je moj novi dom. Najlepše ogrsko zdravilišče z ne-beško lego! Tu ni čuti bojnega di-rindaja. Na več Kranjcev sera naletel, od vseh mogočih regimentov in vetrov, in ker Kranjec povsod rad poje, pa jo u režemo, da odmeva od gora. Samo snega je še precej in mraza, pa se nam še nov ponuja. Rad bi bil šel domov, pa radi strogih predpisov ni bilo mogoče. Dr. Lampret (živinozdrav-nik v Postojni, doma iz £>t. Vida pri Zatičinipje tudi zelo bolan.— Vojni kurat P. J. Žurga piše: Prazniki so minuli brez kake posebnosti. Pripravljal sem se že, da
bom spravil moštvo k velikonočni dolžnosti; v ta namen sem pre-skrbe.l iz oddaljene katoliške cerkve hostij. pa staro mašno knjigo. Veliko soboto zjutraj pa je prišlo povelje "Abmarscir*. Hodili smo celi dan. drugi dan dalje, nako celi velikonočni ponedeljek, v torek popoldne smo prišli do cilja. Od piruhov sem videl le lupine na cestah, pogačo le v rokah otrok. Vse to nam je namestoval komis. Jezila me je neka nespametna navada t od i. Velikonočni ponedeljek polivajo slovaški fantje dekleta z votlo, kjer jih le vidijo, velikonočni torek pa dekleta fante. V vsaki vasi je na nas prežalo krdelo punc s piskri. ponvicami, •skledami 111 ne vem s čim še vsem. Ko smo šli mimo. so nas polivali. Predstavljal sem si prizor, kako je širokousta Ksantipa polivala ubogega Sokrata. Takih krstov sem prejel ne vem koliko. Moker sem bil do kože. Nekaterim je to dopadlo. meni ne. Zdaj stanujem v protestantovskem (kalvinskem) župnišču /. dvema drugima častnikoma. Najbrž pojdemo še naprej.
Duhcvska vest. Dolenjski rojak. prefekt v Terezijanišču na Dunaju, Ph. dr. Ivan Andolšck je imenovan c. kr. vojnim kuratom v rezervi.
Smrtna kesa. Že tretjič v štirih mesecih so zapeli zvonovi vernikom v novomeški dekaniji pesem o smrti svojega dušnega pastirja. Tako se je zopet razlegal glas zvona 19. aprila zjutraj po širni župniji šmarješki, ko je naznanjal faranom, da je preminul njihov dušni pastir, duhovni svetnik iu župnik Andrej Zaman; umrl je 18. aprila ob S. uri zvečer po dol-gem in hudem smrtnem boju. Rojen je bil 22. decembra 1853. leta v Škoejanu pri Dobravi iz u »letine hiše in je tedaj dočakal G2. leto svoje dobe. Dne 27. junija 1878 je bil posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Smledniku in v Semiču in kot župni upravitelj v Pod gradu. Dne 24. aprila ls94 pa sta pokojnika spremila in pripeljala sedanji poslanec in župan šmihelski Josip Znrc ;n pa stopiški župnik Jakob Po renta v Šmarjcto. kjer je neumorno deloval kot župnik skozi 21 let do svoje prerane smrti. Pogreb se je je vršil 21. aprila.
Novice iz Št. Petra. Drugo po-velikonočno nedeljo nas je ob iskal Vesel ko Kovač, misijonar na Kitajskem. Mnogo poučnega in zanimivega nam je povedal pri dopoldanskih dveh cerkvenih govorih. Še z večjo napetostjo pa smo ga poslušali v izobraževalnem društvu, kjer je imel popoludue poljudno predavanje o Kitajski. — Dne 18. aprila se je poročila v grajski kapelici v Bajnofu domača gospodična Santa z zagrebškim zdravnikom dr. Ivanom Bar-botom. — Z bojišča smo prejeli vest o dveh domačinih, ki sta bila ranjena v zadnjih bojih. Ta sta: Anton Eršte iz Kotov in Martin Eršte iz Dol. Grčevja. Slednji je bil ranjen v nogo in obenem ujet. Leži v bolnišnici v Moskvi. — E-den izmed tukajšnjih vpoklican-cev je bil dezertiral. Je še mlad fant, ki je že več let preslužil v mestih. Kake 4 tedne se je potikal po Trški gori in Grčevju. Preden je prišel v roke orožnikom, ga je srečala pamet ter se prostovoljno povrnil.
Srebrno poroko je obhajal dne 16. aprila občeznani dolenjski de želu i poslanec in župan šmihelsko-stopiške občine Josip Zurc. Pred 25. leti se je namreč poročil s sedanjo soprogo Marijo Pctseheto-vo iz Kočevja.
Požar. Dne 19. aprila so imeli na Drnovem pri Leskovcu ogenj ; gospodarjem so zgoreli kozolci, enemu hlev in voz. pa tudi precej krme in nastilja. Kako je ogenj nastal, se no ve.
Uradna vest. Okrajni komisar Rajko Svetek je premeščen k o krajnemu glavarstvu v Črnomelj, odkoder odide dr. Karol Tekavčič k glavarstvu v Kranj.
Lastno pekarno otvori mesto Ljubljana v kratkem, da se bo pekel in oddajal kruh mestnim prebivalcem v sedanjih hudih dneh. Če bo treba, se otvori j o tu di filijalke na raznih delih mesta. Pekel se bode kruh po velikosti z ozirom na krušne izkaznice, brez katerih se kinih sploh ne bo mogel dobiti v mestu.
Zbor kmetijske družbe. Iz Ljubljane poročajo: Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je zboroval dne 19. aprila v Mestnem domu v Ljubljani pod predsedstvom komerčnega svetnika Povšeta, ki je z veseljem konsta-tiral, da kljub temu, da so nam
vzeli konje in veliko ljudi, je pomladansko delo izvedeno. Dr. Krek je naglašal v svojem odgovoru na pozdrav, da je vzajemnost med Kmetijsko družbo in Zadružno zvezo izvedena. Vlada naj ztlaj kmetu poleg bremena tudi akj da. Glede na komercielen kredit je zadružništvo potrebno kakor voda ribi. Deželni odbornik kanonik dr. Evgen Larape je pozdravil zbor v imenu vojvodine Kranjske in pozival kmete: Pride naj karkoli, kmet naj ostane in brani svojo domačo grudo. Cesarski svetnik ravnatelj družbe Pire je podal daJjše poročilo, iz katerega posnemamo, da je štela družba 1. 15)14 visoko nad 9000 udov. Podružnic je 164, 6 jih je novih. Družba je vodila podkovsko šolo. družbeno sadno drevesnico iu kmetijsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, izdajala je razne poučne spise in družbino glasilo "Kmetovalec", ki že izhaja v 10 j tisoč izvodih. Bilanca za 1. 1914' izkazuje premoženje v višini; 174,592 K 84 v. V odbor se zopet' izvolijo baron Apfaltrern, Jakob Jan. Alojzij Mihelčič in Viljem Rohrmann.
Ukaz deželne vlade za Kranjsko z dne 16. aprila t. 1. o odškodnini za mletev žita v mlinih, ki za plačilo meljejo. V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih produ-eentov prineseno lastno žito. se sme terjati, oziroma dajati za plačilo za mletev za sto kg. in sicer pšenice največ 3 K. rži. ječmena in ovsa 2 K 50 v in koruze največ 2 K. Glede izmletja veljajo določila ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914. Za izgubo pri mletju pšenice, rži. ječmena in ovsa. se .sin«.' odtegniti največ tri odstotke, pri mletju koruze največ dva odstotka, množine žita. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko in ot roba m i je prepovedano. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 12. ministrskega ukaza z dne 28. nov. 1914. Ta ukaz je dobil moč z dnem razglasitve.
Vojni kurati so vpoklicani: Br-var Ignacij, Drešar Ivan in Dejak Alojzij.
ŠTAJERSKO.
Žrtve požara. Blizu Slatine je v hiši Jakoba Graliovarja nastal o-genj, ki je vao hišo vpepelii. V hiši so spali Jakob Grahovar, njegova žena in dva otroka. Ko seje oče zbudil, je bil ogenj že tako razširjen, da se on iu otroka niso mogli več rešiti iu so zgoreli. Gra-hovarjeva žena se je sicer rešila skozi okno, a se je tako opekla, da bo najbrž umrla. Od cele rodbine je ostal samo 18letui sin Fran, ki služi v Gorici.
Nesreča z orožjem; brat ustrelil brata. 181etni vajenec mizarskega mojstra Jožefa Fučkota v Spodnji Pol ska v i Matija Pokri-vač je obiskal 10. aprila svoje stariše, posestnika Jurija in Ivano Pokrivač v Loki. Opoldne je vzel v veži s stene puško dvoeev-ko, ki jo je nameril in izprožil na svojega 31,-letnega bratca, misleč, da ni nabita, a puška je počila in zadet je bil mali bratec v desno stegno. Ranjenega bratca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Pred sodiščem se bosta morala zagovarjati neprevidni brat in oče, ker ni zadostno varno shranil puške.
KOROŠKO.
Umrl je 8. aprila v Bilčovsu Mihael Mosbicer, podomače Do-, nik, eden izmed najboljših slovenskih gospodarjev.
251etnico svojega obstanka je 18. aprila obhajal samostan sester Dobrega Pastirja v Kazazali pri Celovcu.
Prevoz ranjencev. Dne 17. apr. je tlošlo v Celovec iz neke severne bolnišnice preko Maribora 460 sedečih in 25 ležečih ranjencev.
PRIMORSKO.
8 slučajev črnih kcz se je pojavilo na Reki. Vse obolele osebe so internirane v bolnišnici za kužne bolezni v Pehlinu.
DALMACIJA.
Huda kazen. Politična oblast v Sinju je našla pri posestniku Vi-diču 300 mernikov žita. ki ga ni prijavil pri popisovanju živil. Žito so zaplenili in ga razdelili med tamošnje siromake, Vidiča pa so kaznovali z globo 2000 K.
HRVATSKO.
Stavko napovedujejo mesarji v
Zagrebu, ekr je občina določila cene mesu. Občina se pa stavke ne boji in napoveduje, da pomnoži število svojih stojnic, če bi pričeli mesarji stavkati.
POZOR ROJAKI!
Podpisani izdelujem in popravljam vsakovrstne kranjske, nemške in chromatične harmonike, in
sicer po najnižji ceni. Za obilo naročil se priporočam.
John Weber. Box 94. Longview Ave.. (18-20—5)	Ilindale, Mass.
VABILO na
PRVO VESELICO,
ki jo priredi SAVINSKA GODBA" v nedeljo 23. maja t. 1.
v South Side Harmony Hall v Milwaukee, AVis. Začetek točno ob 2. uri popoldan.
Tem potom vljudno vabimo vsa slovenska društva ter posamezne rojake in rojakinje, tla se te tudi polnoštevilno udeleže korakr.nja, ki se vrši ob 1.30 uri od 299 Clinton St. do dvorane.
Za veselico je vse najbolje preskrbljeno. vsak se bode dobro zabaval; dobiti bo sveže pivo. line smodke in pa dober prigrizek.
Vstopnice se prodajajo po 15^. pri vratih pa po 25č. Ženske so vstopnine proste.
Za obilno udeležbo se priporoča' 4'Savinska Godba" (17-19—5) v Milwaukee, Wis
Kadar je kako dinltvo namenjeno kupiti t err'tre, saetavo, regal j« gtdbene inštrument«, kape itd., ali pa kadat potrebejite uro, verižico, priveek« : prttaa Itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene sacene rpraSate Oprtimi'
' Vae atme le 2c. p« >i bodete prihranili dolarje.
Cenike, *eč vret pošiljam brezplačno. Pišite pcaj
i IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ
Moja osebna poslanica nade.
Želi m, da me pozna v salta žena v tej deželi, katera trpi na \V bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli po dolgih letih itudiranja, raziska\anja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Piiite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico made.

ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urin&r-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po to knjižico in !j njej boste r.ašli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsc.ka ženska; posebno pa »o ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moc. pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte dena rja! pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosit- denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdraviti, in čipajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladali.
Kupon za brezplačno knjižico.
/Napišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pr..vcm času.
Dr. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 20S N. 5th Ave., Chicago, III., Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vaSo z:lravn!ilco Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime in priimek_____________________
Štev. in ulica aH Box_______________
Metlo_____________________________
_________ Drl c vu______

Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 mili j OHO V kl°On« Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
44*5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4*
O
O
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že vee let
R RAIN K SAKSER,
Cortlandt St* NEW YORK.
6104 St. Clair Ave^ N. E. CLEVELAND, 0.
OLAS X Ali* »i )A. ::» M A-I A. 1M.V
14
(Nadaljevanj«' . Deseto poglavje.
PRI STUDENCU.
— < in v or i tiho, kajti
—	Najprvo odgovorite!---Ali l»i bil tu človek upravičen?
—	Pred Uojroui na vsak način! — — —
—	Kohan dvignil roki proti nebu t»*r rekel:
—	Zapomnite si potem! O bi prišel kidaj tak poziv name. <'•«• bi se kedaj položilo to krvavo roko na moje rame ter bi mi krv.i v . prsti pokazali pot. — zapomnite si. pot em bi s«* upiral do s voj v za<lnj«* kajiij«- krvi. do za«li:ji-gra košr-ka rnesa. In naj bi vstal <;e:i svet proti meni. eeli oni. katere najbolj ljubim na svetli: — jaz bi
'ostal neomajen. In naj bi me pozval Cesar sam. — jaz bi kljubov«1. Lahko m«' ubijejo a m- nior«*jo un* prisiliti. «la bi ubijal jaz! Mo.jst« r Arfoll. k«» pri«!«* ras. >«• spomnit«' na to!
lVs.-<b- so mu vrel«- ust k«»l lu-uraik. Ako bi bilo mo«roče vi-•li obraz jrovornika. bi s.* /de! vs;:k«'inu strašen. — brez krvi. Mojster Arfoll .j«- vzcihnil. U«-sede so bile vi«bti »iivje. a on j«-bil že večkrat siišiil lake izraz«' Ogorčenja. Koin-e ]>a je bil veilno 'f>ti. — nbu|jii<i ud an ost v in-i/.o^ ibno ns<xlo.
Par minut po/u»-j«' sta si |>o«!nIa moža roki in mojst»-r Arfoll j«* odš«*I v sm«'ri pioli pečinam.
—	J»og obvaruj, zares! m j«- mislil. — da bi kedaj padla kocka
zelene pašnik«* in dibljaj mi-— Prva kri na bojnem polju
v jo zver!

HARMONIKE
nanj! S«-ci;i jje ovca. kajti pozna I je 1 Kannerez-noz poj«': skri.1 s«». izpriiii. »ru. ,}az vidim v njt-in duha /.mbe. da te K a n n «• r e z - n o z ne vidijo. — One perejo svoj«» krvavo P«'-,I,i ^ i/prenieiiila v «" rilo. <la poslan.' b.lo kot snejr in njih o«'i so obrnjene sem in v zboruj pojejo nadzemsko p. x.-m. Sveta Devica obvaruj nas! Sin božji varuj
nas! Ain«'ii!	| n .•
Te divje besede stare keltske pesmi mrmra potopnik. kadar <rre | lim un se je vn	... -
v temni no«-i po samotni poti ter se o/.ira strahotna naokrog, da bi vedno živahnejši. Nekako na sr.-h pota med mejama visoke m nizke ne videl temne senee. križajoče njegovo pot. Srce pa mu poskakuj«' I vode so svetlikali stevdn, toimuni. sveže izkopani od ženskih rok. Veselja ko vidi % daljavi luč v okllU svoje koče. Hoji m- strašnih Kjer kol, se je malo greblo zemljo, povsod je privrela sveža voda liočnib |>«rie kajti to so temne prikazni.	I l,a ;,an"	uU tolmunov pa so stale skupine žensk in deklic t«r
Dočim se j.- vršil ta pogovor, je postajal prizor pri studencu
Noč na nočjo so Kannerez-noz zaposlene. Njih «lel«> ni p rale perilo, nikdar končano 'kajti dolga vrsta mrtvih nik.lar ne prestane. KdoH	esek je bil se vedno moker radi plime. k. j.- ravno potekla.
ie izročen jmgubi: kajti njegov mrtvaški prt /rak j«- bil gora k. pomešan s duhom, prihajajočim o«! morja, koščenimi rokami in njegovo smrtno pesem'	tolmuni jih j«- bilo nekaj reserviranih za domačo rabo in
;:rog teh so se gnetle dekliee in otroci, ki so nosiii v«'lik«- prstene (J wen fern sta stala Roban in mojster	N"«'kaj jih je stalo. .Irugi so pa prihajali iu odhajali.
kamor j«' razgreta do-:	onimi, ki s<> stali, j«' bila Marcela, z vrčem na glavi ter
jih vidi v lenim noči. je, katerega perejo s pojejo . . .
l»red vrati koče mat«i< Arfoll t«-r zrla nizdol proti bregu, na mesto.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost le 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d, V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskitudržav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Narocila'.in denar pošljite na;
Slovenic Publishing Company,
82 Cartlandt Street	New York/N/Y
........... X.	Ka „»j,,ž poznat«-. Hrom j, ,.-r
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREZITE TA KUPON)
mišljija postavila strašne periee noči. Noč je bila brez vetra. MeM-e je izginjal ter se zopet prikazoval izza oblakov in le malo zvezd je bilo videti na nebu. Doli v pesku j«-bilo opaziti temne postave, sklonjene nad skrite vrelee iu po vso« I naokrog je bilo videti bele lise kot perila, razprostrtega po pesku.
Za t.-mi skupinami j«> ležala vasiea Kroiulaix in mesečina je
osvetljevala strehe hiš.	_ I
Bila j«' nizka oseka in skrivni studenci s«> vreli na «lan. Krog teh stmieneev so se /birab* žene iu deklice iz Krotulaix. pral«- perilo ter govorile o najnovejših «logo«lkih. Na tem mestu so se zbirale,1 po dnevi ali ponoči, kadar j«' bila voda nizka.
Mojster Arfoll s<* j«* spomnil pripovedke o Kannerez-noz. ko j«> iz daljave opazoval živahni pri-.or.	I
Nu ta način, vidiš, si ustvari domišljija svoje pov«*sti. — j«' _ Ali bi si sedaj ne mogel misliti. «la so Kannerez-noz pr#*d teboj ter p«r«jo svoj«- perilo v studencih* Kantierez! in ne lepe «!«•-klice kot je tvoja sestriena Marcela!	i
Kljub teinn. mojster Arfoll. — j«* odvrnil Kohan s smehom. — jih je dosti takih, katere bi človek smatral za Kannerez tudi ob belem dnevu. Stara mati liarbaik. naprimer!
Mojster Arfoll se ni smejal, temveč rekel:
—	Uboge žene! I'boge stare matere z izmučenimi telesi in zlom-Jjenici sr«'i. ki h«nlo kmalu š<- bolj zlomljena. Rohan. b-po je biti mlad iu močan in lep kot je Marcela, a žalostna stvar je postati star in zaničevan kot j«' mati Rarhaik. o kateri si govoril. Ali nima sina ? I
—	Da.	i
—	Kina-edinca ?
—	Da.
ima veliko grbo. Dva prsta na njegovi roki nista nikoli zrasla.
—	Kog je bil zelo dober z njim! — j«' ivk«'l mojster Arfoll. povsem mirno.	>
—	Dober, mojster Arfoll?!
—	Da. — zanj in njegovo ubogo mater. V t«*h dneh je boljše biti rojen broni in naboglen kot pa zrasli v zdravega moža. Srečni .launick! On ne bo š«>l nikdar v vojno! Mati Barhaik lahko ohrani svoje dete!
Nastal j«- «h>lg odmor. Oba moža sta gledala na studenec in morje, a navdajali so ju različni občutki. Srce potujočega učitelja je bilo polno onega strašnega miru usmiljenja in nesebičnosti v Rohanovem srcu pa je divjal vihar strasti.
Konečno j«- bil Iiohan. ki je pričel govoriti. Videti je bilo, «la je ilal izraza zadnji misli v dolgi vrsti onih, o katerih j«' medtem : razmišljal:	{
—	Moje ime bo torej na seznamu!	I
—	Br«'Z vsakega dvoma! In moja številka bo morda izžrebana*
—	Morda: — a Bog obvaruj!
ttohau j«' obrnil svoj polni obraz proti tovarišu ter se zasmejal
liakrutko. V tem smehu pa ni bilo nobenega veselja. temv«*č le obup.	j
Bo«g obvaruj Sit sem ž«- slišati, da se imenuje Boga na ta
način.
—- Nik«lar ue bodi sit onn-nitve Božjega imena. — j«» rekel mojster Arfoll nežno.
Bog obvaruj Kaj obvaruj«* Bog? firozovitosti. klanje, bitke, lakoto in bole/ni? Nobene teh stvari! On ostane miren ter prepušča sv«t vsem vragom! Oh. mojster Arfoll. vi vest«»! Vi st«» videli vse to in kljub. - kljub temu imate še vero!
Kohan se j«' zopet nasim-hnil. sedaj nekoliko zaničljivo. Ko je tako si a I poleg mojstra Arfolla. j«- bil videti kot kak orjak iz Severa .	j
•laz imam vero. je odvrnil mojster Arfoll in obraz mu je blestel v Mesečini.
Jaz imam vero t« r upam. da jo Imm ohranil do smrti. Ti si vi«l« l -«• malo s\, ta. Jaz sem ga videl veliko. Ti nisi še tii«*esar pretrpel ; jaz sem izgubil vs.'. In kljub temu ti rečeni se«laj. sinko moj. kot bi ti rekel \ tvojem obupu: Bog obvaruj. — «la bi jaz dvomil o svojem Bogu!
—	In vendar. — kako more on dopustiti take stvari!
—	Tako je. — je odgovoril mojster Arfoll priprosto. — Doklor bodo ostali ljudje nevedni, se bo«lo vršile take stvari. Ko pa bo«lo postali ljudje modri. bo«lo tudi te st\ari prenehale, f'lovek. ne Bog. je poguba Človeka. Bog j«* ustvaril zemljo krasno in Bog je veselje. Zlobni pa so nesrečni, kajti oni ne poznajo Boga.
—	K»lo ga torej pozna T — Le oni. ki jokajo?
—	Oni. ki mu pomagajo. Kohan!
—	Na kak način?
—	Da izpolnjujejo njegovo zapoved ljubezni. Da ljubijo vse stvari, da zaupajo vsem in «la potrpe vse. Pa počakaj Kohan! Mor«>-biti moj Bog ni tvoj Bog. Moj ni oni gospoda župnika, ne oni strica Kwna niti Bog duhovnikov, niti Bog vojnih trum. On je glas v mojem lastnem srcu. ki odgovarja vsem glasovom, ki kriče krog JOeue: Nobenega upanja ni! Obupaj! Obupaj!
Kohan je sklonil glavo, kajti bil je veren učenec ter je spoštoval avojega učitelja. I)uh odpora in jeze pa je bil še vedno močan v njem in oči so mu žarele. Kri Gwenfernov je bila kot ogenj. _ Govoriva zop.-t o naboru, mojster Arfoll. — je rekel z plasom. ki se je tresel razburjenja. — Zopet se bo jemalo ljudi v vojake in Cesar lahko reče vsakemu: Pojdi za menoj! — Povejte mi! — Ali je to tudi božja volja? i
—	Ne, nikakor ni!
—	In ali bi bil upravičen mož odgovoriti Cesarju: — Ne. jaz ti nočem slediti, kajti ti si proklet!
Nobenega izhoda ni. — Kdor je poklican, mora iti!	J
mirna in skoro *ro«"a proti skupini žensk, ki so živahno kramljal«', bežeči h
Najmodernejša,
TISKARNA
"glas Naroda"
ixvrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih
Defe sksns. Kzvritje prwods 14n& VnQflko PoMbMtt m driftveaa srtrfla.
I l
Vsa naročila poflJUs «a?
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. t.
brila« b tnulIlTo. T mdt*v< ■HIT* vnkfo	k«r M* *• a
M likal v tam »oahi is MdaJ v t«a laatam Ionu. V poyratM r« kfiaiaki kakor m Aru«* kan
nluaa Uda kakorta* kA« *• Um kna Mfaljatk ryniaaf
JOHN WEN ZEL
I SI T «. St. *t_ Olmland. Ohio
,r
Za slovenske grafofonske plo-1 šče. Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC,
Frontenae,	Kam.
(7—11 T Bob)
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"'Glas Naroda'* izhaja v iestib dneh na .'10 strant-h. V njem najdete važne je vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani
mive povesti Vse o sob je lista je organizirano in spada v strokovne unija
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie« amd Immigration" sa državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki «o bili osleparjeni, oropani ali a katerimi te je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete pri-i neljencem, kateri so bili oslepar-j jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, gpremljeval *ev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informacije v matur ali zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn sli pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 29 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure sjutraj do 5. popoldae In T srWJo	rv) S do 10 nr»
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drva? in pakoIoDq-skih posestev vseh yelesiJ.
Obsega 11 raznih zemljevidov.; aa 20tih straneh in vsaka strm, je 104 pri 134 palca velika.
Cena funro 2o centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet rwnih zemU*vidor ■a 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo IG centov.
Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lthko spozna. Označena bo rea večja mesta, število pro-bivalcev držav in posameznih mest. Ravno take je povsod tudi označen obs°g površine, katero zavzemajo posamesns driave.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeci atlas. Pri večj«» odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company, J t
82 Cortlandt Street,	New York, N. S
POZOR ROJAKI!
Najbolj u-m a
z:lo za i^n ske in moJ-ke kakor tudi za mc»ke brke in bn»"J' . Ako raSi to muila. zni-ft«?jo v ft t.'-dnih kranni. tresti in dn'iri la.-»!«-. kakt-r tudi mcsk'n krasne brke in brada inneli.-do odpadali in ne osiveli. Rfvmatiiem. kr-stibol ali trganje v rokah. ri'»vah in križu v r> dneh pojiolnoma ozdravim, rane. oiHrklin#. bule. ture. kraste in grinte. potne nojre. kurje <>či. bradovjre. ozebline t par dneh poonlnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. PiAite takoj po cenik in knjižico, ponijem zastonj.
JAKOB >VAHČIČ\ 1093 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
9) O) <S) ®>
najboljša
d) ® ® <s>
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Gena t platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobs
isto v podrcžniei Ft. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. 8.
Qirowle generale TraosaEiaDiiqut
francoska parobrodna družba.)
fllrsktni trla do Hivr«, Pariza, Sfics, Id Uo&uaDi
p
i m<ruijr **
.AVIOVIXCf
u dve *IW»
■LASAVOB*
•a 4*» <fjatt

U'flAW.t UMrfZti-W4J.fr
i
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. HRZAVAH
PVlkl K»
4<Onct«09*9 "la TosnuM", <<Soekambec«M is "Niagara" travna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOK*
corner Pearl St., tJhssekrongk Baildinf. rotnl parnikt odplujejo vsdao ok srsdak fs yrlstaalMs «arSk>
»T. v P

t
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do Jobregalsem [se prepričal, dal dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev; sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-