81
VZGOJA IN IZOBRAŽEV ANJE
pridobiva izkušnje z likovnimi tehnikami, materiali in
orodji. Ob dobrih spodbudah učitelja bo razvijal svojo
ustvarjalnost, kajti le kreativen človek najde kreativne
rešitve - ne le na likovnem, temveč tudi na drugih
področjih.
Da pa bi se učenec lahko samostojno likovno izražal,
mora spoznati gramatiko likovnega jezika-jezika,
katerega osnovni izrazni elementi so točka, linija, barva
in svetlo-temno. Otrok, ki bo imel že od najresnejšega
obdobja številne možnosti izražanja, bo odrasel v
človeka, ki bo sposoben sprejemati in doživljati kulturne
vrednote. Psihologa Toličič in Smiljanič - Čolanovič 2
pišeta, kako pomembno je, da ima otrok dobrega likov¬
nega pedagoga z dovolj širokim umetniškim obzorjem,
kajti le tak ga lahko vodi naprej: ne samo v likovnem
izražanju, temveč tudi v razumevanju likovnih stvaritev.
Časi, ki jih živimo, so zaznamovani z vizualizacijo
bolj kot kdajkoli doslej. Na ulici, v revijah, na
računalniških monitorjih in v časopisih se srečujemo z
vizualnimi (in likovnimi) sporočili. Med njimi so tudi
likovne umetnine, najpogosteje zaprte v kulturnih
hramih. Nekatera vizualna sporočila so nam vir
informacij, druga so sugestivna in z nami manipulirajo.
Nekatera so estetsko oblikovana, druga jih preglasujejo
z agresivnostjo v oblikah in barvah.
Časi so torej taki, da otrok v tem vizualnem kaosu
bolj kot kdajkoli prej potrebuje likovno vzgojo. Tako
likovno vzgojo, pri kateri bo resnično dobro razumel in
presojal likovna sporočila: tista, ki mu jih pripovedujejo
umetnine, in tista, ki jih sporočajo številne bolj ali manj
agresivne slike iz njegovega vsakdanjika.
Učni načrti za predmet likovna vzgoja ter učna
načrta za obvezni izbirni predmet likovno snovanje, pa
tudi tisti s področja umetnostne zgodovine imajo v
začetnem delu zapisane splošne cilje predmeta. Ti cilji
so tisti, za katero si prizadeva vsako načrtovanje učne ure.
Pri načrtovanju v sodobni šoli pa je pomembno tudi
naslednje: Če bomo hoteli vzgojiti in izšolati učence v
posameznike, katerih znanje je resnično kompleksno in
vsestransko, se bomo morali učitelji različnih predmetov
med sabo povezovati ter skupaj načrtovati svoje delo.
Medpredmetne povezave v učnem načrtu niso zgolj
prazna navedba, temveč sporočilo učiteljem, da svoje
delo načrtujejo skupaj. Le če bodo učitelji delovali s
svojimi vsebinami sinhronizirano, bodo drug drugemu
učne vsebine podpirali in jih plemenitili z drugačnimi .
možnostmi, s tem bodo drug drugega razbremenili in
dosegli še enega najpomembnejših ciljev prenove: —t
razbremenili bodo učence.
V prenovo pa so zadnja leta usmerjeni tudi vsi
likovni seminarji v organizaciji Zavoda RS za šolstvo,
študijske skupine in strokovna srečanja učiteljev devetletk.
2 Toličič, I, Smiljanič - Čolanovič. Otroška psihologija. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1973.
Franko Florjančič
Zavod. RS za šolstvo
N
TEHNIKA IN TEH
Na Zemlji je v trenutku zmanjkalo vse elektrike. Luči
so ugasnile, dvigala obstala, vlaki nehali voziti, TV in
radio sta utihnila. Avtomobili so postali kup nerabne
kovine. Računalniki, hladilniki, štedilniki, ... tudi večina
ur je obstala. Ustavil se je čas. Pravzaprav se je zavrtel
nazaj. Za desetletja, stoletja, morda tisočletja.
In zmanjkalo je samo elektrike. In nič drugega.
Obstalo je skoraj vse, kar nam pomaga živeti, brez česar
danes več ne znamo. Ali se tega tudi zavedamo?
Pomena tehnike in tehnologije? Ni pomembno. Jo bomo
N O L O G I J A
h-
uvažali iz Tajvana, Nemčije, Kitajske, Italije, Singapurja (/)
... Pomembno je, da znamo kupiti. Naredili bodo drugi.
O
Alije to res?
Predmet tehnika in tehnologija v devetletki v močno ^
vpliva na razvoj otroka, na njegove psihofizične
sposobnosti, umski in duševni razvoj. ^
Tehnika nas tako obkroža, da se njene navzočnosti
skoraj ne zavedamo več. Edino takrat, ko odpove. Njeno _
poznavanje je pogosto izkustveno, razumevanje

skromno. Pogosto se skrivamo za stavkom: »Tehnika ni
zame.« Morda zato, ker jo poenostavljamo in
prepogosto povezujemo z mehanično ali ključavničarsko
delavnico, kjer je vse umazano in zamaščeno in je treba
delati z rokami. Odbijajoče! Ko pa pripeljemo svoj lepi
avto k mehanikom, iščemo najpametnejšega,
najboljšega, najbolj vestnega, najbolj prizadevnega ...
Naravoslovni predmeti se ukvarjajo z iskanjem
zakonitosti o delovanju narave. S tehniko spremljamo
naravo. Izkopljemo rudo, jo spremenimo v jeklo in iz
njega izdelamo nož, s katerim odrežemo leseno palico
itd. Skratka, vsak od nas vsak dan uporablja tehnična
sredstva in postopke, s katerimi kaj spreminja v naravi.
Za to potrebuje osnovno znanje o tehniki in tehnologiji.
Vse to in še mnogo večje imela v mislih predmetna
kurikularna komisija ob nastajanju učnega načrta
predmeta tehnika in tehnologija. V učni načrt je zajela
predvsem tisti del tehnike in tehnologije, ki otroka
seznanja z osnovnimi principi njenega obstoja in
delovanja.
>CO
*
N
Z
i—
co
Področja predmeta
Predmet sestavljajo štiri temeljna področja.
Ta so: tehnična sredstva (tehnika), tehnološki postopki
(tehnologija), organizacija dela in ekonomika. Vse cilje
in vsebine s teh področij so razporejene v 6., 7. in
8. razred.
• Tehnična sredstva zajemajo vse, s čimer
obdelujemo gradiva (orodje, prenosi in motorji)
ter sprejemamo, obdelujemo in prenašamo
informacije. Od zadnjega je lahko komisija
vključila le nekaj najosnovnejših pojmov, saj v
devetem razredu ni bilo na voljo nobene ure
obveznega predmeta.
• V obdelavo gradiv so uvrščeni pogostejši
obdelovalni postopki, ki jih uporabljamo za
izdelavo predmetov in jih v vsakdanjem življenju
pogosto uporabljamo.
• Dobro organizirano delo je pogoj za uspešno
izvedbo naloge. Pravila veljajo povsod, ne le pri
izdelavi izdelkov.
• Ekonomika je področje, ki išče odgovore na to,
zakaj sploh kaj izdelujemo: Kaj narediti z
narejenim? Koliko je vredno opravljeno delo?
Kakšna bi bila cena izdelka, če bi ga želeli in tudi
uspeli prodati?
O
>
o
z
Reformna prizadevanja
Prenova osnovne šole poudarja prehod od
poučevanja k učenju, od učiteljevega »podajanja snovi«
k učenčevemu lastnemu pridobivanju znanja. Pri
tehnični vzgoji v osemletki smo se tega lotili že v
obdobju prejšnje reforme osnovne šole (1983). Znanja in
veščine naj bi učenec pridobival s svojo aktivnostjo.
Zato smo že takrat začeli razvijati projektno nalogo in
spodbujati učitelje k njeni uporabi. Izkušnje so vplivale
na oblikovanje učnega načrta predmeta tehnika in
tehnologija za devetletko. Cilji in vsebine so zapisane
tako, da nagovarjajo učitelja k projektnemu delu.
Kako?
Učenec izhaja iz primernega problema, ki ga odkrije
sam ali ga zastavi učitelj. Išče poti za njegovo rešitev in
ga skuša rešiti s svojim znanjem. Ko mu zmanjka
znanja, pridobi novega, sam ali z učiteljevo pomočjo.
Učitelj ustvarja možnosti za to in organizira učni proces;
učenca motivira, ga usmerja, mu pomaga in spodbuja.
Tako je učencu omogočena maksimalna aktivnost.
S svojo aktivnostjo, ki ni narekovana in predpisana,
odkriva in razvija svoje sposobnosti, znanja in spretnosti
za reševanje problemov, iskanje poti za rešitev,
oblikovanje in razvijanje idej ter njihovo uresničitev.
Pri tem se mora tudi samostojno odločati. Pri delu si
oblikuje socialne vrednote. Sodelovanje in vodenje je
mogoče razvijati le pri skupinskem delu, ki gaje v
predmetu tehnika in tehnologija dovolj.
Aktivnost učencev je tudi pogoj za razvijanje
ustvarjalnosti. Ustvarjalnost posamezniki pojmujejo
različno. Ustvarjanje, to je izdelava izdelkov, je
značilnost davnega ročnega dela. Pri tehniki in
tehnologiji želimo v procesu posodabljanja pojmu
ustvarjalnosti dati njegovo pravo razsežnost. Predmet,
ki ga želijo izdelati, učenci razvijejo sami. Vsak poišče
svojo idejo za rešitev naloge ali problema in jo skicira.
Predstavijo sošolcem. Rešitev tudi argumentira. Vsi
skupaj se na osnovi meril, ki so si jih zastavili na
začetku, odločijo za najprimernejšo rešitev. Udejanjanje
zamisli učencu potrdi ali je bila izbrana ideja dobra ali
bo jo potrebno popraviti. Narejen izdelek ovrednotijo
po zastavljenih merilih.
Brez ustrezno izbranih strategij in metod poučevanja
ni kakovostnega in načrtnega razvijanja ustvarjalnosti.
Razlika je, če se učenec do postopka, ugotovitve ali
rešitve dokoplje sam ali pa mu to servira učitelj.
Najmanj ustvarjalnih možnosti imajo gotovo učenci,
ki dobijo na mizo narejene načrte in izdelajo množico
izdelkov. »Delo po receptu« je uporabno le za
priučevanje vnašanja podatkov v računalnik ali za
delo na tekočem traku.
Z delom si učenec razvija psihomotorične
sposobnosti in delovne spretnosti. Za dosego tega
uporablja različna orodja, stroje, naprave in instrumente
ter gradiva, ki jih obdeluje. Pri praktičnem delu
spoznava nevarnosti in varnostne ukrepe ter si razvija
spretnosti in navade pri uporabi varov alnih sredstev.
Prenova osnovne šole poudarja pomen procesnega
znanja, ki naj bi ga postavili ob bok doslej
prevladujočim vsebinskim znanjem. Tudi tega smo se
pri tehnični vzgoji lotili že v letu 1995. Nastala je
i

XXXII
83
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
2001
ocenjevalna lestvica, ki je vključevala sporazumevanje
(govorno, pisno in ustno), delo po navodilih, praktična
in numerična znanja (uporaba opreme in orodij,
spretnosti in koordinacijo, merjenje), planiranje, iskanje
informacij, reševanje problemov in vrednotenje
rezultatov. Pri vrednotenju učenčevega izdelka smo
oceno dopolnili z oceno kakovosti, porabljenega časa in
izvirnosti. V praksi so učitelji v oceno postopoma
vključevali tudi oceno procesnih znanj. Praksa je
pokazala, da gre za postopen proces, kije najbolj
odvisen od prepričanosti in motivacije ter
usposobljenosti učitelja.
izbirni predmeti
Prenova je prinesla novost. Nekaterim predmetom iz
osemletke, med njimi je tudi tehnika in tehnologija, je
bil zmanjšan obseg obveznih ur in namenjen izbirnim
predmetom. Učenci lahko po svoji presoji izberejo
poljuben predmet izmed okrog 40 izbirnih predmetov.
Pri tem pouku naj bi zadovoljevali svoje interese in
potrebe.
Izmed ponujenih petih tehničnih izbirnih predmetov,
ki so na voljo, so se učenci odločili za obdelavo lesa na
približno polovici šol. Kateri predmeti bodo zaživeli in
preživeli, pa bo pokazal čas.
In praksa?
V poskusno uvajanje je bilo prvo leto vključenih 17
osnovnih šol. Ali seje prenova kazala v učnem procesu?
Učni načrt Tehnika in tehnologija. Predmetna kurikularna
komisija za tehniko in tehnologijo, Ljubljana 1999.
Tehnična vzgoja. Katalog znanja z učnimi cilji, ZRSS,
Ljubljana 1995.
Lahko potrdimo, da so se učitelji tehnike, kljub slabi
volji zaradi izgube obveznih ur v devetem razredu, resno
lotili uvajanja novosti. Prizadevanje za dvig kakovosti je
vgrajeno v zavest večine učiteljev.
Priporočeno načrtovanje pouka, od letnih in
tematskih do sprotnih priprav, se je kazalo tudi pri
pouku. Izdelavi predmetov, kije bila značilna že v
prejšnjih letih, so se pridružile še nove aktivnosti
učencev. Poudarjena sta načrtovanje in iskanje rešitev,
predstavitve lastnih ugotovitev in večja iniciativnost
učencev. Učitelji načrtujejo problemske situacije, ki pri
učencih spodbujajo aktivnost in samostojnost pri
reševanju določenega problema.
Učenci so povedali, da poznajo učne cilje pa tudi
kriterije, po katerih bodo ocenjevali dosežen rezultat in
dejavnosti. To je bilo mnenje večine učencev v večini
obiskanih šol.
Težave?
Le kje jih ni. Stara bolezen predmeta je pomanjkanje
učnih sredstev. Orodja, strojev in sestavljank še zmeraj
ni toliko, da bi lahko vsakemu učenci zagotovili
primerno aktivnost. Težave predstavlja urnik. V učnem
načrtu so priporočene blok ure, saj je praktično delo v
45 minutah skoraj nemogoče. Večina šol je našla
primerno rešitev in imajo v urniku blok ure (90 minut),
na nekaterih pa šolah niso uspeli izdelati primernega
urnika. Tako morajo učitelji delovni proces nastajanja
izdelka dodatno drobiti, s tem pa zgubljamo celostnost
procesa in učinkovitost dela.
> 1/5
N
Poročilo o spremljanju izvajanja predmeta tehnika in
tehnologija v devetletni osnovni šoli, Franko Florjančič,
ZRSŠ, Ljubljana 2000 in 2001.